46     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Dr. Valentin Pu`evski
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
Povzetek: Pred pol stoletja je bila obnovljena in je spet za~ela delovati Osnovna {ola Jordanovac v Zagrebu. To je bil ~as vpeljevanja obveznega osemletnega osnovnega {olstva na Hrva{kem in v vseh delih nekdanje jugoslovanske dr`ave. Ve~ kot deset let je bil Jordanovac eksperimentalna osnovna {ola pod neposredno upravo tedanjega {olskega ministrstva.
Na Jordanovcu je zrasel prototip enkratne osnovne osemletke. Pobude, ki so se porodile v njej, so se raz{irile v desetih eksperimentalnih {olah po Hrva{ki pa tudi po vsej nekdanji skupni dr`avi. Bil je spodbuda vsem zagreb{kim {olam, v katerih dora{~a izkustvo, o katerem pi{emo. O tem se je govorilo tudi zunaj meja na{e domovine. [olo je obiskalo ve~ kot sto delegacij iz mnogih dr`av. In {e danes jo omenjajo.
Ob tem nemajhnem jubileju in v znamenje hvale`nosti pogumnemu in marljivemu u~iteljskemu kolektivu, ki je `ivel za svoje u~ence in njihovo napredovanje, ~utim kot svoj ~love{ki dolg, da napi{em o tem poro~ilo. @e od nekdaj se posebej ukvarjam z osnovno vzgojo in izobra`evanjem. Pi{em o pridobljenih izku{njah. Beseda je o pridobitvah, ki se jih ne ka`e sramovati, marve~ je treba v njih prepoznavati pedago{ke zamisli, ki so aktualne {e dandanes, in to ne zgolj pri nas.
Klju~ne besede: celodnevno bivanje, celodnevna {ola, eksperimentalna {ola, {ola in okolje, {ola odprtih vrat.
UDK: 371.2 Strokovni prispevek
Dr. Valentin Pu`evski, upok. profesor U~iteljske akademije v Zagrebu, Kri`evci. SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005, 46–58
47
1       Uvod
Kot pedagog po `ivljenjski opredelitvi bi `elel spregovoriti o pedago{kih izku{njah, ki sem si jih pridobil med dolgoletnim delovanjem in spremljanjem dogajanja v osnovnem {olstvu. Ni jih odve~ poznati, prepri~an sem prav nasprotno, da bi bil greh, ~e ne bi vedeli zanje in ne bi poznali in ~rpali iz lastnih dognanj. Ka`e jih sprejemati kot pomo~ v prizadevanjih za posodabljanje {olskega delovanja.
V ~asu, ko i{~emo ustrezen model osnovne {ole kot temeljne ustanove nacionalnega izobra`evanja v prvem desetletju tega tiso~letja, se velja ozreti na obstoje~e izku{nje in poskusiti najti v njih prvine novih re{itev. Na izro~ilo, o katerem je beseda, je treba gledati kot na lastno pedago{ko dedi{~ino, v katero tkemo in dodelujemo nova hotenja dana{njega ~asa.
V besedilu, ki sledi, prikazujemo izkustvo, nastalo med iskanjem najbolj{ih pedago{kih re{itev v ~asih, ki smo jih `iveli v nekdanji skupni dr`avi, ko so bile izku{nje, pridobljene v vseh na{ih `ivljenjskih okoljih, od Makedonije prek Srbije, ^rne Gore, Bosne in Hercegovine pa do Hrva{ke in Slovenije, dele`ne prijazne naklonjenosti. Izkustvo, o katerem bo tekla beseda, se je spo~elo v Osnovni {oli Jordanovac v Zagrebu, ki je bila v ~asu reform eksperimentalna {ola, druge {ole pa so ga dopolnjevale in ga prena{ale tako reko~ v vse kraje. Tako se je tudi oblikoval naslov tega prispevka.
2       Sporo~ila izkustva
Najprej je nastal koncept obvezne osnovne {ole kot enkratne pedago{ke ustanove, ki je trajal osem let. Potem ko je bil sprejet pedago{ki konceptualni model {ole, ki smo jo opredelili kot dru`beno, prosvetno in kulturno sredi{~e posameznega okolja, `ivljenjske skupnosti, namenjeno organizirani vzgoji mladih, se je zastavila naloga izvajanja izvedbenih modelov, ki bi omogo~ali ure-sni~evanje tako za~rtanih ciljev.
48     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
Temu opravilu ponavadi ne namenjajo dovolj pozornosti. Svoj ~as smo to po~eli zelo resno, na Hrva{kem je bilo ve~ kot deset eksperimentalnih {ol. Vanje smo sku{ali uvajati pedago{ke, didakti~ne in metodolo{ke inovacije, tako da smo jih preverjali v praksi in jih potem razgla{ali in v~lenjevali v prakso drugih {ol. Sku{ali smo se pou~iti o tem, kaj se dogaja po svetu, ta pa se je prav tako zanimal za na{e delo. To dokazujejo {tevilne delegacije iz raznih de`el Evrope (pa tudi od drugod), ki so obiskovale posebno {olo Jordanovac in tudi druge eksperimentalne {ole. Spomnimo se slednjih: bile so v Splitu, na Reki, v Pulju, v Starem Petrovem Selu, v Borovem, v Pionirskem mestu, v Grane{inah in v Petrijancu pri Vara`dinu. Te {ole so postale tudi prostor strokovnega usposabljanja u~iteljstva. V njih se je osmi{ljal ustrezni model vseobse`nega delovanja {ole.
[ola na Jordanovcu je imela predvsem nalogo, da poi{~e organizacijske mo`nosti za uresni~evanje idej o enotni osemletki. V tistih letih se je v njej zbralo petdeset nadarjenih, delavnih ljudi, ki se niso bali pedago{kega dela. Prek en-tuziazma, svobodnih delovnih prijemov in prilo`nostnih posvetovanj smo tako najprej delali v vseh eksperimentalnih {olah, ki so prispevale vsaka svoje posebnosti. Ideje so se med zanesenjaki hitro {irile v vsakdanjo prakso. V ta proces se je vklju~ila ve~ina zagreb{kih {ol. Pedago{ki javnosti bomo osve`ili spomin na nekatere pomembne pridobitve iz tistega ~asa, ki jih ne bi bilo dobro pozabiti.
2.1   [ola kot kulturno sredi{~e
Da bi bila vzgojno sredi{~e, mora biti uspe{na vzgojno-izobra`evalna ustanova kulturno sredi{~e. [ola je v svojem delovanju kulturno sredi{~e, usmerjeno k rasti osebnosti mladega ~loveka. Tak{na je od nekdaj, vendar pa se prepogosto dogaja, da dru`beno poslanstvo {ole preozko razlagamo in udejanjamo v `ivljenjskem vsakdanjiku.
[ola `e davno ni ve~ samo prostor, v katerem poteka u~ni proces. Splo{no sprejeto gledanje na osnovno {olo kot na dru`beno, prosvetno in kulturno sre-di{~e danega okolja je zahtevalo nadaljnje razmisleke in iskanje novih mo`nos-ti za uresni~evanje teh nalog. Govoriti `elim o teh prizadevanjih.
Pedago{ka prizadevanja oblikujejo {olsko ustanovo s pravim bogastvom dejavnosti. V okviru njenih posebnosti najdemo dejavnosti, ki so namenjene u~encem, programe, namenjene pred{olskim otrokom, mladini, star{em in tudi drugim dr`avljanom, vse pa v okviru dejanskih mo`nosti povezujejo prizadevanja po skupnem. To se je dogajalo v `elji po ustvarjanju `ivljenjskega in peda-go{kega ozra~ja, ki bi omogo~alo ~im popolnej{o vzgojo in izobra`evanje u~encev.
Osve`imo si spomin!
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
49
2.1.1   Bogatila se je vsebina pedago{kega delovanja. Poleg kompleksa u~nih dejavnosti so tu zunaj{olske dejavnosti, skrb za zdravje in za telesni razvoj, splo{no kulturno in javno delovanje ter osmi{ljanje anga`iranosti u~encev kot dejavnega nosilca celotnega {olskega dogajanja.
Ko se {ola odpre vzgojnim potrebam, se {iri kompleks u~nih panog. K rednemu pouku dodajamo dopolnilnega (pomo~ pri u~enju), dodatnega (s katerim zado{~amo posebnim interesom u~encev) in podalj{anega (po koncu {olskega leta, da tako po izteku rednega pouka {e omogo~imo osvojitev za~rtanega programa). Zamislili smo si {olo, ki ne pozna neuspeha. Na{a {ola mora vsakomur omogo~iti, da bo uspe{en.
Sledijo zunanje dejavnosti, vsebine kulturnih in javnih dejavnosti, vse bolj in bolj pa tudi vsebine, ki se nana{ajo na zdravstveno skrb. Tudi skrb za samo u~enje postaja vse bolj naloga in delo {ole, poleg tega pa se ponujajo tudi pros-to~asne vsebine. Vendar pa to bogatenje ne sme voditi v pretirano obremenjevanje u~encev, temve~ jim mora omogo~iti, da vsak zadovolji svoje posebne potrebe.
2.1.2   Dobra {ola ne bo zaprla svojih vrat pred{olcem, {e posebno ne v krajih, kjer ni organiziranih ustanov za pred{olsko vzgojo. Organizirala bo programe »male {ole«, v okviru katerih bo otroke v sodelovanju s star{i zdru`evala ali vsaj ob~asno zbirala v svojih prostorih okrog programov, namenjenih posebej zanje (igralnica in igroteka, mali kino, lutkovno gledali{~e, koti~ek s slikanicami, likovna delavnica, glasbeno sredi{~e, rekreacijsko sredi{~e, prilo`nostne slovesnosti, razstave, vesela {ola, abeceda kulture itn.). Svoja igri{~a bodo ponudile otrokom tudi {ole v krajih, ki premorejo pred{olske ustanove, v letu pred odhodom v {olo pa velja razmisliti in se domeniti glede akcij, ki bodo otrokom sprejemljivo predstavile {olo in jih povabile k `ivljenju v njej.
2.1.3   Za svoje u~ence mora {ola postati ustanova, ki ponuja raznovrstne mo`nosti uvajanja v svet kulture in `ivljenjske resni~nosti. Dosedanje izku{nje iz teh dejavnosti, ki se nagibajo k samoorganiziranju, nakazujejo naslednje mo`nosti:
– organiziranje stalne slu`be, ki bo informirala o dogajanju na vseh podro~jih `ivljenja (s {olskim vred) dostopno in privla~no, prek panojev in sten~asov, razglasov, internih glasil, radia, televizije in medmre`ja;
– organiziranje biblioinformacijskih mo`nosti (~italnice s knji`nico, ki kot biblioinformacijsko sredi{~e omogo~a klubsko `ivljenje), v katerih je mogo~e tako individualno branje, u~enje, prou~evanje kot tudi prosto dru`enje in sodelovanje (in kjer so na voljo knjige, ~asniki, revije, ra~unalniki, dru`bene igre, glasba ipd.);
– delovanje »odprtega u~nega sredi{~a mladih«, ki organizira samostojne javne tribune, na teh pa ob ustaljenih urah (npr. »v petek ob petih«) nastopajo kro`ki in organizacije u~encev, ki se sre~ujejo tu s predstavniki gospodarstva, zdravstva, politi~nega, kulturnega, tehni~nega in {portnega `ivljenja;
– organiziranje raznovrstnih stalnih te~ajev (glasbe, baleta, ritmike, igre, bontona itn.), pa tudi prilo`nostnih in ob~asnih;
50     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
– prireditve, proslave, prikazi, razstave (koledarsko vse leto) u~encev in drugih organizatorjev v {oli in zunaj nje;
– ekskurzije, katerih cilj so gospodarski subjekti, kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti; obiskovanje spomenikov in skrb zanje;
– dru`beno `ivljenje in akcije ob prostem ~asu (z uporabo prostorov, ki so na voljo – dvoran, u~ilnic, delavnic, knji`nic, igri{~, prometnih poligonov, terenov zunaj {ole itn.); otrokom primerne oblike zbiranja in dru`enja: prvenstva, romobilizem, tekme na kotalkah, v sankanju ipd., risanje po plo~nikih, karnevalski sprevodi, izleti v neznano, dnevi delovnih akcij (npr. jesenskega ~i{~enja na dan jeseni), direndaj na prvem snegu, bo`i~ni in novoletni direndaj, prvi pomladni dan, velikono~ne pisanice in tako naprej.
2.1.4   V dobro {olo se bodo prihajali dru`it tudi mladi iz okoli{a. To so {e posebno v po-dru`ni~nih {olah poleg u~encev vi{jih razredov (ki hodijo sicer na mati~no {olo) tudi nekdanji u~enci (danes srednje{olci ali celo `e odrasli), ki se v prostem ~asu zbirajo v {oli in se tu udele`ujejo zunaj{olskih dejavnosti skupaj z u~enci ni`jih razredov (npr. taborniki, skavti). V programe svojega dru`benega `ivljenja vna{ajo svoje interese in dajejo {oli posebno `ivljenjsko samosvojost.
2.1.5   Star{i se vklju~ujejo s sodelovanjem v Skupnosti doma in {ole, ki je njihovo zdru`en-je. Osnovna {ola bo sku{ala star{e in druge dr`avljane anga`irati glede na stopnjo zainteresiranosti predvsem za sodelovanje pri realizaciji zunaju~nih in ob{olskih dejavnosti (Rde~i kri`, karitativne organizacije, verske ustanove, {portna in tehni~na dru{tva idr.), pa tudi pri izvajanju izobra`evalnih akcij. V pedago{ki praksi se sre~ujejo tudi dejavnosti andrago{kega dela z odraslimi (razni te~aji, vzgoja za odgovorno star{evstvo, kulturni in prosvetni programi). Bogastvo in na~ini kulturne in javne dejavnosti {ole bodo odvisni od okolja (vas, trg, mestece, delavsko naselje, mestni predel, mesto) pa tudi od velikosti osnovne {ole (popolne, po-dru`ni~ne).
2.1.6   Za tak{no delovanje bi morala biti osnovna {ola odprta za u~ence ves dan, za druge zainteresirane pa po dogovoru in razporedu. S tem ne mislimo na celodnevno bivanje v {oli, pa ~eprav je v tem perspektiva, marve~ na tako razporejena ~as in prostor, da si bodo lahko u~enci v {oli poiskali mo`nosti za zadovoljevanje in izpolnjevanje u~nih obveznosti (tovari{ka pomo~, skupinsko u~enje itn.) pa tudi svojih hotenj, ki niso povezana s poukom, in da bodo sami ali v sodelovanju z mladino in odraslimi iz okoli{a {olo povezali tudi s programi svojega dru`benega `ivljenja v prostem ~asu.
2.1.7   Prav to podro~je delovanja {ole po eni strani »odpira vrata tradicionalne {ole«, po drugi pa terja njeno spreminjanje in ga spodbuja. Prizadevanja, da bi se za~rtane zamisli uresni~ile, kratko malo zahtevajo povezovanje vseh za vzgojo pristojnih dru`benih dejavnikov. To je proces, ki brez dvoma terja podru`bljenje {ole in njenega delovanja, proces, ki ne poteka sam od sebe, ampak zahteva iskreno zavzemanje dru`bene skupnosti in njenih pozitivnih subjektivnih mo~i, med katerimi je vloga u~iteljskega stanu, torej prosvetnega delavstva, nenadomestljiva.
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
51
2.2   Preurejanje {olskega `ivljenja
^lovek kaj kmalu uvidi, da {iroko zastavljena dru`bena in pedago{ka hotenja spro`ijo najprej zahtevo po {iritvi dru`benega delovanja z novimi vsebinami, vsebinsko bogastvo pa vodi tudi k primerni razporeditvi in ureditvi `iv-ljenja v {oli.
[irjenje pedago{kega delovanja {ole z novimi vsebinami je torej zahtevalo druga~e urejeno `ivljenje v njej. Za vsako pedago{ko dejavnost je bilo treba opredeliti pedago{ki prijem pa tudi ~as izvajanja.
[ola tako v resnici preraste v `ivljenjski prostor u~encev, ki postajajo nosilci, bistveni izvajalci vseh vsebin {olskega `ivljenja. Posebna pozornost se namenja hi{nemu redu in skupinam u~encev, saj na njihovem anga`iranju temelji napredek {olskega `ivljenja. V prizadevanju, da bi na u~ence pre{la vse ve~ja anga`iranost in odgovornost, postaja {ola svojevrsten pedago{ki zavod, skupnost u~encev, u~iteljev in star{ev. To je bilo in je {e vedno odgovorno po~etje.
2.2.1 Uresni~evanje tako zasnovane {ole terja, o tem ni dvoma, celodnevno bivanje u~encev. Ker za to ni mo`nosti, se na{a prizadevanja na tej ravni usmerijo predvsem v organiziranje t. i. podalj{anega bivanja. V slednjem se po koncu pou~eval-nega dela procesa u~enci iz razli~nih razredov zbirajo v posebej oblikovanih skupinah. Tu izpolnjujejo svoje {olske obveznosti, pre`ivljajo pa tudi del prostega ~asa. V pomo~ jim je vsaj po en u~itelj. To so predvsem otroci zaposlenih star{ev pa tudi mal~ki, ki jim doma iz razli~nih razlogov namenjajo premajhno skrb.
Odstranjevanje te`av pri tako organiziranem delu, ki u~ence deli na »po-dalj{karje« in druge, je privedlo do t. i. celodnevnega bivanja. Za~eli so se oblikovati razredni oddelki, katerih `ivljenje v {oli poteka od jutra pa do ve~era. Ta nadvse zapletena organiziranost `ivljenja, ki obsega povezavo med poukom in individualnim delom u~encev, skrb za prehrano, za zdravstveno-telesno vzgojo, izpolnjevanje {olskih obveznosti, pa tudi za razvedrilo in oddih, navdaja {olo z `ivljenjskim zna~ajem, ki presega {olskega. Paziti je treba, da u~enci ne bodo preobremenjeni, smiselno je treba izmenjavati u~enje in igro, obvezne in proste dejavnosti, napetost in sprostitev, vse v prizadevanjih, da bi se ustvarile razmere, naklonjene njihovemu kar najbolj optimalnemu telesnemu in du{evnemu razvoju, napredku in vzgoji, seveda v o~itni tesni povezavi s star{i in domom.
Zagreb je v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja premogel tudi nekaj {ol s celodnevno organizacijo – celodnevnih {ol torej. Poleg Jordanovca so bile to {e Osnovna {ola August [enoa (ki jo je vodil prof. dr. Zvonimir Koraj), Osnovna {ola Miroslav Krle`a (pod vodstvom prof. Ivana Horvata) in Osnovna {ola Matija Gubec (prof. Ivan Dujmovi}). S~asoma so se pojavile {ole na Orlovcu, Osnovna {ola August Cesarec, Osnovna {ola Cvjetno naselje, posebna {ola Anton Gustav Mato{, Osnovna {ola Dubrava in Osnovna {ola v Sv. Ivanu Zelini, severno od Zagreba. Zamisel se je raz{irila tudi v druge kraje Hrva{ke (Reko, Kastav, Pulj idr.). Na tej izku{nji deluje zdaj na{a {olska pedagogika.
Zamisel se je raz{irila po vsej de`eli. V Zagrebu so potekali posveti in posebni seminarji, s katerimi so se u~itelji usposabljali za tovrstno delovanje. Spom-
52     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
niti se moramo podpore prof. Bosiljke Jugovi} z Zavoda za {olstvo Hrva{ke in sodelovanja s Pedago{kim in{titutom v Ljubljani in s prof. Heleno Novakovo. Ob sobotah smo imeli na Jordanovcu »vizitni dan«. Sprejeli smo vsakogar, ki je pokazal zanimanje. Prihajali so iz vseh krajev nekdanje dr`ave. Organizirano so nas obiskali tako reko~ vsi ravnatelji (poleg svetovalcev) iz Slovenije. Poleg pedago{kih delavcev so {olo obiskovali tudi zastopniki zdru`enj in gibanj, ki jim je bilo mar skrbi za otroke. [e posebno so bili povezani z delovanjem Zavoda za {olstvo Hrva{ke.
Ker razvoj {olstva pozneje ni potekal, kakor smo predvideli, smo opustili organiziranje celodnevnih {ol, saj ni bilo prostora za tak{no organiziranje dela, vendar pa je vsebinsko bogastvo pripeljalo do tega, da so {ole ostale v praksi odprte kakor celodnevne. Ves dan so na voljo potrebam u~encev, in sicer tako, da poteka obvezni del pouka v eni izmeni, v popoldanski izmeni pa se {olski prostori uporabljajo za delovanje skupin u~encev, dru`in in zdru`enj, za u~enje tistih, pri katerih je to potrebno (oziroma nujno), za vsebine kulturnih in javnih dejavnosti, {e posebno pa za delovanje tehni~nih in {portnih dejavnosti. @al pa so bile tudi {ole, kjer je bil pouk razporejen celo v tri izmene! Za u~itelje, ki so bili vodje podalj{anega bivanja in prostega ~asa v {oli, smo organizirali tudi posebne te~aje in nenehno strokovno izpopolnjevanje. Prvi tak{en te~aj je potekal na Jordanovcu leta 1966. Na ~elu tega gibanja je bil v Zagrebu prof. dr. Zvonimir Koraj.
2.2.2   Posebna neznanka je bila zunanja organizacija delovanja {ole, njena delitev, struk-turiranje njenega osemletnega korpusa po pedago{kih organizacijskih sklopih.
Stoletna tradicija {tiriletnega trajanja posameznih etap {olanja je bila nepremostljiva pregrada, ki se je je bilo te`ko re{iti. [olo smo `eleli tudi organizacijsko vzpostaviti kot enkratno celoto, delitve osemletnega obdobja po izvedbenih etapah pa se lotiti s stali{~a razvojne psihologije in skladnih pedago{kih, didakti~nih in metodolo{kih temeljev.
Opustili smo delitev na {tiri ni`je in {tiri vi{je razrede. Opustili smo koncept nekdanje {tirirazredne ljudske {ole, v kateri je u~itelj star{evsko skrbel za u~ence, in ni`je gimnazije, ki so obsegale naslednje {tiri razrede, ti so bili se-lekcijsko naravnani. Vpeljali smo nov prijem.
Osemletno obdobje smo razdelili na tri sklope – etape: prvi trije razredi so sestavljali prvo etapo, ~etrti in peti drugo, prehodno, {esti, sedmi in osmi pa sklepno etapo in celoto. Na tem temelju smo izdelali tako u~ni na~rt in program kot didakti~no-metodi~ni delovni prijem.
Na koncepcijski sestavi {ole s tremi posebej razvidnimi etapami smo utemeljevali tudi mo`ne izvedbene izpeljave. S prvo etapo ni bilo posebnih te`av, le da smo jo skraj{ali na tri leta. Izro~ilo razrednega pouka z enim u~iteljem (oziroma u~iteljico), ki ima v rokah celoto dejavnosti, je dolgotrajno, znano in pozitivno.
Zato pa se nam je v vsej zapletenosti pokazala druga etapa, ki naj bi povezala ~etrti in peti razred v prehod od razrednega k predmetnemu pouku. Tu je bilo nujno treba najti re{itve, ki bi ustrezale. Prvi korak je naredila kar praksa.
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
53
Sledil je raziskovalni projekt, izid pa je bil tako imenovani »timski pouk«. Od dela razrednega u~itelja (ki je v razredu sam) in predmetnih u~iteljev (ki jih je veliko) gre pri tej obliki dela za prehod med omenjenima sistemoma, saj peda-go{ko delo v 4. in 5. razredu izvajata vsaj dva, morda pa {e kateri u~itelj. Poleg \ur|e Mar~inko, ki je bila pedagoginja na Jordanovcu, sta se pri iskanju re{itev za tak{no obliko posebej zavzemala svetovalca Zavoda za {olstvo (Hrva{ke), prof. Milan Om~ikus in dr. Ivan Furlan.
Na posvetovanju, ki je potekalo leta 1967 v Zagrebu, so se potrdile pozitivne plati tak{nega prijema. Spominjam se navdu{enja u~encev in star{ev, pa tudi pozitivnih odzivov u~iteljev, ki so ga upo{tevali. Spremljal sem stanje v {oli, katere ravnatelj sem bil, in lahko poudarim, da so bili u~enci dobro pripravljeni za samostojno delo, obenem pa je bil prehod v vi{je razrede manj bole~. Odlo~il-ni so bili izidi tovrstnega dela, kakor so se izkazovali v vsakodnevnem dogajanju v vi{jih razredih in v {oli kot celoti: naj omenim kulturo u~enja, humanizacijo odnosov, medsebojno zaupanje med u~itelji in star{i, vedrino bivanja v {oli. Tako sem osebno postal navdu{en privr`enec tovrstnih re{itev.
Tretja etapa, ki jo sestavljajo {esti, sedmi in osmi razred, pa je bila nov korak v sredo predmetnega pouka, glede katerega smo `e imeli zadostne izku{nje v poprej{njem {olstvu.
@al pa vseh teh dognanj, dose`kov in izku{enj pozneje niso s pridom izrabljali. Pri novi reviziji delovanja {olstva v letu 1972 so nadaljevali, kakor da se ne bi bilo prav ni~ zgodilo. Tako so se problemi prehoda od t. i. razrednega pouka k predmetnemu ohranili {e dandanes skupaj s staro delitvijo. To je naloga, ki nujno ~aka na razre{itev v nadaljnjem razvoju hrva{ke {ole.
3      [ola odprtih vrat – potreba `ivljenjskega trenutka
Opisano je temelj novega gledanja, ~e{ da je treba {olo »zaprtega tipa« za-vre~i, saj ne ponuja ustreznih re{itev, in da se je treba problema lotiti druga~e – z nenehnim odpiranjem pedago{kih mo`nosti.
[ola kot izobra`evalna ustanova ostaja nenadomestljiva ~lovekova potreba. Poskusi, da bi jo nadomestili s sredstvi sodobne komunikacije, so le {e utrdili njeno obstojnost. Poleg vzgoje ponuja svojevrstno `ivljenjsko okolje, v katerem se oblikuje ~lovekova osebnost; ne pozabimo tudi, da je ~lovek {olo zasnoval kot sredstvo svojih osmi{ljenih te`enj, da bi omogo~ila in olaj{evala njegovim potomcem, »prihodnjim« ljudem, pripravo na `ivljenje.
Moderna komunikacijska sredstva so pri teh prizadevanjih lahko zgolj v pomo~. A pri tem ostajajo v rokah ~loveka, njegovih hotenj in njegove ustvarjalnosti. Te`ava dana{nje {ole ni v tem, kako naj uporablja tehnologijo (~eprav je tudi to te`ava), ampak v (ne)usmerjenosti k zdravemu na~inu `ivljenja in k ustvarjanju zdravega ozra~ja, v katerem bi `iveli mladi med {olanjem. Poskusimo izre~i nekaj misli tudi o tem predmetu, ki si zaslu`i na{o pozornost.
54     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
3.1   Za kak{no {olo se zavzemamo?
Misli, ki sledijo, so predvsem sad na{ih izku{enj. O~itno ni dvomov glede tega, ali smo za {olo ali ne, ampak v tem, za kak{no {olo se odlo~amo glede na danosti dana{njega `ivljenjskega trenutka. Povpre~en mlad ~lovek, ki je dele`en bogastva informacijskih, komunikacijskih in sredstev zabave doma in v {oli, se ({e posebno v mestu) oddaljuje od narave in naravnega na~ina `ivljenja. Vse ve~ je posedanja in zadr`evanja v zaprtih prostorih. Ne gre ve~ toliko za intelektualno napredovanje, kakor je {lo doslej. V ospredje se postavlja skrb za zdravje pa tudi problematika medosebnih odnosov. Vzgojna problematika je in postaja poglavitni problem, ki zadeva {olo. Ampak ali res samo {olo?
Prva in temeljna `ivljenjska naloga {ole je skrb za zdravje, ob njej pa tudi oblikovanje tak{nega `ivljenjskega ozra~ja, ki bo ugodno vplivalo na razvijanje ~lovekovih eti~nih vsebin. Se pravi, da sta bistveni `ivljenjski, ~love{ki in peda-go{ki nalogi dana{nje {ole vzgoja zdravega ~loveka in socializirane osebnosti.
Kako ju bo {ola dosegala? Izro~ilni okvirji se morajo, to je o~itno, prilagajati novim te`njam. Predstavljena gledi{~a predpostavljajo na~ela oziroma zahteve:
– odprtost za potrebe `ivljenja in vzgoje mladega ~loveka: Odprtost se izkazuje pri vpeljevanju sporazumno sprejetih vsebin v `ivljenje {ole. @elja pa je vse ve~. Predvsem gre tu za vsebinsko odprtost. Kako uskladiti bogastvo vsebinske ponudbe s preobremenjenostjo u~encev? – anga`iranost {ole – pedago{ka anga`iranost je zahteva, ki ka`e, da je treba sprejeti pedago{ke in izvedbene ukrepe, ki bodo ustvarili razmere, v katerih bo obvladovanje predvidenih vsebin mogo~e; – zahteva po demokrati~nih odnosih in po ustrezni kulturi vedenja v vseob-se`nosti {olskega `ivljenja. Sodobna, svobodnej{a metodika {olskega dela bo temeljila na demokrati~nosti.
Pedagogika dana{nje {ole gleda na {olo kot na prostor, v katerem mladi `ivijo. Njena naloga je ustvariti in izpopolniti {olo, ki bo v resnici postala {ola u~encev, tako da ne bo ve~ {ola u~iteljev. [ola mora biti kraj, na katerem se u~en-ci »urijo« v trenutkih resni~nega `ivljenja, ki jih ~aka v `ivljenjski neposrednosti. Na kratko o vlogi u~iteljstva! To ostaja pomembni in nenadomestljivi del vseobse`nosti {olskega `ivljenja, vendar pa je treba poudariti, da le »v slu`bi« u~encev in vzgajanja slednjih. Povzemimo na kratko: {olo sku{amo osmisliti kot resni~no vzgojno skupnost, v kateri prevladuje ~loveku prijazno ozra~je, se pravi, vzajemno spo{tovanje, pomo~, strpnost in skupnost.
Vse navedeno ka`e na potrebo, da v {oli vznikne tak{na metodika u~iteljskega dela, ki bo popolnoma anga`irala u~ence in jih postavila povsem v ospredje glede nosilstva in uresni~evanja dejavnosti, kakr{ne potekajo v okviru {ole. Brez tak{nega prijema je te`ko pri~akovati, da bi se `ivljenjski obraz in bit {ole kaj spremenila. U~enci morajo postati nosilci vseh dejavnosti, tako pouka, dela v neu~nih dejavnostih, skrbi za potek in organizacijo odmorov, za vsebine kulturnih dejavnosti, zabavo, {port, pa tja do urejanja okoli{a, v katerem `ivi-jo, in skrbi za hi{ni red, ki uravnava `ivljenjski tok {ole.
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
55
Te`ka, vendar izvedljiva naloga je tudi osamosvajanje u~encev ob vsestranski pomo~i in anga`maju u~iteljstva. Izhod vidimo v tem, da {ola dozori v vzgojno skupnost. [ola mora postati vzgojna skupnost, v kateri bodo svoj prostor poleg u~encev in njihovih skupnosti ter u~iteljev in njihovih kolektivov na{li tudi star{i in dom, pa tudi zainteresirani dejavniki v dru`benem okolju. Brez tega ne bo {lo.
3.2   Kako zastaviti delovanje {ole?
@ivljenje {ole je od nekdaj samosvoja neznanka. Navedli in opisali smo temeljne poglede, ki so se obrusili pri nas, ob tem ko smo hkrati spremljali in si sposojali tudi »tuje« izku{nje, izku{nje drugih de`el.
Ko dandanes razmi{ljamo o mo`nosti, da bi obvezna {ola trajala dlje, o devetletnem in desetletnem trajanju, nam izku{nja ka`e na re{itev, po kateri bi korpusu osemletne {ole kot deveto {olsko leto dodali pred{olsko leto. [ola se torej dalj{a na sprednjem koncu, ne pa po koncu sedanjega osmega razreda. To niso samo moji pogledi. Ta predlog se opira tudi na na{e izku{nje pri vpisovanju {estletnikov v osnovno {olo. Re{itev se nam zdi bolj naravna, zahteva pa tudi manj »novatorstva« tako pedago{ke kot ekonomske narave. Najve~jo te`avo bo brez dvoma pomenilo snovanje ustreznega kurikuluma in pa prilagajanje u~iteljskega stanu – temu bo treba posvetiti posebno skrb in zavzetost.
Kaj re~i o vsebini {olskega `ivljenja? Ne zado{~a nam ve~ samo pouk; to je samoumevno in upravi~eno. Dana{nji ~as zahteva, da bogatimo {olo z vsebinami, ne da bi pri tem preobremenjevali u~ence. Sodim med tiste pedagoge, ki predlagajo, da bi bilo za vse u~ence obveznega le 50 odstotkov vsega gradiva. Preostala polovica vsebin bi zadovoljevala tako interese u~encev kot potrebe `iv-ljenjskega okolja. V tak{nih razmerah bi lahko govorili o rednem pouku za vse, o izbirnem pouku, ki se zanj odlo~a okolje (mesto, kraj itn.), in o prostem pouku, ki ga odreja izbor u~encev samih. Ponavljam: zastopam gledi{~e, da mora v obvezni {oli dr`ava skrbeti za to, da bodo u~enci lahko dele`ni pomo~i (in{trukcij), tako da jo lahko vsak uspe{no dokon~a. Gre za splo{ni, ne pa zasebni interes.
Zdaj pa o ne~em tretjem. Prepri~an sem, da je treba najdragocenej{e trenutke pri ustvarjanju {ole dana{njega ~asa videti v skrbi za ustvarjanje iskrenega, pravega, zares ~love~nega ozra~ja v {olskem `ivljenju, ki je v pomo~ o`ivljanju njenega vzgojnega delovanja. In sicer s posebnostmi in glede na izro~ilo vsake {ole posebej.
Poglejmo, kaj pravi o tem nekdanja u~enka {ole na Jordanovcu (Lidija Komes, novinarka Izobra`evalnega programa Radia Zagreb):
»Med na{im bivanjem v {oli, tako obveznim kot neobveznim, se je med nami vsemi ustvarjal ~love{ki odnos. V {oli so nam priznavali osebnost. To posebno ozra~je vzajemnega spo{tovanja in skupnosti, ta zavest, da je mogo~e uspeti samo z resnim delom, da je brez prijateljske pomo~i te`ko, da je potrebno veliko vztrajnosti, napora pa tudi sodelovanja za to, da se ideje uresni~ijo – to je bilo nekaj, kar si je ~lovek zapomnil. V na{i {oli se je veliko delalo, a tudi zabavalo in proslavljalo. S~asoma so se oblikovale izro~ilne {olske {ege. Veselili smo se
56     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
vsakega uspeha – in sicer vsi, {ola kot celota. Neprijetne, `alostne in hude trenutke smo sprejemali kot spodbudo za raz~lembo in novo delo.«
Poleg predstavljenih izku{enj starej{ega datuma bi bilo moje dana{nje sporo~ilo `elja, da bi na{e osnovne {ole dozorele v shajali{~a mladih, odprte za vse potrebe njihovega `ivljenjskega razvoja. Od {ol pri~akujemo, da bodo prevzele glavno breme pri oblikovanju bolj{ega sveta in dozorevanja sre~nih ljudi.
Naj bodo {ole prostor radosti ob `ivljenjskem napredovanju v ~asih, ki prihajajo. V skladu s tem sprejmimo simboli~ni naziv »{ola odprtih vrat« kot trajno nalogo in izziv na{i pedago{ki znanosti in {olski praksi.
4       Pojdimo, moramo naprej
Niti pedagogika na{ega ~asa niti {ola na{ih dni se ne moreta ogniti temu, da ne bi bili ogledalo dobe, v kateri `ivimo. Nista se mogli izmakniti sedanji negotovosti in relativizmu. Smo v obdobju nenehnih iskanj, ki se jih je prijela narava korenitih sprememb v vzgoji in izobra`evanju. Vendar pa na {olo ne smemo gledati skozi prizmo ozkega pragmatizma. @ivljenjska resni~nost zahteva spremembe predvsem v tem, da se bodo {ole bolj vsestransko obrnile k vzgojnim in izobrazbenim potrebam mladih. V skladu s tem pri~akujemo tudi bolj zavzeto dru`beno anga`iranje in popolnej{e osmi{ljanje vzgojnega delovanja {ole – an-ga`iranje na{e pedago{ke vede, sploh vseh ved, ki se ukvarjajo s {olo, in na{ega u~iteljskega stanu.
Uresni~evanje temeljnih te`enj na{ega vzgojnega ideala – ustvarjanja mo`nosti za mnogostranski in ~im celostnej{i razvoj osebnosti mladega ~loveka, za njegovo izobra`enost in socializacijo – zastavlja {oli zahtevne naloge. Glede tega bo morala biti {ola vse manj {ola v dov~eraj{njem pomenu, predvsem u~na ustanova, vse bolj pa bi morala postajati nosilka organiziranega u~enja in raznovrstnih dru`benih, kulturnih in prosvetnih akcij in programov, in sicer skupaj z vse ve~jim {tevilom dejavnikov v njenem okolju: star{ev, gospodarstvenikov, dru`benih organizacij in drugimi, ki so zainteresirani za vzgojo mladih.
[ola jutri{njega dne ne more biti samo izpolnjevalka raznih izobra`evalnih programov, ampak predvsem organizatorka, spodbujevalka in koordinatorica njihove realizacije, in sicer za dana{nji dan, ne za daljno prihodnost. Prav imajo tisti, ki poudarjajo, da se mora {ola posodobiti, ker je to bistvena zahteva `iv-ljenjskega trenutka. K temu nas vendar vodijo prav na{i poskusi in na{e izkustvo. Tegobe na{e vojne in povojne `ivljenjske resni~nosti so {e vedno izredno omejevalen dejavnik pri osmi{ljanju vseobse`nosti reformnih gibanj, ampak drugega nam ne preostane – moramo naprej.
5       Sporo~ilo za konec
Ne moremo se izlo~iti iz splo{nih tokov razvoja. V ~asu, ko nam smer in okvire odrejajo splo{ne danosti `ivljenjskih procesov vsesplo{ne globalizacije pa
Ustvarjanje zagreb{kega modela osnovne {ole odprtih vrat
57
tudi integracijski procesi na vseh razvojnih podro~jih, da ne govorim o vse ve~ji internacionalizaciji in pluralizaciji izobra`evanja, spra{ujem tako sebe kot vas, kako naprej razvijati nacionalno identiteto na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. To je problem, ki ga ne moremo in ne smemo zanemariti. Opredeliti se moramo za pedagogiko humanisti~nega gledanja na {olo in za to, da vsi zainteresirani skupaj poprimemo, kar zadeva njeno delovanje in izide. Verjamem, da se nam to more in mora posre~iti, {e posebno v osnovnem {olstvu kot temelju nacionalnega izobra`evanja.
Prav zaradi vsega navedenega se moramo pogumneje posvetiti ustvarjalni sintezi na{ih poskusov in izku{enj z izkustvom drugih iskalcev in z resni~no ustvarjalnostjo {e naprej zidati svojo svojevrstnost. In sicer v trdnej{em so`itju na{e pedago{ke prakse z na{o pedago{ko vedo.
V skladu s tem moramo delati ve~ in bolj organizirano. Od politike pa pri~akujemo, da bo v tem so`itju najdevala in uzirala poti razvoja, za katere se bo lahko odlo~ila, in jih odgovorno podpirala. Prepri~an sem namre~, da s svojo identiteto, ki ne more nikogar motiti; ~e jo negujemo, prav nasprotno celo bogatimo raznovrstnost evropske sedanjosti. Hkrati bomo zagotovo dobili in tudi obdr`ali ustrezno mesto v Evropi, kamor nas vodijo konkretne `ivljenjske ceste. Nisem za golo posnemanje. Pona{ajmo se z `e storjenim in pogumno nadaljuj-mo.Ob koncu tega razmi{ljanja o osnovni {oli na{ega ~asa `elim poleg poudarka, ki ga dajem zamisli o »{oli odprtih vrat« kot re{itvi za ne zgolj na{e te`nje, va{o pozornost preusmeriti tudi na misli dveh velikanov. Eden od njiju (Davorin Trstenjak) je pred sto leti rekel: »Brez ljubezni naj nih~e ne vstopa v prosvetni hram, kajti nesre~en bo. Toliko bolj nesre~en, kolikor ve~ ima in manj ljubi.« Na{a velika sodobnica Chiara Lubich pa sporo~a, da se »/.../ za tako visok cilj spla~a nameniti vse `ivljenje«.
Literatura
Mijatovi}, A. (2002). Obrazovna revolucija i promjene hrvatskog {kolstva. Zagreb: Hrvatski zemljopis.
Pu`evski, V. (1970). Stanje i problemi u osnovnom obrazovanju. V: Saop}enja o radu go-di{nje skup{tine Zajednice osnovnih {kola SR Hrvatske u Crikvenici. Zagreb, ZO[ SR Hrvatske.
Pu`evski, V. (1973). Od poludnevne prema cjelovitoj {koli. Pedagogija, Beograd, {t. 4/5.
Pu`evski, V. (1977). Obavezna osnovna {kola mora biti {kola otvorenih vrata. Pedagogi-ja, Beograd, {t. 3–4.
Pu`evski, V. (1980). Prema modelu ne{kolske {kole. V: Vrgo~, H. idr.: Pedagogija u samoupravnom socijalisti~kom dru{tvu. Zagreb: PKZ.
Pu`evski, V. (1984). Prema suvremenijim organizacijskim rje{enjima u osnovnoj {koli. Pedago{ki rad, Zagreb, {t. 5–6.
Pu`evski, V. (1985). U tra`enju `ivotnije {kole. @ivot i {kola, Osijek, {t. 1.
Pu`evski, V. (1986). Za sodobnej{o osnovno {olo. Vzgoja in izobra`evanje, Ljubljana, {t. 5.
58     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Valentin Pu`evski
Pu`evski, V. (1987). Prema {koli otvorenih vrata. Zagreb: Spektar, PKZ.
Pu`evski, V. (1989). [kola kao mjesto `ivljenja. Na{a {kola, Sarajevo, {t. 1–2.
Pu`evski, V. (1996). [kola je bila i ostaje kulturno sredi{te svoje sredine. Napredak, Zagreb, {t. 1.
Pu`evski, V. (ur.) (2001). U potrazi za uspje{nom {kolom. Poruke XI. kri`eva~kih peda-go{kih dana. Kri`evci: HPKZ.
Pu`evski, V. (2002). [kola otvorenih vrata. Jastrebarsko: Slap.
Strugar, V. (ur.) (2002). Koncepcija promjena odgojno-obrazovnog sustava u Republici Hrvatskoj. Zagreb: Ministarstvo prosvjete i {porta.
Vrgo~, H. (ur.) (1999). Za preobrazbu hrvatskog {kolstva. Zagreb: HPKZ.
Vrgo~, H. (ur.) (2003). Odgoj, obrazovanje i pedagogija u razvitku hrvatskog dru{tva. Zagreb: HPKZ.
Opisane izku{nje poleg literature podpira tudi spremljanje delovanja hrva{kih {ol, posebno Osnovne {ole Jordanovac v Zagrebu, v zadnjih {tiridesetih letih.
PU@EVSKI Valentin, Ph.D.
CREATION OF THE ZAGREB MODEL OF AN OPEN-DOOR PRIMARY SCHOOL
Abstract: Half a century ago the Jordanovac Primary School in Zagreb was renovated and restarted functioning. This was the period when the obligatory eight-year primary school was introduced in both Croatia and all parts of former Yugoslavia. For more than a decade, Jordanovac was an experimental primary school directly managed by the then ministry of education. A prototype of a unique eight-year primary school was developed at Jordanovac. The initiatives raised here spread to ten experimental schools around Croatia and also around the entire then common country. It acted as a stimulation for all Zagreb schools in which the experience we write about is developing. It was also discussed abroad. The school was visited by more than a hundred delegations from many countries. And it is still mentioned today.
Upon this not insignificant jubilee and to show gratitude to the brave and diligent teaching staff who lived for their pupils and their promotion, I feel I am indebted enough to write a report about this. I have been involved in primary education for a long time. I write about the experience I have gained. I speak of acquisitions that one should not be ashamed of, but recognise them as pedagogic ideas that are still topical, and not only in Croatia.
Keywords: all-day supervision and care in school, all-day school, experimental school, school and environment, open-door school.