DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštna predal 22. Rokopisi se ne vračalo, Netrankaiaoa mama se ae .prejemajo. Uprava: Maribor. Ruska cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra Jugoslavijo znata mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služilo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1 V oglasnem delu stane pe- litna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem števila objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne jraukhrajo. Štev. 15. Sobota 15. februarja 1930. Leto V. Tragitna smrt nemškega socijalnodemo-kratitnega poslanca. Poslanec dr. Pavel Levi padel skozi okno in se ubil. Poslanec Levi je težko obolel za gripo, ki ji je sledila pljučnica. Imel je vročine 40 stopinj. V pondeljek zjutraj ob 5. uri je rekel strežnici, da naj zapusti sobo, da mu pripravi čaj. Ko se je strežnica vrnila, je bila postelja prazna in okno proti dvorišču je bilo široko odprto. Bolnik Levi je pa ležal na dvorišču z zlomljeno hrbtenico. Jasno je, da Levi ni izvršil samomora, marveč je ali v duševni zmedenosti šel k oknu, ali pa je le hotel svežega zraka ter ga je ob odpiranju okna obšla slabost, kar je jako verjetno, da je strmoglavil skozi okno mansardnega stanovanja enonadstropne vile. * * * Dr. Levi ni bil glasen političar, bil je pa delaven član in je zlasti v pravnih stvareh bil važna avtoriteta, ki si je pridobil ugled s svojo stvarnostjo in energijo. Interesanten je njegov razvoj. Radikalen je postal šele med vojno. Med vojno je bival v Švici in vodil borbo proti vojni. Ko se je seznanil z Leninom, je vstopil v najradikalnejše vrste socijalistov. Bil je tudi na znani konferenci v Kientalu. Njegov ideal je postal boj proti vojni in krivcu vojne. Ko se je vrnil v Nemčijo, je vodil komunistično gibanje. Tudi ob umora Liebknechta in Roze Luxem-burgove je bil Levi predsednik komunistične stranke, in sicer do aprila 1921. Mesec dni prej je namreč Moskva naročila vstajo v srednji Nemčiji, ki je pa bila poražena. Leto pozneje je bil znani Kappov puč. Levi je bil v tem času v zaporu. Moskva je pa kljub vsem porazom pučistov hotela izvesti še en, in sicer glavni poizkus revolucije v Nemčiji. Levi je poznal položaj v Nemčiji, vedel je, da je pučistovska revolucionarnost po treh porazih in večletnih bojih popustila. Zato se je uprl ukazu iz Moskve ter skušal dokazati, da komunistična politika po tej poti ne more iti. V Moskvi ga niso hoteli poslušati, zato se je umaknil in spisal brošuro »Naša pot, proti pučizmu!« S tem se je Levi odpovedal Moskvi, ki ga je potem izključila. Levijev korak je bil eden najhujših udarcev za komunizem v Nemčiji. Karl Kautsky je takrat pisal o tem dogodku: »Levi nadkriljuje svoje pu-čistovske sodruge v spoznanju, da je revolucijonarna akcija proletarijata brezuspešna, če jo je treba množici proletarijata usiliti... Vsega tega Moskoviti še danes ne vedo, ker bi sicer ne poizkušali vedno iznova izzivati v Nemčiji nemire. Levi je bil torej v vrstah neodvisnih socijalistov in ob zedinjenju socijalistov in socijalnih demokratov vstopil v socijalnodemokratično stranko ter je ostal na skrajnem levem krilu stranke, dasi se je le pomilovalno spominjal pučistovske po- litike. , , . V parlamentu se je zlasti udejstvoval v odboru proti zločinskemu početju črne državne brambe (atentatom). Prav posebno važno vlogo pa je igral v političnih procesih kot advokat. Tudi v znanem Jornsovem procesu je on vodil zagovorništvo. Državni sodni svetnik Jorns je namreč takrat vodil kot član vojnega sodišča Sreiskavo o umoru Liebknechta in ^oze Luxemburgove. Levi mu je dokazal, da je z malomarno preiskavo Dvatisoč milijard letno za vojno! Snowden o blaznosti oboroževanja. Angleški delavski finančni minister Vse države bi bile rade oborožene čez glavo, ne pomislijo pa, odkod naj se jemlje denar. Najbolj značilno pa je na londonski pomorski razorožitveni konferenci dejstvo, da so beraške, zadolžene evropske države proti odpravi podmornic, kakor da bi jim majhni če-nakli kaj pomagali v eventualni borbi proti ogromnim oboroženim kolosom svetovnega kapitalističnega imperializma. Razorožitev in mednarodno sporazumevanje ter priznanje mednarodnega svetovnega sodišča za mednarodne spore je edini izhod. Angleški finančni minister Snowden pravi o oboroževanju (kakor poroča uradni dopisni urad); Snoči je londonska radiopostaja razširila po Zedinjenih državah in Kanadi govor zakladnega ministra Snowdena o ogromnih bremenih, ki jih morajo prenašati narodi za oboroževanje. Snowden je v svojih izvajanjih naglasil važnost londonske konference, ki naj učvrsti občutek varnosti med narodi in reši svet neznosnih bremen za oboroževanje. Ves svet izda za oboroževanje 9000 milijonov funtov šterlingov (nad 2000 milijard Din) na leto. Evropa je udeležena na tej ogromni vsoti s 60%, Zedinjene države z 20% in ostali svet z 20%. Oboroževanja izzivajo vojno in vzdržujejo vojno miselnost. Z vojno se doslej ni ničesar rešilo. Vojna je bila le igra, v kateri so izgubili ravno tako premaganci kakor zmagovalci. Nato je Snowden očrtal posledice svetovne vojne in naglasil, da je na- rastel angleški vojni dolg na več ko 7000 milijonov funtov. Angleški davkoplačevalci plačujejo za ta dolg 350 milijonov obresti na leto, ne da bi se dolg bistveno zmanjšal. Po sedanjem amortizacijskem načrtu bo Anglija potrebovala 140 let, da bo poravnala to ogromno vsoto. Angleški davkoplačevalci morajo plačati na račun vojnega dolga 1 milijon funtov na dan, 40.000 funtov vsako uro in nad 600 funtov (170.000 Din) vsako minuto. Da se poravna dolg, mora delati leto za letom dva milijona angleških delavcev. K temu je treba prišteti še 115 milijonov funtov za armadne izdatke, 56 milijonov za vojne pokojnine. Tri četrtine angleških davčnih dohodkov gre za izdatke minule vojne in za priprave za prihodnjo vojno. Angleži so najbolj obdavčen narod na svetu. Povprečno je obdavčena angleška družina letno za okrog 100 funtov. Kljub temu ima Anglija več ljudi zaposlenih ko pred svetovno vojno, kar mnogo govori za finančno in industrijsko moč angleške države. Koliko več, je zaključil Snow-den, bi Anglija lahko koristila blagostanju in sreči sveta, če bi svojo gospodarsko moč lahko vporabila v napredek človeštva namesto v barbarske vojne svrhe. V kratkih besedah je povedal član angleške delavske vlade dovolj jasno, kaj pomeni oboroževanje in vojna za vsako državo. In če že mogočna, bogata Anglija ječi pod pezo vojnih bremen, kako občutno je breme šele za male in zadolžene države, ki nalagajo na ta način svoje imetje — neproduktivno. Londonska razorožitvena konferenca. Vpliv imperijalističnega kapitalizma. Ob dolgotrajnih in težavnih pogajanjih se vrši londonska pomorska razorožitvena konferenca. Na njej so zastopane in merodajne največje obmorske in pomorske države z izrazito tendenco, da ostane nje moč tudi v bodoče neokrnjena. Ni mogoče namreč, da bi kapitalistično prežet Amerikanec, Francoz ali Japonec ne videl v vsaki, četudi splošni omejitvi oboroževanja, odškodovanega samega sebe. Istotako je od teh ljudi le težko pričakovati, da bi priznali suverenost mednarodnega sodišča v raznih mednarodnih sporih. Preveč ponosa, preveč sebičnosti je v njih, da bi brez velikega moralnega pritiska sprejeli tako rešitev mirovnih problemov v interesu miru, torej v interesu splošnega človeštva. Dve najbolj nezaupljivi državi sta Francija in Zedinjene države. Delegati Zedinjenih držav slutijo nekako zvezo med Anglijo in Francijo, ki je naperjena proti Ameriki, nasprotno se pa Francija boji, da se združijo h kooperaciji Anglija in Zedinjene države. Ameriški delegati so že izjavljali, da so izdani. Razlika med francoskimi in angleškimi predlogi ni velika, je pa načelnega pomena. Francija zahteva popolno svobodo za vse narode in države glede globalne tonaže kakor tudi glede razdelitve te tonaže na posamezne kategorije vojnih ladij. Anglija pa stoji na stališču, da posamezne države ne smejo po svoji volji določati skupno tonažo mornarice in tudi ne razdelitev na razne kategorije ladij, marveč se mora to vprašanje rešiti sporazumno med vsemi državami. Vendar so v tem spornem vprašanju Zedinjene države, ki jih je podprla tudi Japonska, uspešno intervenirale. Meščansko časopisje poroča o takih nesoglasjih na konferenci z nekako slastjo, kar pomeni, da ne razume, kako važno je vprašanje svetovnega miru. Vrhutega ima vedno pred očmi, da je konferenca delo angleške delavske vlade, ki jo je treba politično diskreditirati. Angleška delavska vlada v pred-posvetovanjih in prvih debatah ne nastopa agresivno, toda taktno. Ima pa nedvomno tako velik moralen vpliv na konferenci, da konferenca ne bo potekla brez pozitivnih uspehov, vsaj ne brez temeljite osnove, na kateri se bo vršil dalje boj za svetovni mir. nedvomno postopal v prid morilcem, ker so bili reakcijonami oficirji. Bornstein, ki ga je Jornsen tožil zaradi teh obdolžitev, je bil oproščen. Te dni se je vršila revizija procesa, kateri je mogel Levi prisostvovati le en dan, vendar so pa lanski Levijevi dokazi tako močni, da stoji Jornson pred sodiščem ne kot tožitelj, ampak kot obtoženec. Z bombo proti faSi-stičnemu tisku. Uredniško poslopje fašističnega lista »Popolo de Trieste« zletelo v zrak. Fašistično nasilje rodi krvav odpor. Grozovit atentat v Trstu. V noči na 11. februarja je bil položen peklenski stroj v stopnišče uredništva in tiskarne fašističnega lista »Popolo de Trieste«. Bomba je eksplodirala po deseti uri zvečer, ko je bila zaključena redakcija. Stopnišče je bilo popolnoma porušeno. Tudi prednja stran hiše je razrušena ter vsa okna in vrata razbita. Štiri osebe, enega urednika in tri druge osebe so razvaline pokopale pod seboj. Uredniku Ferdinandu Merriju so ruševine odtrgale noge ob trupu in je zaradi izkrvavitve pri prevozu v bolnišnico umrl. Poleg njega sta bila še težje ranjena Apolonij Missouri in Anton Micich. Uredniški sluga, ki ga je zadela nezgoda, je Jože Bole. Preiskava policije še o krivcih ni mogla ničesar ugotoviti. V bombi je utegnilo biti 35 do 37 kg ekrazita. —-----------------— ----------- ■ ”-r»- Pobratimstvo faSistii-ne reakcije. Mussolini financira nemške in avstrijske nacijonaliste. V Miinchenu se vrši nek proces proti Hakenkreuzlerjem. Priča Abel Werner je izjavil, da so se Haken-kreuzlerji redno shajali z Mussolinijevim odposlancem Miglioratijem, ki jih je podpiral z denarjem. Tudi avstrijski heimwehrovski vodja oberst-lajtnant Režny je redno prejemal večje zneske od tajnika italijanske lige v Inomostu. To avstrijsko-itali-jansko prijateljstvo so pa sedaj še di-plomatično zapečatili v Rimu. Škoda je, da ne bo Levi mogel več opraviti zagovora pri reviziji tega procesa, ki je bil po srcu in duši borec za resnico in pravico kakor le še Voltair in Zola. Njegov govor v prvem Jornsovem procesu je bil eden najbolj navdušenih, ki jih je kdo kdaj govoril v obrambo pravnih temeljev nemške republike. Vrenje na Španskem Monarhija še vedno v opasnosti. Na Španskem sedaj pridno snujejo politične stranke. Tudi Primo de Rivera osnuje svojo stranko. General Romanones pravi, da je španski narod po diktaturi levičarsko usmerjen ter upa, da bo Berenguer ostal na krmilu in organiziral volitve. Le eno sredstvo je še, pravi dalje, ki lahko reši monarhijo v Španiji, in sicer konstitucionelna monarhija po zgledu Anglije ali Belgije. Ne veruje pa, da bi bila v Španiji še mogoča nova diktatura. Proti prijateljstvu Avstrije z Mussolinijo Tirolci proti Schobru. Avstrijski kancler Schober, ki je prišel iz Haaga kot velik zmagovalec in rešitelj Avstrije, je že prišel pri enem delu prebivalstva v zamero, ker je šel v Rim, kjer se je pobotal s fašistično Mussolinijevo vlado in sklenil z isto celo intimno prijateljstvo. Sedaj mu pretijo poslanci iz Južne Tirolske, da bodo na prihodnji plenarni seji parlamenta obračunali z g. kanclerjem. Prelat Seipel že čaka v zasedi! Hnlmivehrl goljufajo državo na davkih. Heimwehrov*ki škandal v Avstriji. V Mistelbachu, večjem industrijskem kraju severno od Dunaja, so prišli na sled velikim davčnim poneverbam, ki so se vršile že skozi štiri Intn Tom c1«i7Vinva1 knt rlAvčni upravitelj neki Foitl, ki je v Heim-wehru nosil šaržo majorja. Ta je proti primerni nagradi raznim tamošnjim veleposestnikom, posestnikom parnih mlinov in industrijalcem, samim pristašem Heimwehra, zniževal davčne predpise na polovico in še več, ter tako oškodoval državo za več ko dva milijona šilingov v zadnjih letih. Tri to kljub temu, ali morda ravno radi tega, dasi so visoki kontrolni organi finančnega ministrstva vsako leto kontrolirali njegovo delovanje, ob katerih prilikah so se vozili z avtomobili v dunajska zabavišča, kjer je tekel šampanjec v potokih. Zaenkrat so aretirani Foitl, odvetnik dr* Schmitz, ki je posredoval strankam znižanje predpisov, in in-dustrijci Kraus, Zucker, Ftirnkranz in Weiner. Kompromitiranih je več visokih uradnikov v finančnem ministrstvu. Vse skupaj je bila heimweh-rovska žlahta. Meščansko časopisje skuša celo zadevo zamolčati ali vsaj omiliti: ' Francoska desničarska vlada pred padcem. Poraz vlade v parlamentarnem finančnem odboru. — Pred pregrupa-cijo vladne koalicije na Francoskem. Iz Pariza poročajo: V torek, dne 11. februarja se je vršila seja finančnega odbora!, na kateri se je razpravljalo o vladnem zakonskem načrtu, o uvedbi starostnih pokojnin za bojevnike. Načrt je zastopal finančni minister. Pri glasovanju pa je proti načrtu glasovalo 36 članov odseka, med tem ko so se trije vzdržali glasovanja. — Radikalna levica se je že naveličala tlačaniti desničarskemu Tardieu-u in zasleduje politiko republikanske vzajemnosti. Kongres ruske delavske milice — rezerve rdeče armade. V Moskvi je pričel dne 11. t. m. zborovati kongres unije delavcev, ki se izobražujejo kot pomožne čete sovjetske vojske. Kongres je otvoril Rykov ter podal poročilo o mednarodnem položaju. Za njim je govoril komisar vojske Vorošilov, ki je razvil program organizacije. Povedal je, da se po vseh kapitalističnih državah opaža vedno hujša agitacija proti sovjetom. To hujskanje proti Rusiji utegne vesti do oborožene vojne. Zato je potrebno, da se delavci pripravijo in bodo nepremagljiva trdnjava. Tudi sovjeti se torej drže gesla: če hočeš mir, pripravljaj se na vojno. Avstrijski škofje proti delavcem. Avstrijski škofje svare pred zvezo vernih socijalistov. AH sl ie dobil novega narotnlka za »Delavsko politiko**, smatraj to za svojo dolžnosti »Slovenep« od 5. febr. prinaša poročilo o spomenici avstrijskih škofov (dede socijalnih vprašanj-katoličanov. Pripoveduje, .p krivili „ potili takoimeiiovane krščansko socijaii-stične skupine v Avstriji, ki izdirja na Dunaju svoje glasilo »Das neue Volk«, glasilo enakega imerfaf, kakof ga izdaja vodja krščanskih socijalistov V, Heller v Wiirzburgu, ki se je konservativnim katoliškim krogom zelo zamerit in. ga. menda proglašajo sedaj za krivoverca. Avstrijski škofje svare pred »zvezo vernih, socijalistov« in se sklicujejo pri tem1 na papeževi?, pismo- katoliškemu shodu v Freiburgu lanskega leta. kjer pravi, da je zveza med Kristusom in Belialoml. Škofje grajajo postopanje dunajskega lista »Das neue Volk«, ker kljub tem-u, da so nemški škofje enako glaseč list v Wurzburgu obsodili. istega še vedno jemlje v zaščito Iii ga priporoča. To pomeni, baje »sramotenje cerkvene avtoritete«. Najbolj zamerijo listu, da »na svoj .nekrščarrski’ način pojmuje lastninsko pravico«, to se pravi, da obsoja kopičenje bogastva v eni roki. pa čeprav je ta blagoslovljena, medtemi ko mora tisoče ljudi stradati. Obsojanje take lastninske pravice, pod katero dan na dan ječi milijone ljudi, je torej »nekrščansko«. Nami se pa ta izraz zdi nepravilen. krivičen. Reči bi*se moralo, da je tako pojmovanje »nekatoliško«. Kajti krščansko je na vsak način, absolutno krščansko. Ta. uam dokazuje vse Kristusovo življenje, vsi njegovi nauki in so se gQ kristjani prvih tristo let tudi dosledno držali. Ce ie kr-' ščanski pojim o zasebni lastnini, cerkev, potem ko ie prišla do oblasti, po svoje izmaličila, bi pravili kristjanov to ne smelo motiti, da se držijo tudi- naprej Kristusovih naukov, ne glede, kaj jim samolastnost cerkve dovoljuje. Avstrijska škofovska konferenca svari pred šarjenjem nazorov, ki »morajo v svojem nadaljujem razvoju nujno vodi,ti v socijalizern in komunizem«, ki nišo v skladu 7 obstoječim katoliškim socijalnim naukom,, ki je potrjen od papežev in škofov in uveden v bogoslovja. Hvala lepa! Ta vaš socijalni nauk, ki ie potrjen od papežev in škofov, vsak dan čutimo na svojih hrbtih. Bodite sami malo bolj socijalni. pa vam ne bodo verne ovčice uhajale. Vedno bolj ostro se začrtava meja med krščanskim i-,! katoliškim med kristjanom in katolikom, in <*e bi še danes bile grmade mogoče, bi vsi kristjani, zvesti Kristusu in njegovemu evangeliju, goreli. Doma in po svetu. Železnica Rogatec—Krapina bo v nedeljo predana prometu. Priredili bodo velike slavnosti. Dan dobrega tiska so priredili dne 11. t. mi. v Šmarju pod Ljubljano. Navzoči so bili kot govorniki novi škof dr. Gregor Rožman, pisatelj župnik Finžgar in urednik Zabret. Dneve dobrega tiska bi lahko prirejale tudi delavske organizacije; zakaj tudi delavci imajo svoj dober tisk. Jugoslovanski škofi bodo imeli 19. t. m. novo konferenco v Zagrebu. Govorili bodo o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Razen tega bo poročal beograjski nadškof dr. Rodič o svoji avdijenci pri papežu v Rimu. ; . ; ■ * Priprave za izpraznitev tretjega pasu. Glasom haaške pogodbe bo Francija najpozneje do 30. junija t. 1. izpraznila tkzv. tretji pas okupiranega nemškega ozemlja ob Renu. Z§ to izpraznitev pa so že priprave v teku iti je upati, da se bo ista še pred terminom izvršila. S tem bo zadnji del zasedenega ozemlja izročen Nemčiji, razen tkzv. saarske kotline, o katžre pripadnosti k Nemčiji ali Franciji pa' bo najbrž odločalo ljudsko'glasovanje. Bolgari so zopet jezni na Italijo. Pravijo namreč, da so Italijani vedno kazali, da jim je sreča Bolgarije pri srcu. Na haaški konferenci pa je Italija nastopila proti Bolgariji Bolgari se imajo zahvaliti za reparacij-ske olajšave v prvi vrsti Angliji, dalje Franciji in mali antanti oziroma Jugoslaviji. Grčija, Rumunija in Italija so se pa pokazale kot prave neprijateljice. Ljapčev se resno pripravlja za rekonstrukcijo vlade. Bolgarski ministrski predsednik je imel v Plovdivu pri občinskih volitvah govor, v katerem) je povedal, da bo po občinskih volitvah izvedel izpremembo vlade. Izpremetnba vlade se bo pa izvršila le s pomočjo demokratične zveze, ki postane jačja vsled svoje reorganizacije. Rekonstrukcija bo torej povsem: naravna. Mussolini združuje banke. Po prizadevanju Mussolinija sc bo v Italiji združila cela vrsta bank. Obratni kapital združene banke bo znašal 1100 milijonov lir. to je okoli 3250 milijonov dinarjev. Bivši španski diktator de Rivera je odpotoval v Pariz. Najverjetneje je, da se hoče s tem umakniti eventualnim ogorčenjem. Značilno za razpoloženje je, da sta dva sinova de Rivere v kavarni napadla generala -Delamo, potem pa pobejatila, ker so ju gosti izžvižgali.. Rumunske volitve v okrajne za-stope. V vladnih krogih zatrjujejo, da je vlada dosegla pri volitvah v okrajne svete veliko večino. Vladna večina (narodno-zaranistična) znaša 82% mandatov; liberalci so dobili le 14% mandatov, izvoljenih je bilo tudi 1 1 scteijafnih demokratov. Napetost med Nemčijo in Avstrijo. Pred ričkaj meseci so se še Avstrijci opajali š patetičnimi vzkliki na vsenemško' edinstvo pri demonstracijah za »Anschlušs«.. Danes; so pa avstrijski nacijonalisti radi lepih Mussolinijevih oči vrgli »Anschfuss« čez krov in sklenili s fašisti večno prijateljstvo. Nemci pa nič posebno ne obraltajo rimskega diktatorja in Avstrijcem nj.ib nezvestobo zelo zamerijo. Zdi se, kakor da do Konig-gratza ni več daleč. Kardinal Pacelli je prevzel dne 10. t m. vatikanske državne tajniške posle. Cerkev ima zasnovane velike dipl »matične akcije, ki jih bo vršil Pacelli. Bivši tajnik Gasparri pa je stopil v pokoj, da se spokori za greh, ker je papeža zapeljal k podpisu lateranske pogodbe, ki jo sedaj Mussolini izrablja v svoj prid'. Razlastitev kmetov (kulakov) v Rusiji. Rusija je v zadnjem času z drakonično silo in naglico pričela razlaščevati ruske kmete in odpravljati verske ustanove. Jasno je, da ti odločni ukrepi vplivajo mogočno v notranjosti Rusije zlasti na kmetiško prebivalstvo. Proces je kratek: kulake razlaste in jlib odženo drugam, kjer izgube vsakršno zvezo s prejšnjimi poznanci. S tem je onemogočen vsakršen odpor. Stalin se ie odločil za tako odločen nastop, ker so kulaki ekspropriirali male kmete in postajali vedno mogočnejši faktorji v občinah, ki niti vaških sovjetov niso hoteli več poslušati. Iz enakega vzroka ie napovedal Stalin skrajni bo.i tudi raznim verskim cerkvam1, o katerih j e bil prepričan, dia preže na padec boljševiškega režima. Nikakor pa sedanje delo ni trenuten nastop; na to se ie Stalin pripravili že lani s svojim petletnim gospodarskim programom:. Japonski parlament razpuščen. Japonski parlament je bil 21. jan. razpuščen s cesarskim odlokom, ker vlada: ni imela večina v njem. Razpisane so nove volitve za 20. februarja. Izvoljenih bo 466 poslancev za nižjo zbornico. To bodo druge volitve na podlagi enake in splošne moške vol. pravice na Japonskem,. Ako ne bo intrig in terorja s strani vlade, se spet lahko zgodi, da zmagajo nasprotne stranke, ki se imenujejo demokratične. Proletarska stranka (deloma soeijalisti in deloma komunisti) je zadmjič izvolila 28 poslancev. Republika Kolumbija v južni Ameriki je dobila novega predsed- Aleksander Neverov: — Hrulil! nosato mesto. (Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel 1. V.j 28 Kirgiz je oblekel suknjič, a vagoni vlaka so se zganili... Miška je iztrgal Kirgizu suknjič, a noža ni. Našel ga je sicer, a za pas se trgajo Kirgizi. Miška malone zaplaka. — Dajte v.. ne utegnem. A vagoni se premikajo. Tik pred njegovimi očrni se premikajo. Kolesa se vrte, vsa zemlja se vrti, cela postaja s Kirgizi vred se vrti. Miška beži po desni strani, a vrata v vagone so odprta z leve > $tram. Če skoči pod vagoni na levo stran, ga kolega zmeljejo. Miška beži, majhen žrebiček, za veliko železno kobilo. Laptji se spodtikajo, suknjič na plečih je kakor opeka. Težko dišejo odprta usta ... zraka ni. Zagledal je stopnico k zavorni kabini in v teku je zagrabil z obema rokama za železni držaj. Miško je kar sunilo naprej- Ali se je odtrgala glava, ali so noge ostale zadaj? Glava z rokami je obvisela na železnem držaju. SAirio telo pa vleče Miško pod kolesa, kakor da mora tja. Kolesa hrdpejo, razrezati hočejo Miško n* dvoje, »zmrcvariti ga na majhne koščke. Miškine težke noge mahajo, a vagoni drve Vse hitreje. Te noge v širokih laptjah se vlečejo pod kolesa kakor uteži in m jih mogoče dvigniti na stopnico. Roke popuščajo — z glavo bo udaril po kamenju, ob železne tračnice.) : , ' , , • '' , ' — Zbogom, Taškent! — Zbogom, lopatingka vas! — Smrt! Čim popuste Miškine roke — se Miškina glava razbije. No, dogaja se drugače, ako se neče umreti. Miški se ni hotelo umreti. Zbral je vse svoje poslednje sile, napel vsako mišico kakor vrv in z nogami otipal stopnico. Zvil se je, položil noge više, obrnil hrbet navzdol. Laže mu je postalo in laže je držal okamenelo telo. — Sedaj ne padem. Vzradostil se je nekoliko. A iz zavorne kabine gleda človek s srditimi očmi. Nekaj je .rekel, a kolesa so pogoltnile glas in ga zmlele z enakomernimi udarci, Miška ga ni razumel, pač pa je pogledal žalostno na jeznega človeka. — Striček, pomagaj! Tudi Miškin glas SO zmela kolesa, pogoltnili udarci, odnesli ga mimo ušes. Dolgo je gledal človek na visečega Miško in mislil na navodila, da ne sme trpeti v vlaku zastonjkarjev. -*4- Naj se razbije! A nato je (docela nepričakovano) prijel Miško okrog pleč in ga potegnil v kabino. Postavil ga je k zabojčku s svetiljko in jezno rekel: .— Bi se rad ubil? Miška je molčal. — Odkod? — Iz Lopatina. — S kom greš? — Z očetom. —r A kje je oče? — V tistem vagonu. Človek s surovimi očmi si je ogledal Miško in se obrnil stran: — Sit sem vas vseh! Miška je molčal. Sedel je poleg zabojčka, stegnil noge z velikimi laptjami in se še ni mogel zbrati od strahu. Trgalo ga je v rokah, vrtelo se mu je v glavi, sililo ga bljuvat. Želel si je ležati in ležati in da bi ga nikdo ne vznemirjal. Zopet se mu je v mislih pojavilo Lopatino. Pogledala ga je gladujoča mati, dva brata. Videl je Jaškinovo puško na tleh. Miška je stresel z glavo, da bi se ga ne lotevale neprijetne misli Ne zbežiš, Miška, od njih. Miška gre v Taškent in ona gre za njim kakor majhna mucika za mačko. Sreča to, da je krepke narave. Jokati neče, dasi bi bil že davno čas, da bi zajokal na vse grlo. Nasmehnila se je sreča ob sodrugu Dunajevu, a zopet se je skrila. V glavo ležejo neprijetne misli, vznemirjajo Miškino srce, iztiskavajo solze iz oči. Kolesa vagona dražijo: »Ne prideš, ne prideš, Smrt! Ne prideš, ne prideš, Smrt!« Človek jemlje iz zabojčka skorjico kruha, skrbno grize majhne koščke, škili rta Miška. Miška se Obrne stran. —: Krim gre oče? — V Taškent,1 — Kaj je šlajše umirati v Taškentu? i ■ .ji; ; ~- r . Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne ’ hranilne sestavine ijfpospešujejo, s 'tern f>re-rano nagilfcramfiit 'obMza. Vaša kožfe. 'pa/ po- ' trebuje svežega zraka, Tu vas, varujgjjNtl- / VEA-CREMfc pred neugodnimi tVeffižhsfe- " mi vplivi. Samo NIVEA-CRBME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kpšpp Stanič j e osušenja in prepreči nastajanje gub, in rug. — Doze po S, 5, 10 in 22 t>in. — Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME protnkne v kožb in ne ostavlja nik&kega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: E. HE3EBSDOBF & GO., d. z o. t, MARIBOR, Meljska cesta 56 Vajeniška zattita. Grozotne posledice pomanjkanja vajeniške zaščite. — Savez kovinarjev apelira na Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Že večkrat smo v našem listu opozarjali na važnost in nujnost naj-strožjega postopanja oblasti v vprašanju vajeniške zaščite. Naslednji slučaj zopet dovolj nazorno dokazuje, kako obupen je položaj vajencev. Pismo, ki ga je naslovilo ljubljansko tajništvo svobodne kovinarske organizacije, se nanaša sicer na en sam konkreten slučaj, imamo pa nebroj sličnih primerov, samo, da se v javnosti o temi zelo malo zve. Pismo glasi: Podpisana podružnica se obrača na Vas v zadevi zdravniške preiskave vajencev pred njihovim vstopom v uk. Že zgolj iz zdravstvenih vidikov bi bilo treba naročiti zdravnikom, ki te preiskave vrše, d'a jih imajo izvršiti strogo, zlasti za one obrate, kjer je delo naporno, kakor je to v raznih kovinskih tovarnah. Slučaj, ki ga tukaj navajamo, pa kaže, da zdravniki te svoje naloge ne vrše po teh vidikih. Dne 18. novembra 1929 je bil od enega izmed Vaših zdravnikov zdravniško preiskan pred vstopom v uk vajenec Strojnih tovarn in livarn d. d. (obrat Samassa) T. F. Naporno delo v tovarni ga je že po dveh mesecih tako porušilo, da so ga morali že dne 23. I. t. 1. odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Njegovo obolenje ni nastopilo po kaki nezgodi, temveč po izčrpanosti prešibkega organizma. Eminentno socijalen urad kakor je Vaš, mora pa voditi račun tudi o tem, da je vajencev v razmerju k pomočnikom in v razmerju k možnosti njihove kasnejše zaposlitve, mnogo preveč. Konkretno navajamo en primer ravno iz te tovarne, da je v uku v livarskem odelenju 10 vajencev poleg 3 pomočnikov. Če bodo ti bodoči pomočniki poleg tega. da jih bo mnogo preveč, še fizično manj vredni — svoje obrti se v takih razmerah itak ne bodo primerno izučili — potem nastaja res vprašanje uničenja njihove eksistence. Prosimo Vas najvljudneje, da naše napovedbe proučite in nam sporočile, kaj' nameravate ukreniti, da se to neznosno stanje regulira. nika. Izvoljen je bil poslanik v Wa;sh-ingtonu1 Alaya Herera s 5000 glasovi. Politično je novi predsednik liberalec. * Sedma žrtev kapitalistične brezvestnosti umrla. Zadnjič smo poročali o zatvoritvi tovarne gumijastih izdelkov Hornes v Dunajskem Novem1 mestu, kjer so se ugotovile težke zastrupitve z benzolom pri delavkah, in je ena med njimi radi tega umrla. Od 60 delavk se jih nahaja 30 v raznih bolnicah*. Odj teh je te dni umrla že sedma. To je med ostalimi Povzročilo grozno paniko, ker vsaka računa, da pride zdaj ona na vrsto. Prebivalstva se je polastilo strašno razburjenje in ogorčenje nad oblastmi, ki dopuščajo kapitalu tako zločinsko ravnanje z delavkami. ’ Vse delavstva zahteva, da se imajo lastniki te tovarne eksemplarično kaznovati kakor navadni zločinci, kajti zdrava ženska, ki je prišla v to to-Varno, se je čez štiri tedne borila s smrtjo. Kljub temu pa 'se lastniki Hornes, Durway in Balog še danes brezbrižno vozijo z avtomobili okrog. Podlegli v boju za obstanek. Na Dunaju samomori niso nič nenavadnega, vendar izkazujejo nekateri dnevi v tem pogledu rekord. 10. febr. so se izvršili trije samomori in pet samomorilnih poskusov, kjer je še pravočasno prišla pomoč. Vsi ti slučaji so se zastrupili s plinom v Stanovanjih. Današnji svet se sramuje še svoje revščine in se zapira v stanovanja. kadar z njo obračunava. Trojčki v treh barvah. Iz Porto-rice (južna Amerika) poročajo, da je tam1 neka bela žena, ki je poročena z mulatom (mešane krvi), porodila trojčke, od katerih je eden bete barve, drugi črn, tretji pa rdeč (in-dijanec). Najbrž si bo vsak tolmačil to na ta način, dia ima vsak otrok drugega očeta. Vendar to ni izključno pravilo, kajti mož te žene je mešane krvi in podedovalna teorija: uči, da lastnosti dedov pridejo nai dan večkrat šele v poznejših generacijah. Nova elektrarniška družba v Kanadi. European Electric Corporation, LTd„ se imenuje nova dtužba ame-rikanskih in; evropskih elektrarniških skupin, ki se ima namen, udeleževati kot delničar elektrarn v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji, Španiji Poljski in Grčiji. Družba namerava Pokupiti za okoli 28 milijonov dolarjev delnic. Voditelj te nove družbe ie bivši: italijanski finančni minister Volpi. Predvsem gre za pomembnejše elektrarne v Nemčiji (Augsburg) in v Italiji (Sodeta Adriatica dii Elet-tricita). To je pot k monopolizaciji električne sile. Mehika je prelomila s Sovjetsko Rusijo. Sovjetski poslanik v Mehiki osumljen sokrivde pri atentatu aa predsednika republike. Londonski listi poročajo iz Amerike, da je bil sovjetski poslanik v Mehiki s svojo soprogo vred v Vera -kruzu v Mehiki aretiran, ker je osumljen, da je soudeležen pri atentatu na novega predsednika Ortiz Rubia. Če ravno sta poslanik in njegova soproga potovala z diplomatskim potnim listom, so jima vendar tudi potno prtljago preiskali. Posnemajte jlb! ~ Za tiskovni' sklad so darovali: Likar Din 10, Ošlak Din 10, Čelešnik 10, Vrhove 3, Jakomin 10, Honicsman 10, Čebular 4, Berdajs 5, Eržen 10, Uratnik 10, Kopač 10,. Vuk 10, Jelenc 10, Tekauc 5, Svetek 10, Cobal 10, Urankar Din 5. Skupaj Din 142. Delavci Iz Žreč za Dnevnik-fondl »Del. Politike«, in sicer: Sajovic Fjlip Din 10.—-, Janežič Emanuel Din 10.—$ Rattč Anton 10, aerdnik Franc 5, Arnik Peter 5, Kajžftr To-I"až 2.50, Krančan Jakob 5, %šnj| Ivan 4, Samec Štefan. 4, Oder Franc 3* KotJttk-rr. 4> Malič Miha 5, Kumar*1van 4, Pajitik Kon-rad 2. Paulič Maks 4, Zdolšek Jožef 4, Jev-senak Alojz, 4, ŽpeSdl' Andte'1 Din S.r-. — *"o nabiralni poli so nabrali za Dnevnik-fond “Delavske Politike« v Ptuju, in sicer so darovali sledeči: Kramarič Josip Dim 20,—, ^Jabrijel. Fr;inc 10. Schmidt Matevž 6, Pod-jaha Antoti 10, Korpar Franc 8, Širec Franc S. neirnenovani 4, Letnik 6, Perša Franc _ 11 10i-K Iskremi bivala! Sirite naš Usi! Ljubljana. V Mostah pri Ljubljani ima občina svojo lastno elektrarno. Sedaj pfrevzame občinsko elektrarno mest^ na občina ljubljanska. Elektromon-terjema, družinskima1 očetoma, pa je bila služba odpovedana. Zdi se nam1, da nikakor ni potrebno, če občinska elektrarna preide v drugo last, da se postavi tam zaposlene ljudi pod kap, zlasti ne, če to elektrarno prevzame veljko mesto Ljubljana. Ni nam sicer znano, kaj se zgodi z moščanško elektrarno. Morda se ustavi, ali pa bo obratovala dalje. Ali je morda odpoved le formalna, to je, da namerava občina skleniti z nameščencema novo delovno pogodbo? Vsekakor pa je ljubljanska občina dolžna postopati tako, da ne spravi prizadetih delavcev ob kruh. Delavski oder »Svobode« vprizo-ri v nedeljo, dne 16. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Komedija je ostra . satira v gnili meščanski družbi. Delavski oder je pri režiji svoje vpri-zoritve prekinil s tradicijo in nalrl predstavi komedijo popolnoma v modernem! praven. Predstava bo zato za vse ljubitelje Delavskega odra nadvse zanimiva. Režira Fr. Petre. Maribor. Smrtna kosa. V Kamnici pri Mariboru je v četrtek preminul veteran, strokovne organizacije železničarjev Ivan Dvoršak« bivši dolgoletni zavirač južne, pozneje luivna organizacija rudarjev narašča, Konzum se krepi, vsi CITflJTEJ) E LOVSKO POLITIKO TlflROCO SE ^ m P R I 9 O R POŠTm PREDOLG delavci pa se zberimo okoli »Svobode«, ki nam bo skrbela za širjenje našega obzorja in delavske kulture ter za razvedrilo po trudapolnem delu. _______________________ Ruše. Vrline gasilskega društva — obljubiti in dati je preveč. Pred časom smo javili, da je tu umrl delavec T. Glencer, ki je bil tudi požrtvovalni član nekega gasilskega društva. Ob smrti tega tovariša je gasilsko društvo nudilo ubogi vdovi velikodušno pomoč. Naročilo je pri nekem mizarju rakev (čeprav bi isto zastonj preskrbel delodajalec) in naročilo pogreb ob zelo neprimerni uri (vsled česar je bila večja udeležba od strani delavstva onemogočena). Obfju-bilo je tudi po svojem odposlancu, da bo poravnalo tudi druge eventu-elne stroške za pokojnikom. Tembolj čudno pa je, če sedaj dobiva vdova, ki ima,skrbeti za dva otroka, od gotove strani opomine, češ. da računi še niso poravnani, ker jih društvo kljub svoji velikodušnosti ni poravnalo. Žena, to se zna, težko prenaša govorico, da bi tako važna stvar, kakor je pogreb, ne bil v redu plačan in ni izključeno, da bo poiskala zadnjo paro, da bo plačala stroške naročenega pogreba. Bistrica pri Rušah. Veselica in srečolov. Vodstvo požarne brambe nas naproša za priob-čitev naslednjega pojasnila: O priliki zadnje veselice tuk. požarne brambe ni bilo srečolova, pač pa se je vršila licitacija. Zakaj se ni licitiralo, o tem bo pa govor na občnem' zboru, kamor ima vsakdo dostop. Hrastnik. Kemični delavci in njihove pritožbe. Primorani smo, da javno povemo, kako se dela z nami, bodisi starimi ali mladimi delavci. Stari so stalni, novi So sprejeti začasno, da jih podjetje lahko vrže na cesto brez vsakega vzroka. Dogodilo se je, da ima podjetje nujno delo v kamnolomu, ki je bil nekdaj last g. Riickela. Tam sedaj zidajo dve peči za žganje kamenja. Delo je nujno in pri tem delu so delavci prisiljeni, da morajo delati devet ur dnevno, brez plačila nadur. Dne 28. januarja pa je prišel ukaz, da se delo podaljša od devet na deset ur. Delavci pal niso bili zadovoljni, da se delovni čas podaljša in so sklenili, da bodo točno ob določeni uri orodje pospravili in končali z delom za tisti dan. Gospod inže-njer je potem obljubil starim delavcem po Din 5, nestalnim Din 4 za vsako čezuro. Ako pa bi ne hoteli delati, je vsem zagrozil z odpustom, češ, da ima delavcev dovolj na razpolago. Mi pa smo tega mišljenja, da, če je delavcev toliko na razpolago, bi se moral delovni čas le skrajšati, ne pa podaljšati. Prosimo pa Inšpekcijo dela, da pride g. inšpektor sam na lice mesta, da si bo ogledal delovne prilike, pa naj pri tej Naznanjamo tužno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, oče, stric, stari oče Ivan Dvoršak železničar v pokoju v četrtek, dne 13. februarja 1930 ob 2. uri za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto, dne 15. februarja ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, dne 13. februarja 1930. Žalujoči ostali. TOVABNA GLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI & HEROID Gramofoni....................... Din do 298 — dalje Mandoline......................... . 136— . Violine • •••••.••o.. a „ 93’— . Gltare »». t t ,,,,,, , . - . 207'— . Trombe ...••••••...o**«#« m ( 506*— * Ro*ne harmonike . ......... „ * . . 85 — . Prodnlolna: ®v«b©de * (Nov* Scberbiumov« zgradb«). 2 oi N > N M H 0 N K ► 6 M r ► «! OB K ► * r K £ as ► 1 .N N O priliki zasliši tudi mnenje strokovno organiziranih delavcev. Delavci, mi pa solidarni stopimo proti vsem, ki nas hočejo izkoriščati, zlasti pa tudi proti onim gospodarskim krogom, ki nam hočejo vzeti socijalno zaščito. Povejmo jim, da si ne pustimo vzeti, kar smo si s svojo močjo in solidarnostjo, pri nas in na celem svetu priborili. Zato pa vsi v organizacijo kemičnih delavcev! Jesenice. Izza kulis mestnega občinskega gospodarstva. Dne 2. febr. 1930 ob 3. uri popoldne se je vršila seja občinskega odbora, na kateri so podali poročilo tudi pregledniki računov. Navajamo tu v kratkem' nekaj značilnih pripomb občinskega odbornika Nikolaja Bernarda, ki je kot preglednik računov pripomnil, da je ugotovil, da se je v enem slučaju izplačalo nagrado v znesku Din 10.000.— za desetminutno delo, in sicer gosp. inž. Emerju, državnemu nadkomisar-ju iz Kranj:a, kar je on smatral, da je bilo vsekakor nepotrebno. — Dalje je ugotovil, da cerkvena občina z vsemi mogočimi izdatki obremenjuje občino in to za stvari, katere bi smela samo konkurenčna obravnava dovoljevati, za kar nima občinski odbor pravzaprav pravice. Izkazalo se je, da večina z gospodom županom1 vred ne jemlje mnogo ozirov na oni veliki del občanov, ki se vsekakor ne more strinjati s takim enostranskim gospodarstvom. — Drugi revizor g. Gospodarič, pa o vsem term kar je kritiziral Bernard, ni niti črhnil, poročal je samo o inventarju, niti dotaknil pa se ni teh stvarnih ugotovitev. G. Gospodarič bi se ne smel izgovarjati, da ni imeli časa pregledati računov... Jeseniška občina se nahaja v jako kritičnem položaju vsled velikih izdatkov, za katere je težko najti kritja, in bo mestnim' očetom delalo to vprašanje še sive lase, osobito, če bodo tako radodarni z nagradami. Vzdrževanje cest ni samo prometno vprašanje, ampak tudi vprašanje higijene. Ko bo prišlo poletje, bomo zopet zaviti v oblake prahu, ki ga dvigajo zlasti avtomobili. Občina pa nima denarja za škropljenje cest medtem' ko vsaka vas na Koroškem, kjer vodi skozi avtomobilska cesta, poliva isto z oljem. Prav tako mizerne razmere vladajo v pogledu kanalizacije. — Na seji je bila soglasno sprejeta resolucija proti poslabšanju socijalne zakonodaje, katero se je poslalo na ministrstvo. — Vsekakor je neprijet- no, da je v občinskem odboru kontrola, ki gleda na vse gospodarjenje čisto nepristransko in objektivno. O priliki pa še kaj več. Kulturni pregled. Stijn Strenvels, Sluga Jan. Izdal Nolit, Beograd. Prevedla Desanka Andelkovič in D. Markovič. Str. 227. Založba »Nolit«, ki izdaja poleg prav dobrega in v modernem duhu urejevanega mesečnika »Nova literatura« vsako leto še več prevodov za svetovne književnosti, je izdala kot četrto knjigo Strenvelsov roman »Sluga Jan«. Stjn Strenvels je flamski pisatelj in niti ne več mlad, saj bo prihodnje leto praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Vkljub temu pa je povsem moderen. Motive za svoje romane zajema iz kmeti-škega življenja flamskega ljudstva, prikazujoč nam njega bedo in borbo za golo življenje. Jan je od rane mladosti hlapec pri bogatem posestniku; sredi konj in živahnega vrvenja mnogobrojne služinčadi se čuti popolnoma srečnega. Usoda pa nanese, da prevzame ipo očetovi smrti njegovo' malo posestvece, se oženi in postane oče mnogobrojne družine. Vkljub brezprimerni pridnosti in garanju obeh zakoncev jima usoda ni mila: posestvece ne more prehraniti vseh, nastopita pomanjkanje in lakota. Kot berač se vrne v starosti Jan v hišo svojega nekdanjega gospodarja, obžalujoč, da jo je nekoč zapustil. — Strenvels je rešil v tem romanu važno vprašanje, rešil je kmetiško vprašanje in sicer tako, da to rešitev oko malomeščana komaj opazi. Ali je res kmet »na svoji zemlji svoj1 gospod«? Strenvels je dokazal, da ni in da ne more biti, kajti vsak kmet je popolnoma odvisen od celotnega socijalnega položaja in ekonomskih razmer, poleg tega pa tudi od takih slučajnosti, kot so ujme in slabe letine. Tudi naj večja pridnost se bori proti obema zaman. Kje je torej rešitev? Le v skupnosti, v močni za-jednici. Jan, ki je vendar sam svoj, si sredi težkih borb za življenje, za hrano, o kateri ve, da je ne bo pridelal dovolj, želi nazaj k staremu gospodarju, želi si na veleposestvo, ki je redilo vse... Kar se prevoda tiče, bi omenil sledeče: Slovenci smo odločni jezikovni puristi, zato-nas germanizmi pri Srbih neprijetno dirnejo. Spakedranke, kot »štala«, »vicevi« — da drugih niti ne omenjam — bi morale vsekakor izginiti iz prevoda. Smatram, da so take spakedranke produkt srbskega malomeščanskega sveta, ki je prelen, da bi nadomestil tujke z narodnimi izrazi. »Nolit«, ki je uvedel v vseh svojih knjigah in tudi v mesečniku latinico, bi moral napovedati boj spakedrankam, tem bolj, ker izdaja knjige tudi za srbski narod, ne samo za inteligenco. In kako naj narod razume take izraze? Knjiga je — kot vse dosedanje izdaje »Nolita« — sijajno opremljena. Fotomontaža na platnicah je delo Bihalyja, ki je šel v šolo očividno k samemu izumitelju nove umetnosti, k Hartfieldu. Delo krasi tudi pisateljeva slika. — Talpa. ti n iim strni Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela GOSTILNO ..VESELI DOM" V MARIBOPU, VOJAŽNlSlCA ULIC* ŽT. 5 Skrbela bom za dobro kapljico ter topla in mrzla jedila. - Za obilen obisk se priporoča Marija Robin. ABONENTI M SPREJEMAJO NA HMNO aaai!immypwwmm Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v • li v* zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana LEVJA MENTOL-DROŽENKA (francosko žganje) Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo. . m 9 a v * ■ m 9 9 9' 0 Ttslu: Ljudska tiskala 11» Mariboru, pmhtavitel) Josip OBaB ▼ Mariboru. — Za konzorcij Izdaja ta urejuje Viktor Eržen v Mariboru.