BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska ^Banka Banka s posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi AVTOHIŠA VRTAČ Kranj {1000 Delavska 4, Straiišče pri Kranju Auie «A ceKTeR domu v Občini Škofja Loka? Konkretno predlagajo zaposlitev šestih delavcev v Vrtcu Škofja Loka, ki bi lahko opravljali po oceni varstvo 40 otrok in poskrbeli tudi za nujne občasne primere. Začeli naj bi že v letošnjem novembru in v enem letu program izvajali poskusno. Vrtec bi pripravil poseben program usposabljanja, ki bi trajal po oceni štiri mesece, v marcu prihodnjega leta pa bi začeli z varstvom. Začeli naj bi s tremi delavkami zaposlenimi preko programa javnih del. In še cena: ta naj bi bila tržno pogojena, kalkulacije pa kažejo na to, da bi stala ena polna ura varstva 1550 tolarjev. Prav ta cena pa vzbuja zagotovo največ pomislekov in vprašanj, ali bo k temu kaj primaknila občina, ali celo država. Kljub temu da lahko v pripravljenih materialih večkrat preberemo, da je ekonomska moč Škofjeločanov nadpovprečna, pa je zelo veliko vprašanje, kdo bi si lahko tako drago varstvo otroka privoščil. Trditev o tržni pogojenosti cene bo zahtevala tudi še iskanje drugačnih možnosti. Center mladih za kvalitetni prosti čas Drugi program, ki ga je pretekli teden kot projekt za državni razpis potrdil škofjeloški občinski svet, je predlog za organiziranje Centra mladih. Kot za predšolske otroke, tudi za mlade prebivalce v Škofji Loki ugotavljajo, da po deležu v celotnem prebivalstvu presegajo državno povprečje, pri Čemer je zanimivo, da se med mlade šteje vse prebivalce od rojstva pa do 29 let. Slovensko povprečje je 39 odstotkov, v Škofji Loki pa 43 odstotkov. Ta delež naj bi se sicer po napovedih, kot povsod v Evropi, zaradi podaljševanja povprečne življenjske dobe in zmanjševanja prirastka prebivalstva postopoma zmanjševal, hkrati pa je opazno "podaljševanje mladosti" zaradi podaljševanja izobraževanja, težav z zaposlitvijo in počasnejšega vključevanja v družbo. Potrošniško usmerjena družba in evropski delovni čas po mnenju predlagateljev puščata posledice tudi v družinskem življenju in pri tem postaja ve bolj akutno vprašanje zaposlitve mladih v prostem času in vpliv sovrstnikov. Kljub temu da obstaja v občini kar precej možnosti vključevanja v že organizirane aktivnosti na športnem, kulturnem in tehničnem področju, nekateri mladi ne najdejo stika, pri čemer je posebej ogrožen tisti del mladih v starostnem obdobju od 14 do 16 let, ki se poleg težav in konfliktov pri odraščanju znajde na prelomnici med osnovno in srednjo šolo. Z ustanovitvijo Centra mladih želijo v Škotji Loki doseči večjo vključenost mladih v ustvarjalne, sproščujoče in zabavne načine preživljanja prostega časa, pri čemer naj bi zlasti usklajevali in popularizirali tovrstno ponudbo, mladim, ki ne najdejo poti k temu, pa pomagali. Posebna pozornost naj bi bila posvečena pomoči mladini, ki so v stiski. Organizirali naj bi različne oblike svetovanja in pomoči, lažje naj bi bile poti do institucij, ki se ukvarjajo s problemi mladih, tudi na področju odvisnosti (problem drog!), socialne patologije ter iskanja izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti, vse skupaj pa naj bi prispevalo tudi k zaustavitvi naraščajoče mladinske kriminalitete. Med cilji so zapisane naslednje oblike: preventivni programi s področja preprečevanja drog, svetovanje in zdravljenje mladih, izvajanje interesnih dejavnosti, pomoči otrokom, dijakom in Študentom, organiziranje in koordiniranje različnih priredi- tev in dogajanj za mlade, informiranje, organiziranje in usklajevanje javnih in priložnostnih del, zagotavljanje prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev ter nuđenje organizacijske in tehnične pomoči društvom, ki izvajajo dejavnost za mladino, med oblikami pa: kontaktni telefon, kreativne delavnice, zabavne prireditve, izleti, projekti, kulturni večeri, športna tekmovanja, potopisna predavanja, vesele počitnice in koncerti. Za uresničevanje teh ciljev naj bi najprej zaposlili direktorja zavoda - koordinatorja (to naj bi bila brezposelna oseba s visoko izobrazbo družboslovne smeri), ta pa bi nato iskal sodelavce med javnimi delavci, ki naj bi imeli tudi možnost časovno omejene zaposlitve. Razprava o tem predlogu na občinskem svetu je bila nekoliko pestrejša in pokazala, da seveda ni svetnika, ki te ideje ne bi podpiral, hkrati pa je postalo očitno, da na številna vprašanja pri tem odgovorov še ni. Tako se takoj pojavi vprašanje prostorov, seveda ne le za pisarne centra, pač pa za mladinske dejavnosti, kakor tudi samega pristopa in sodelovanja z vsemi, ki vključujejo mlade. V poslovnem načrtu je kot prva institucija (in edina konkretno imenovana), ki naj bi sodelovala pri mladinskem centru, omenjen Center za socialno delo, čeprav je na dlani, da bo potrebno za tako širok program veliko širše sodelovanje. Še kako na mestu je bilo opozorilo svetnice, da bi morali sodelovati tudi z Društvom prijateljev mladine Škofja Loka, ki je z istimi cilji pomoči mladim eno najaktivnejših v državi (že tri leta telefon za mlade, organizirano preživljanje počitnic - "Dobimo se ob pol desetih", itd.). Tudi opozorilo na to, da ima Škofja Loka v zadnjih letih kar pestro zgodovino "skrbi za mlade" je bilo slišati ob kar burnih razpravah ob načrtih republiškega centra mladih, pa vse do poskusov uvedbe "Hore lega-lis" nekdanjega škofjeloškega izvršnega sveta. Najbolj žalostna je bila razprava najmlajšega svetnika, ki je menil, da je važno mlade zbrati in učinkovito imeti pod nadzorom. In še to: Slovenija je menda edina, ki med državami kandidatkami za Evropsko unijo še nima programa dela z mladimi, in slišati je, da Urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport tak nacionalni program pripravlja. Tudi v tej luči bo v nekaj mesecih mogoče preveriti, ali so s predlogom za Center mladih v Školli Loki ubrali prave poti. • Š. Žargi AMZS Po ustanovitvi in organiziranju službe pomoči na domu marca letos, je škofjeloški občinski svet potrdil tudi idejo o ustanovitvi GASILI Centra za mlade ter razvoju občasnega varovanja otrok na domu. j ( ^'"ijk odpirali vrata o oskrbi | niske gi Acronija plodiran Pirotehu GORENJSKI NOVOROJENČKI Sli-vilk i, 11 u/ii.K'UjCJu mi; TURIZEM Turistična -sezona Bohinju je v vseh h trenutno odprli, v! >krot 6. Teden na Bledu Obrt in podjetništvo na razstavi V Festivalni dvorani na Bledu bodo do nedelje razstavljali blejski, bohinjski in radovljiški obrtniki. Bled, 1. oktobra - Na Bledu se je popoldne v Festivalni dvorani začel 6. Teden obrti in podjetništva Območne obrtne zbornice Radovljica. Prireditev letos nadaljuje pred leti začeto tradicijo s prikazom novosti in s poudarjeno predstavitvijo mladim obiskovalcem. Tako bodo 2. oktobra dopoldne na programu izobraževalne ure za osnovnošolce. Osrednja svečanost letošnjega 6. Tedna obrti in podjetništva pa bo v soboto zvečer, ko bo ob 19. uri kulturna prireditev v počastitev 30- Sklepna nedeljo revija s anketnih TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Nepovratna sredstva za žičničarje Ob 80-letnici konca prve svetovne vojne Spominski pohod na Krn V Sloveniji se bodo dogodkov pred osemdesetimi leti spomnili s pohodom in proslavo na Krnu. Bohinjska Bistrica - Novembra bo minilo osemdeset let, odkar se je končala prva svetovna vojna. Avstro*Ogrska je potlej, ko je njena vojska zaradi nemirov v monarhiji in po ofenzivi na reki Piavi dobesedno razpadla, 3. novembra 1918 podpisala premirje s Kraljevino Italijo, osem dni kasneje je enako v železniškem vagonu pri francoskem mestu Compiegne storila še Nemčija. 23. novembra je general Maister razorožil avstrijsko Zeleno gardo ter vojaško zavzel in osvobodil Maribor. V Sloveniji se bodo dogodkov pred osemdesetimi leti spomnili s pohodom in proslavo na Krnu ter z dvema priložnostnima razstavama, organizacijski odbor pa pričakuje, da na obletnico ne bodo pozabili tudi v Mariboru, Kamniku in na Rakeku. Manjša, izurjena skupina pohodnikov bo odšla na Krn in v spomin na žrtve položila venec že 11. novembra, glavni pohod pa bo tri dni kasneje, ko bodo na goro krenili i/ treh smeri. Bohinjski pohod ali Pohod bohinjskega zaledja, Tolminski pohod ali Pohod tolminskega mostišča in Bovški pohod ali Pohod bovškega plinskega preboja se bodo združili pri Krnskih jezerih, kjer bo zvečer proslava, ki bo simbolizirala začetek vojne. Če bodo snežne in vremenske razmere ugodne, bodo pohodniki naslednji dan nadaljevali pot na Krn, tu pa bo proslava, ki bo simbolizirala konec vojne. Del udeležencev bo krenil na Krn iz bohinjskega Ukanca, v organizacijskem odboru, ki ga vodi državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Janko S. Stušek iz Lesc, pa so tudi predstavniki gorenjskih društev in ustanov. Častni odbor, ki se je v petek v penzionu Tripič v Bohinjski Bistrici sestal na prvi seji, pa bo vodil župan kobariške občine Pavel Gregorčič. V organizacijskem odboru, ki ga vodi državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Janko S. Stušek iz Lesc, so predstavniki različnih organizacij in ustanov, med njimi tudi Malega vojnega muzeja Bohinjska Bistrica, Planinskega društva Bohinjska Bistrica, Gorske reševalne službe Bohinj, Triglavskega narodnega parka, Območnega združenja vojnih veteranov Radovljica - Jesenice in Občine Bohinj. Častni odbor, ki se je minuli petek v Bohinjski Bistrici sestal na prvi seji, bo vodil kobariški župan Pavel Gregorčič. • CZ. Milijon tolarjev za kapelo na Goreljku Bohinjska Bistrica - Ko je občinski svet na nedavni seji obravnaval rebalans občinskega proračuna, je med drugim sklenil, da nameni milijon tolarjev za ureditev fasade na kapeli, ki jo je župnija Koprivnik pred dvema letoma začela graditi na Zgornjem Goreljku. Vrednost doslej opravljenih del na kapeli je petnajst milijonov tolarjev, pri čemer je pet milijonov tolarjev dolgov, še precej denarja pa bo potrebno za ureditev fasade in za opremo. Svetnik (in predsednik občinskega sveta) Jože Cvetek je na prošnjo župnije predlagal, da bi občina za kapelo, ki je tudi del turistične ponudbe na Pokljuki, namenila milijon tolarjev iz tekoče proračunske rezerve. Svet je sklenil, da ta znesek nameni zgolj za ureditev fasade in ne za poplačilo dolgov. Občina bo denar nakazala župniji po končanem delu, vendar ne iz občinske rezerve, ampak iz denarja za zimsko vzdrževanje cest. • CZ. Na Otoku bodo volili svoj svet šele čez štiri leta Radovljica - Občinski svet je v ponedeljek na izredni seji seji s potrebno dvotretjinsko večino vendarle sprejel spremembe in dopolnitve statuta občine, s katerimi je "uzakonil" tudi novo krajevno skupnost Otok z naseljima Spodnji in Zgornji Otok. Ker pa je župan Vladimir Černe že predtem razpisal volitve v svete krajevnih skupnosti, bo krajevna skupnost Otok lahko začela delovati samostojno in s svojim krajevnim vodstvom šele čez štiri leta, dotlej pa bosta naselji Spodnji in Zgornji Otok še del krajevne skupnosti Mošnje. Ker so na izredni seji spremenili tudi odlok o določitvi števila članov- svetov KS in volilnih enot, bo vsaka vas (za razliko od prejšnjih volitev) imela v sedemčlanskem svetu KS Mošnje po enega člana. V vaseh Zgornji in Spodnji Otok so se na referendumu odločili za svojo krajevno skupnost že 27. aprila lani'. • CZ. Sofinanciranje humanitarnih projektov Jesenice, L oktobra - Jeseniška občina je objavila javni razpis za sofinanciranje humanitarnih projektov za leto 1998. Vsota razpoložljivih sredstev je 758 tisoč tolarjev, na razpis pa se lahko prijavijo posamezniki, humanitarna društva in organizacije ter zavoui. Občina bo sofinancirala projekte, kol so svetovanje, pomoč ter zagotavljanje pogojev za samopomoč osebam s posebnimi potrebami, usposabljanje za samostojnejše življenje ter organiziranje in delovanje skupin za samopomoč ter prostovoljno delo. • D.S. Nove tematske poti Škofja Loka, L oktobra - Danes, v petek ob 10. uri bodo predstavili in otvorili dve novi tematski poti v občini Škofja Loka in sicer: Breznica - Lubnik - Praprotno in Po Hrastnici in okoliških hribih. Poročali smo že, da v tej občini, predvsem pa širše na področju Upravne enote Škofja Loka (teritorij nekdanje občine Škofja Loka) intenzivno poteka izdelava paketa ponudbe tematskih poti, pri čemer za vsako - doslej je pripravljenih že kar 16, izdelajo podroben opis, zemljevid, opis kulturnih in drugih znamenitosti ter možnosti gostinske ponudbe, zlasti na kmetijah, vse v obliki ličnih prospektov. Zbirališče za tokratno otvoritev je pri Dolinskem mlinu v Hrastnici, na poti pa jim na Sveti Barbari pripravljajo tudi kulturni program. Vabijo torej na ogled lepot Polhograjskega hribovja. • S, Ž. Kupili bodo 18 snežnih topov Kranjskogorski žičničarji so dobili 35 milijonov nepovratnih državnih sredstev za obnovo žičničarskega sistema. Kranjska Gora, 1. oktobra - Tudi kranjskogorski žičničarji so kandidirali za nepovratna državna sredstva. Z denarjem bodo kupili nove snežne topove in dokončali naložbo v umetno zasneževanje. Ministrstvo za turizem in drobno gospodarstvo je razpisalo za 917 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za razvoj turizma, od tega 550 milijonov tolarjev za obnovo slovenskih žičnic. Komisija je po razpisu dobila 24 vlog, zaprošeni znesek za sofinanciranje naložb pa je bil za triinpolkrat večji kot je bilo razpoložljivih sredstev, zato so sredstva razdelili po merilih in kriterijih. Vsak, ki je zaprosil, je lahko dobil do 35 odstotkov predračunske vrednosti projekta. Na razpis so se prijavile naslednje slovenske žičnice: Vogel, Krvavec, Kranjska Gora, Stari vrh, Rogla, Pohorje, Kanin, Javornik in Velika planina. Kranjskogorski žičničarji so po besedah direktorja Božidarja Pristavca zaprosili za dokončanje investi-cije za umetno zasneževanje kranjskogorskih smučišč. V Kranjski Gori že nekaj let napeljujejo zasneževanje po vseh smučiščih, vendar jim vedno zmanjka sredstev za dokončanje naložbe. Ko so zaprosili za dokončanje investicije, so zaprosili za 150 milijonov tolarjev - dobili so jih 35 milijonov. Direktor RTC Žičnice Kranjska Gora Božidar Pristavec pravi: "Sredstva smo dobili za gradbena in montažna dela, za dokončanje treh cevovodov, za dodatnih 18 topov, "žiraf", ki dosežejo 13 metrov v višino. Zdaj imamo 30 topov, poleg dodatnih "žiraf" bomo dobili še 5 nizkotlačnih. Razen tega moramo urediti tudi črpalno postajo. Tako bomo lahko zasnežili veliko več smuzčarskih terenov. Minula sezona se je tako kot po drugih smučiščih slabo zaključila, saj smo imeli le 53 smučarskih dni. Normalna, dobra sezona je tedaj, ko obratujemo 100 dni v zimski sezoni. Če je dovolj snega za božič in za šolske počitnice, potem je sezona dobra, sicer pa smo v rdečih številkah. Problemi, ki so nastali z člastništvom zemljišč in z odškodninami, so vsaj za letos rešeni. Tisti, ki se niso strinjali s tem, da nam še naprej dajejo v najem svoja smučišča, so nam dali odlog eno leto. Njihov pogoj je bil, da moramo bolj posodobiti žičnice. Sami jih s svojimi sredstvi ne moremo, krediti so dragi, državna nepovratna sredstva pa bodo vendarle tudi pomagala, da bo naša investicija hitreje napredovala." • D. Sedej Blejski kandidati za župana Vinko Gole ne bo več kandidiral Blejski župan Vinko Gole ne bo več kandidiral, ampak bo na volitvah podprl sedanjega podžupana dr. Boruta Rusa. Bled - Na lokalnih volitvah pred štirimi leti so se za župana blejske občine potegovali Vinko Gole, Anton Poklu-kar, Boštjan Fuerst, Stanko Slivnik, Franci Kindlhofer in dr. Primož Rode. Po doslej znanih podatkih dva od njih ponovno razmišljata o kandidaturi, a tudi vsa ostala imena, ki vstopajo na politično prizorišče, niso neznana. Sedanji župan Vinko Gole je potrdil, da je županovanje na Bledu, kjer je poleg ostalih nalog tudi veliko protokolarnih zadev, naporno opravilo in da pri sedemdesetih letih ne bo ponovno kandidiral, še naprej pa je občini pripravljen pomagati. Na volitvah bo podprl sedanjega podžupana dr. Boruta Rusa, ki bo nastopil kot neodvisni in nestrankarski kandidat, vendar s podporo Združene liste socialnih demokratov in še nekaterih drugih političnih strank. Kot je dejal, sedanji župan podpira njegovo kandidaturo tudi zato, ker želi, da bi v občini nadaljevali z uresničevanjem programa za obdobje do leta 2004, ko bo Bled praznoval tisočletnico. Za župana blejske občine se bo na volitvah potegoval tudi Brane Dolžan z Bleda, ki bo kandidiral na listi SDS, upa pa na podporo še katere od strank. Za kandida- turo se je odločil zato, ker je z marsičim, kar se dela in dogaja na Bledu nezadovoljen, in ker ima za nekatere probleme boljše rešitve. Stranka LDS bo na volitvah nastopila s svojim kandidatom, možni kandidat je mag. Boris Malej iz Zasipa, namestnik vodje sektorja deviznega poslovanja v Gorenjski banki in član blejskega občinskega sveta. Ali bo za župana kandidiral tudi Jože Antonič iz Zgornjih Gorij, vodja ansambla Alpski kvintet? "Za zdaj še ni stoodstotno, o tem se še pogovarjamo," je dejal AntoniČ, ki naj bi kandidiral na listi SLS. Odkar z ansamblom ne igra več toliko, kot nekdaj, ima več časa, h kandidaturi pa ga spodbujajo tudi nekateri nerešeni blejski problemi. Med tistimi, ki še razmišljajo o kandidaturi, a se še niso odločili, sta za zdaj tudi kandidata z županskih volitev pred štirimi leti: arhitekt Boštjan Fuerst z Bleda, predsednik Društva ljubiteljev Bleda, in Anton Poklukar s Poljšice pri Gorjah, ki pravi, da je njegova kandidatura odvisna predvsem od podpore obrtnikov in podjetnikov. Stranka SKD na volitvah verjetno ne bo nastopila s svojim kandidatom, ampak bo enega od njih podprla; koga, še razčiščujejo- C Zaplotnik S seje občinskega sveta Preddvor V preddvorskih vrtcih imajo izgubo Ali preddvorski vrtci tonejo v rdečih številkah zaradi prenizke oskrbnine? Svetniki občine Preddvor na to uganko niso našli odgovora. Preddvor, 2. oktobra - Občinski svet Preddvor, tako maloštevilen, da je komaj lahko veljavno sklepal, je v ponedeljek nadaljeval pred dvema tednoma prekinjeno sejo, da je spravil pod streho dva odloka in dva osnutka, ki sta svetnikom ostala od prej. Tokrat je nenadejano prišla na dnevni red tudi problematika preddvorskih vrtcev, ki sodijo k osnovni šoli, in se zadnje čase ubadajo z rdečimi številkami. Potem ko so svetniki dokaj hitro sprejeli dva odloka, in sicer o koncesioniranju gospodarskih javnih služb in o gospodarjenju z vodovodi, so premleli še nekaj osnutkov in sprejeli odlok o rebalansu proračuna. Beseda pa je bila tudi o izgubi v vrtcih. Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, ki ima na skrbi tudi tri vrtce v občini (v Preddvoru, na Beli in na Jezerskem), za izgubo krivi prenizko oskrbnino, vendar v občini ugotavljajo, da tudi vrtci v okoliških občinah nimajo višje. Sta izgube kriva oba majhna vrtca, na Beli in na Jezerskem, kjer je število otrok majhno, zaposleno pa mora biti vse potrebno osebje? Na seji občinbskega sveta niso našli odgovora na ta vprašanja, zato so župana pooblastili, naj do konca novembra spremlja tekoče poslovanje šole in vrtcev, do konca leta pa pripravi ukrepi za rešitev slabega finančnega položaja. Kot smo slišali kasneje, je šel župan že v akcijo in se ta teden sestal z vodstvom šole, da bi skupaj našli izhod iz rdečih številk. • D.Ž. Se bo IBI le izognil prenosu na državo? Kranj - Ustavno sodišče je sklenilo, da se izvrševanje sporne določbe v zvezi s prenosom podjetij SCT in IBI Kranj na razvojno družbo zadrži do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavni sodniki naj bi se o tem, ali je sporni zakon v skladu z ustavo, dokončno odločili v kratkem. Kot je znano, naj bi po zakonu o zaključku lastninjenja obe podjetji prešli na Slovensko razvojno družbo, ker je bil zoper odgovorne osebe sprožen kazenski postopek v zvezi s premoženjem oziroma poslovanjem podjetja. Podjetji sta zahtevali presojo ustavnosti zakona, ki naj bi med drugim kršil tudi načelo domneve nedolžnosti, ustavno sodišče je minuli torek sklicalo javno obravnavo o tej zadevi, v sredo pa so ustavni sodniki pobudo omenjenih dveh podjetij za oceno ustavnosti tudi sprejeli. Med drugim so menili, da bi uveljavljanje sporne določbe lahko povzročilo nepopravljive posledice za podjetji, zato so njeno izvrševanje zadržali. V kranjskem IBI-ju, kije eno redkih še uspešnih tekstilnih podjetij pri nas, jih je že prvotna odločitev o prenosu na razvojno družbo neprijetno presenetila, saj so bili tik pred pridobitvijo drugega soglasja k lastninjenju. Včeraj smo v podjetju uspeli izvedeti, da so šc vedno v "statusu quo", saj čakajo na uradna pojasnila iz Ljubljane. • U. P. Svečanost v Gojzdu Križe, 1. oktobra - V nedeljo bo pri Planinskem domu v Gojzdu ob 11. uri osrednja svečanost ob 40-letnici skupnega praznovanja v krajevnih skunpostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Na svečanosti se bodo spomnili požiga vasi Gojzd pred 54 leti. Sicer pa krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično tudi sicer vsa leta sodelujejo pri reševanju večjih skupnih problemov. Tako so na ta način v Krizah zgradili poslovilne vežice, zdaj pa imajo v programu tudi kanalizacijo. V KS Pristava so uredili avtobusno postajališče, obnovili pa so pešpot na Mlaki. Še vedno pa so problem prostori KS. Kanalizacija je med drugim tudi orednji problem v KS Sebenje. V KS Senično pa so ob urejanju cest, vaškega jedra, organizaciji poletnih iger in vaškega sejma letos pred ureditvijo odcepa v Novake in sanacijo usada na glavni cesti. Tik pred koncem pa so priprave za gradnjo vodovodnega rezervoarja. V okviru letošnjega skupnega krajevnega praznovanja bo poleg osrednje svečanosti v nedeljo ob 11. uri tudi več športnih prireditev. Tako bodo v Sebenjah na skakalnici v nedeljo in v torek smučarski skoki, v Križah pa bodo v torek, 6. oktobra, kros za vse kategorije. • A. Ž. OBČINSKI ODBOR ZLSD CERKLJE VABILO Združena lista socialnih demokratov - Občinski odbor Cerklje vabi občanke in občane Cerkelj, da se nam pridružite na javni tribuni, ki bo v četrtek, dne 8. oktobra 1998, ob 18.00 uri v gostilni ČEŠNAR v Cerkljah. Gost javne tribune bo predsednik ZLSD in poslanec Državnega zbora BORUT PAHOR Tema javne tribune bodo aktualne družbenopolitične razmere v Republiki Sloveniji. VABLJENI IZ GORENJSKIH OBČIN Odprli obnovljene sobe GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Kranjska porodnišnica prijaznejša za mamice in novorojenčke V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo so odprli deset obnovljenih sob, s čimer so po več letih vlaganja v sodobno diagnostiko naredili več tudi za udobnejše bivanje mamic, novorojenčkov in bolnic. Kranj, 1. oktobra - Z obnovo sob, štirih na oddelku za otroč-nice in šestih na ginekološkem oddelku, od katerih imata po dve skupaj odslej tudi ločeno kopalnico in stranišče, so začeli delati tudi na boljšem standardu žena in novorojencev. Doslej so skrbeli zlasti za strokovni razvoj ustanove, je povedal prof. dr. Marko Lavrič, direktor Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. S tem so sicer svojo zmogljivost zmanjšali za nekaj postelj, toda ob zmanjšanem številu porodov in krajši ležalni dobi to ni več najpomembnejše. Ni važno število postelj, temveč kako kakovostne so, dodaja prof. dr. Lavrič. Lani je število porodov v kranjski porodnišnici padlo pod 1300 letno. Na obeh oddelkih, porodnem in ginekološkem, se ležalna doba krajša. Kranjska porodnišnica sodi med štiri v Sloveniji z najkrajšo ležalno dobo. To pomeni, da namesto večjih operacij opravljajo manjše laparoskopske posege, da se vse več žena zdravi ambulantno in manj bolnišnič- Matere in novorojenčki v obnovljenih sobah skupaj od prvega dne. Trak ob otvoritvi je prerezala kranjska mati županja Romana Gros. no. Tudi to je rezultat prejšnjega strokovnega izpopolnjevanja ustanove. Nekaj let pa se trudijo tudi za prijaznejše bivalne pogoje. Kdaj bo tudi kranjska porodnišnica postala otroku prijaznejša, kakor smo nedavno tega slišali za ljubljansko? Temu nazivu zadosti tedaj, ko sledi načelom za daljše in boljše dojenje, pravi prof. dr. Lavrič, za kar se v Kranju trudijo že več let, vendar doslej niso imeli najboljših prostorskih pogojev za to. S sobami, v katerih bodo matere ves čas skupaj z novorojenčki, pa bo zadoščeno tudi tem okoliščinam. Sicer pa je za kranjsko porodnišnico pomembno, da je prijazna vsem svojim pacientom, tako ženam kot novorojencem. Ko so včeraj v navzočnosti mnogih gostov v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo odpirali nove pridobitve, je direktor te ustanove omenil tudi mačehovski zakon o investicijah, ki je namenjen le velikim ustanovam, medtem ko manjše zlepa ne pridejo do državnih sredstev za obnovo. Slednja jih je veljala 22 milijonov tolarjev. D. Z. Žlebir, foto: T. Doki Krajevna skupnost Preska Smo za svojo krajevno skupnost V sredo zvečer so se na delnem zboru krajanov v krajevni skupnosti Preska v občini Medvode krajani Seničice in Golega Brda odločili za svojo krajevno skupnost. Seničica-Golo Brdo, 1. oktobra - V občini Medvode se na področju lokalne samouprave v občini obeta precej živahna jesen. Vsa leta namreč občinski svet "ni uspel razrešiti" vprašanja, kako s krajevnimi skupnostmi v občini v prihodnje. Zdaj pa postaja vroče. Do konca leta mora občinski svet odločiti, kaj in kako s krajevnimi skupnostmi. Pred štirimi leti so se krajani v takratnih in sedanjih krajevnih skupnostih že opredelili tako tam, kjer so z udeležbo potrdili sklepčnost, kot tam, kjer potrebne udeležbe ni bilo, da krajevne skupnosti ostanejo v nespremenjeni. Ob pomislekih ali KS tudi tam, kjer je bilo krajanov na takratnih zborih premalo (Medvode, Preska...) in kako se sploh pravočasno odločiti, da se ne bi zgodilo, da bi celo zamudili zakonski rok in po novem letu ne bi bilo več krajevnih skup- nosti v občini Medvode, so se v krajevni skupnosti Preska odločili za delne zbore krajanov. Na prvem takšnem zboru v sredo zvečer za Seničico-Golo Brdo je bilo več kot 50 udeležencev, po napeljevanju nekaterih, da krajevne skupnosti sploh niso potrebne, da je morda bolj prav, da bi imeli samo vaško ali četrtno skupnost in podobno, so se odločili za predlog župana občine Medvode: Seničica-Golo Brdo se odcepi od KS Preska in se organizira kot samostojna krajevna skupnost s pravnim statusom. Sklenili so tudi, da še naprej ostane ime kraja Golo Brdo. • A. Žalar Smo za samostojno KS Seničica-Golo Brdo S seje sveta mestne občine Kranj Gros spet umaknil prostorske dokumente Svetniki so sicer opozarjali, da to pomeni oviranje nastanka novih delovnih mest, vendar zaman. Kranj, 2. oktobra - Razlog, zakaj je kranjski župan Vitomir Gros umaknil prostorske dokumente, ki bodo odprli nove površine za poslovno in stanovanjsko gradnjo, naj bi bil tudi tokrat (že drugič) v neusklajenosti posameznih rešitev. Sicer pa so kranjski svetniki na sredini redni seji, prvi po poletnih počitnicah, sprejeli sklep o povrnitvi stroškov organizatorjem volilne kampanje za bližajoče se lokalne volitve. Sprejeli so tudi osnutek odloka o javnem podjetju Komunala Kranj, ki ga je predlagal predsednik sveta Branko Grims, saj so svetniki na gradivo občinske uprave predolgo zaman čakali. Svetniki so sprejeli tudi nekaj t.i. zemljiških predlogov (odkup, prodaja. menjava), potrdili nove člane v občinsko volilno komisijo, v svet osnovne šole Orehek, v svet javnega podjetja Komunala Kranj, končno pa sta dobila občinsko potrditev tudi direktor gasilsko reševalne službe Kranj Janez Osojnik ter ravnatelj Prešernovega gledališča Kranj Tomaž Kukovica. K dnevnemu redu so svetniki na seji dodali dve dodatni točki. Pooblastili so svetovo komisijo za statutarno-pravna vprašanja, da pripravi uskladitev občinskega statuta s spremenjenim zakonom o lokalni samoupravi. Tej nalogi se je namreč župan odrekel, uskladitev pa je nujna zaradi nadaljnjega obstoja krajevnih skupnosti v mestni občini Kranj. Komisija bo hkrati tudi preučila, kako je z razpisom volitev v svete krajevnih skupnosti, ki naj bi bile hkrati z novembrskimi občinskimi volitvami. Pod drugo dodatno točko so svetniki spregovorili o vprašanju črnih gradenj, katerih investitorka naj bi bila mestna občina Kranj. Po zagotovilih občinskih mož takih gradenj sicer ni", vendar so svetniki zahtevali pisno poročilo kot tudi poročilo ustrezne inšpekcije. Zadnji sklep sredinega sveta se je nanašal na šport. Svetniki so od župana oziroma občinske uprave ponovno zahtevali, naj na naslednjo sejo, ki bo predvidoma zadnjo sredo v oktobru, predloži pravilnik o delitvi denarja za športne klube in društva. • H. J. Alpdom začenja z gradnjo soseske Zapuže Radovljica - Minuli ponedeljek sta direktorja družb Alpdom, d.d., Radovljica kot investitor in GPG Evgrad, d.o.o., iz Ljubljane kot izvajalec podpisala pogodbo o začetku gradnje treh večstanovanjskih hiš v Zapužah oziroma tako imenovane soseske Zapuže. Gre za pogodbo o izvajanju gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, dobavi opreme ter zunanji in komunalni ureditvi. Z gradnjo bodo začeli takoj, več kot trideset novih stanovanj pa bo vseljivih v letu dni. • U. P. Končujejo dela na lokalni cesti Šenčur, 2. oktobra - Na lokalni cesti Šenčur - Visoko, ki so jo začeli urejati poleti, gradbeniki sedaj izvajajo še zadnja dela. Obnovljena cesta bo zlasti v prid varnosti šolarjev, ki tod hodijo v šenčursko šolo. Ni pa preurejea lokalna cesta edina pridobitev, ki jo nameravajo slovesneje odpreti oktobra. Odprli bodo tudi cesto Voklo - Šenčur, ki so jo obnavljali poleti. Na podstrehi lani odprtega vrtca pa so uredili zobozdravniško ordinacijo za šolarje in ostale občane, v sosednjih prostorih pa že deluje tudi glasbena šola. • D. Ž. Končno regulacija potoka Olševnica Olševek, 2. oktobra - Potok Olševnica, ki je bil krivec za poplave v nižje ležečih vaseh, najbolj v Srednji vasi, so letošnjo jesen začeli urejati. Potok bodo regulirali in naredili poniko-valno polje, da ob velikih nalivih ne bo več poplav. Za celotni projekt, ki je prišel na vrsto po več kot dveh desetletjih, so se dogovorili z ministrstvom za okolje in prostor, občina pa je za razbremenilnik odkupila zemljišče. • D.Z. Struževo - urejen kraj Struževo pri Kranju - Krajani Struževega in seveda vsi drugi hvalijo lično krajevno tablo, ki sojo ob krajevni kapelici postavili v začetku letošnjega septembra. Leseno tablo krasi okence z značilnimi gorenjskimi kovanimi "gau-trarni". Na pomlad naj bi ob okencu namestili tudi podstavek z rožami. Teh v Struževem ne manjka praktično pri nobeni hiši. zato naj, kot je povedal predsednik Krajevne skupnosti Metod Čutar, obiskovalec tega kraja že na začetku ve, da prihaja v kraj, kjer prebivalcem urejenost hiš in okolja sploh veliko pomeni. • L.M. Obnova kapele v parku Jesenice, L oktobra - Občina Jesenice je z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov razglasila spominski park na Plavžu za zgodovinski spomenik in zanj prepisala varstveni režim prve stopnje, kar pomeni varovanje neokrnjenosti in izvirnosti spomenika. Ob sprejemu proračuna so jeseniški svetniki potrdili tudi financiranje obnove kapele. Ta obnova je v prvi fazi obsegala obnovo strehe, kleparska dela, sanacijo betonskega napušČa in ostalih betonov na terasi nad vhodom ter obdelavo fasade. Z obnovo bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Pobudnik obnove kulturnega spomenika je bil inženir Janez Pšenica, ki mu gre zahvala za ohranitev kulturne dediščine. • D.S. Končno dogovor z Acronijem Jesenice, 1. oktobra - Jeseniški župan dr. Božidar Brudar se je sestal z direktorjem Acronija Vasilijem Prešernom. Župan mu je predstavil problematiko prenosov zemljišč in objektov v lasti pravnih oseb v okviru Slovenskih železarn na občino Jesenice in nakazal možne rešitve. Gre za opuščena zemljišča Železarne, ki predstavljajo bistveno nalogo občine v projektu ekonomske in prostorske obnove Jesenic. Ob sprejemu zakona o privatizaciji je namreč komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privazti/acije sprejela tudi sklep, s katerim priporoča neodplačen prenos športnih objektov na lokalne skupnosti. Obravnavala sta tudi problematiko kompleksa Stare Save in prenosa na občino, prenos muzejske železarske zbirke, lastništvo objekta stare bolnice ter problematiko razglasitve kulturnih spomenikov. Oba sta se že dogovorila za konkretne načrte. • D.S. Termo bo sodeloval z občino in KS Škofja Loka, 2. oktobra - Ko so na nedavnem delnem zboru krajanov KS Trata razpravljali o prometnih zagatah v vasi Trata, so predstavniki občine krajanom zagotovili, da naj bi problem zelo obremenjujočega transporta v podjetje Termo reševalo podjetje samo. Znano je namreč dejstvo, da je Termo odkupil obrat Jelovice, s čimer naj bi se po mnenju predstavnikov občine odprle možnosti, da na svojem novem zemljišču podjetje tudi samo razreši transport. Ko smo povprašali v Termo, smo pri direktorju Deželaku izvedeli, da je to zagotovo prednostna naloga, vendar šele ko bodo dobili ta obrat in zemljišča (v aprilu 1999) v posest. V tem obratu načrtujejo predelavo kamene volne in sama lega neposredno ob tirih jim daje praktično idealno možnost za preusmeritev večjega dela tovorov na železnico. Kako urediti cestni promet, pa je po mnenju direktorja skupna naloga podjetja, občine in KS, in o tem so že stekli pogovori. Najzahtevnejša bo vsekakor prostorska ureditev, kar je naloga občine, podjetje pa je pripravljeno ob tem prevzeti investitorstvo. • Š. Ž. i' i * STRUŽEVO ' PRILOGA GORENJSKEGA GLASA OB PRAZNIKU OBČINE CERKNO Praznični nagrajenci Včeraj so podelili Bevkovo priznanje in tri nagrade občine za izjemna dejanja. Cerkno, 2. oktobra - Na sinoćnji slavnostni seji občinskega sveta občine Cerkno so podelili najvišje občinsko priznanje, Bevkovo priznanje za leto 1998, in tri nagrade občine Cerkno za izjemna dejanja, pomembna za razvoj občine in širšega območja. Bevkovo priznanje je prejel Vincenc Eržen s Planine, starosta podjetništva na Cerkljanskem, ki je utiral pot uveljavitvi podjetništva na tem območju. Podjetništvo je ena možnosti razvoja Cerkljanskega. Podelili so tri nagrade občine. Prvo je prejel Pihalni orkester Eta za 25-letno uspešno delovanje, za dosežke pri glasbenem poustvarjanju in za prispevek k dviganju ravni amaterskega glasbenega udejstvovanja. Drugo nagrado je prejel Klemen Kenda za prizadevno in uspešno raziskovalno delo in za vrhunske strokovne dosežke na domaČih in mednarodnih tekmovanjih ter za uspešno delovanje v taborniški organizaciji. Tretji občinski nagrajenci pa je Košarkarski klub Cerkno, sekcija mladih košarkarjev. Sekcija je prejela nagrado zaradi pomembne vloge pri vlogi mladih košarkarjev in za izvrstne tekmovalne rezultate. • J.K. V občini Cerkno so zadovoljni z razvojem AP PRIMORSKA, d.o.o. IDRIJA, Vodnikova 2 Lep občinski praznik in obilo uspehov želi vsem prebivalcem cerkljanske občine INTEGRAL. NUDIMO razne mizarske storitve, izdelavo moznikov, zabojnikov za žita ter vseh vrst lesene embalaže po naročilu. OBDELAVA LESA Grogl Rajko Cerkljanski Vrh 24, Cerkno 5282 Tel.: 065/75-312 ercator d.d. Poslovalnici SAMOPOSTREŽNA in TEKSTIL - KNJIGARNA v Cerknem čeetlta ob občinskem prazniku! Prihodnost so industrija, kmetijstvo in turizem Vedno pomembnejšo vlogo dobiva tudi podjetništvo, sicer pa v Cerknem računajo na novo dejavnost, ki naj bi se je intenzivneje lotili v novem tisočletju: zdravilišče s termalnimi vrelci. Cerkljanska občina je majhna po prebivalstvu in dokaj velika po površini, ki je uspela najti prave temelje razvoja. Občina meri 133 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 5200 prebivalcev. V desetih krajevnih skupnostih je 30 naselij z okrog 1500 hišnimi številkami. Zemljepisno, upravno, gospodarsko in kulturno središče občine pa je Cerkno. Župan občine Cerkno Janez Podobnik, dr. med Občino je uspešno vodil skoraj desetletje. Vnovični kandidaturi se je odpovedal. Cerkljansko z bogato zgodovino (sledovi bivanja segajo v mlajši paleolitik, kar potrjuje arheološko najdišče pod Šebreljami) ima prihodnost. Njenih temeljev je več. Eden od njih je zelo uspešna tovarna Eta, brez katere bi si stežka zamišljali življenje in razvoj občine. Eta je marsikaterega domačina zadržala doma, kar je zagotovilo razvoja cerkljanskega območja. Drugi razvojni temelj je lesna industrija, tretji kmetijstvo, četrti pa turizem. Vedno večjo veljavo pa dobivata tudi obrt in podjetništvo, ki lahko zagotovita dostojen kruh in življenje številnim občanom. Vse pa kaže, da dobiva cerkljanska občina novo priložnost: zdraviliško dejavnost. Urejevanja termalnega zdravilišča naj bi se lotili v prihodnjem tisočletju. Še prej naj bi zgradili novo šestsedežnico na smučišču Cerkno. Ta leži 1291 metrov visoko in obsega 50 hektarov prog za začetnike in izkušene smučarje. Urejeno imajo umetno zasneževanje. Smučišče je dobro opremljeno s preklopljivo štiri-sedežnico z zaščitnimi kupolami, z dvema dvosedežnicama, s štirimi vlečnicami, poldrug kilometer dolgo tekaško progo, samopostrežno restavracijo, izposojo opreme in smučarsko šolo. V Cerknem imajo hotel B Ob 1. oktobru, prazniku občine Cerkno, iskrene čestitke občankam in občanom občine Cerkno. Občinski svet Predsednik: Jurij Kavčič Župan: Janez Podobnik kategorije, v njegovi bližini pa pokrit plavalni bazen s temperaturo vode od 30 do 32 stopinj Celzija, teniška igrišča in asfaltno igrišče za mali nogomet. Iz Cerknega vodijo zanimive planinske poti: na 1632 metrov visoki Porezen (6 ur), na 1562 metrov visoki Blegoš (4 ure), na 1006 metrov visoki Beckov vrh preko Lajš (5 ur), na 1005 metrov visoki Ermanovec (5 ur) in na Kojco (1340 metrov), kamor je 5 ur hoje. V občini razvijajo turizem na kmetih. Prve korake na tem področju sta storili kmetija Želinc ob sotočju Cerknice in Idrijce in kmetija Pri Flandru v Zakojci. Edinstvene Divje babe Težko dostopne Divje babe nad dolino Idrijce in pod robom Šebreljske planote so zaslovele čez noč - našli so najstarejšo piščal na svetu. Po številnih najdenih živalskih kosteh, orodjih in ostankih ognjišč sklepajo, da so piščal uporabljali že v davni preteklosti. 45.000 let stara koščena piščal je nedvomno izjemen izdelek našega prednika neandertalca. Zaradi te najdbe sta Cerkno in Slovenija še bolj znana v svetu. Zanimivost so tudi Ravenske jame. Kraška 325 metrov dolga jama je dobila ime po vasi Ravne. Posebnost jame je razkošno aragonitno okrasje. Sigaste aragonitne tvorbe se pojavljajo v obliki posebnih, različno dolgih, na koncu odebeljenih iglic. Najlepši in posebej dragoceni so skupki teh iglic, imenovani aragonitni ježki. Bolnišnica Franja in Bevkova domačija Cerkljansko ima bogato preteklost. Tudi kulturnozgodovinski spomenikov ne manjka. Cer- Bolnišnica Franja, edinstven spomenik polpretekle zgodovine. knu dajeta slikovito podobo starejša gotska, kasneje baroki-zirana cerkev Sv. Jerneja iz 13. stoletja in sedanja župnijska cerkev Sv. Ane v starem delu Cerknega, zgrajena leta 1717. V Zakojci je na ogled rojstna hiša pisatelja Franceta Bevka (1890 -1970). To je Vol ar j evo v Zakojci, kjer je pisatelj preživljal svojo mladost. Danes je hiša muzej in je natančen prikaz kmečke arhitekture na prehodu stoletja. V pritličju je etnološka razstava, ki prikazuje bivanjsko okolje ma- Praznični program Cerkno, 2. oktobra - Praznični dan cerkljanske občine je l. oktober. Ta dan združuje obeležitev dveh pomembnih dogodkov iz pretekle in polpretekle zgodovine. Prvega oktobra leta J814 se je v Cerknem rodil sloviti matematik in znani pisec matematičnih učbenikov dr. France Močnik, ki je zelo spoštovan nu celotnem območju Avslro-Ogrske. Umrl jc. teta 1892. Znana cerkljanska rojaka sta tudi goriški nadškof dr. Frančišek Borgia Sedej (1854 -1931) in skladatelj Peter Jereb (1867 -1951). Drugi dogodek, ki se je zgodil 1. oktobra, pa je bila ustanovitev partizanske brigade Janka Premrla - Vojka, primorskega junaka, leta 1943 v Cerknem. Slavna partizanska brigada ima v občinah Cerkno in Idrija svoj domicil. Za letošnje praznovanje so pripravili dve prireditvi. Včeraj je bila slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so podelili Bevkovo priznanje in nagrade občine. Jutri ob II. uri pa bo v šoli Cerkno skupno srečanje borcev Vojkove brigade in artilerije 9. korpusa. I'o proslavi v šoli bo srečanje v gasilskem domu Cerkno. Letos poteka namreč 55 let od ustanovitve brigad, divizij in IX. korpusa. Zbrane bosta nagovorila tudi župana občin Cerkno in Idrija Janez Podobnik, dr. med. in inž. Cveto Koder. UKVstereo 97,2 99,5 102,5 MHz AM 594 kHz vošči ob praznovanju občinskega praznika občine Cerkno vsem občanom in našim poslušalcem vesel praznik. lega kmeta s cerkljanskih hribov. Bevkovo življenje in delo pa sta predstavljena z dokumenti, fotografijami, knjigami in drugimi predmeti na podstrešju. Muzej v Bevkovi hiši je bil odprt leta 1990, ob stoletnici pisateljevega rojstva. Posebna cerkljanska znamenitost pa je Bolnišnica Franja, dokaz humanosti in iznajdljivosti slovenskega partizanstva. Bolnišnica je poimenovana po partizanski zdravnici Franji Boje - Bidovec. Zgrajena je v divji soteski Pasice in obsega 13 barak. V njej se je od decembra leta 1943 do maja 1945 zdravilo 522 ranjencev. Bolnišnica je bila izjemno dobro postavljena in skrita, tako da je Nemci, čeprav so bili zelo blizu, niso odkrili. Zadnja leta sta jo vremenska ujma in zemeljski plaz hudo poškodovala, vendar so Cerklja-ni skupaj z državo našli pogum in denar ter izjemen spomenik naše preteklosti ohranili, za kar jim gre vse priznanje. V Cerknem prirejajo vsako leto številne prireditve. Da bi sploh njihov kraj obiskalo čimveč ljudi, skrbijo za urejevanje cest, pri čemer je še vedno najslabša povezava z Gorenjsko preko Poljanske doline. Morda bo tudi ta cesta prišla kdaj na vrsto. Cerkljani in Gorenjci imajo marsikaj skupnega, zato se je med občinami mejaši že razvilo sodelovanje. Med prireditvami, ki jih organiziralo v Cerknem, so že tradicionalne Partizanske smučine v spomin na prve smučarske tekme med NOB. Na pustno nedeljo in na pustni torek priredijo vsako leto laufar-ijo kot turistično in etnološko prireditev. Običaj so oživili leta 1956. Konec marca krene vsako leto tudi iz Cerknega zimski pohod na Porezen, avgusta pa je organiziran letni vzpon. Zadnjo majsko nedeljo organizirajo Dan šmarnic, konec julija pa več prireditev strnejo v Poletje v Cerknem. Junija pride v Cerkno najmnožičnejša kolesarska prireditev v državi, Kolesarski maraton Franja, avgusta pa je prav tako zanimiva prireditev Poletje pod Kojco. • J. Košnjek GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Družba Donit Filter v Medvodah se je preimenovala v Filtrauto Slovenija Prihodnje leto nova tovarna v Goričana!) Zdaj delajo na petih lokacijah, tudi v Kranju in na Jesenicah, kar povzroča dobro petino stroškov. Kranj, okt. - Medvoško tovarno Donit Filter je junija lani kupil francoski Filtrauto, ki spada v multinacionalko Labinal. Navzven so zdaj to pokazali s spremembo imena, saj so jo preimenovali v Filrauto Slovenija. Do srede prihodnjega leta bodo v Goričanah zgradili novo tovarno, ki bo veljala 1,4 milijarde tolarjev. S preselitvijo naj bi se dokončno znebili izgube, kije lani znašala 200 milijonov tolarjev, letos ob polletju pa približno 100 milijonov tolarjev. Zemljišče v Goričanah so pred mesecem in pol že kupili, graditi bodo začeli v kratkem, rok igranje je junij prihodnje leto. Preselitve se veselijo tako zaposleni kot vodstvo, saj bodo v novi tovarni delovne razmere precej boljše, znebili pa se bodo dobre petine stroškov, ki jih zdaj povzroča raztresenost na pet lokacij in uvedli tako imenovano proizvodnjo 'v teku'. Preselitve bodo verjetno veseli tudi domačini, ki se pritožujejo, da tovarna ones- nažuje okolje, čeprav inšpektor pravi, da v dovoljenih mejah. V novi tovarni bo z novo opremo dokončno razrešen tudi ta problem. Tovarna je stoodstotni francoski lasti, lastniki so takoj ob nakupu v podjetje prinesli še 640 milijonov gotovine, s katero so poplačali posojila, tudi obveznosti do zaposlenih. Začele so se tudi investicije v posodobitev strojne opreme in izboljšanje delovnega okolja, saj so letos v cih. Samostojno ne bi preživeli, pravi direktor Kranjc, saj je povezovanje v avtomobilski industrije nujnost. Izdelajo namreč približno 70 odstotkov avtomobilskih filtrov, zračni filtri imajo 22-odstotni delež in gorivni 7-odstotni. Lani so izdelali 5,1 milijona kosov filtrov, kar pomeni, da imajo v skupini Filtrauto približno 5-odstotni delež, proizvodnje. Filtrauto Slovenija izdeluje predvsem avtomobilske filtre, ki imajo 70-odstotni delež. Direktorju Renatu Krajncu so lastniki pred kratkim podaljšali menedžersko pogodbo za štiri leta. Medvode preselili del proizvodnje iz Italije in sicer izdelavo gorilnih filtrov. Direktor Renato Krajne pravi, da bo zato letos promet precej večji, znašal naj bi 2,3 milijarde tolarjev, medtem ko je lani znašal 1,7 milijarde tolarjev. Še letos pa naj bi začeli izdelovati karbinske filtre, ki imajo v skupini podjetij Filtrauto najpomembnejšo vlogo in z njihovo pomočjo precej povečali promet. S preselitvijo v novo tovarno naj bi se dokončno znebili izgube, ki je lani znašala 200 milijonov tolarjev, v letošnjem prvem polletju približno 100 milijonov tolarjev. Zdaj se zmanjšuje, vendar do konca leta poslovni rezultat še ne bo bistveno boljši, morda v zadnjih mese- V novi tovarni v Goričanah hod,' združili i 0 h rat t 1 a v /. ,i ?, imajo gt 1,'sltl i m ct ./ {s en Kranj ican m sk u. Na naše kaj se nuni, bo zgodilo z zaposle" i\ ruj ril. ou-na Jeseni-__ Francoski Filtrauto je z 21,4-odstotnim tržnim deležem drugi največji izdelovalec avtomobilskih filtrov v Evropi, v njegovih podjetjih je 2.700 zaposlenih, lani je imel 1,79 milijarde francoskih frankov prometa. Združuje šest blagovnih znamk, med nimi je tudi Donit Filter, v dvanajstih tovarn po Evropi so lani izdelali 106 milijonov avtomobilskih filtrov. Filtauto spada v multinacionalko Labilan, ki združuje 81 podjetij in 74 tovarn, v njih je 22 tisoč zaposlenih, lani je njihov promet znašal 12,8 milijarde francoskih frankov (slabe štiri milijarde nemških mark). Labinalove tovarne izdeluje reaktorske turbine, letalsko opremo, konektorje in avtomobilsko opremo. • M. Volčjak Jakob Piskernik manager leta Na jesenskem srečanju v Čatežu sta združenje Manager in revija Manager včeraj popoldne dolgoletnega direktorja kranjskega Merkurja Jakoba Piskernika razglasila na Managerja let« M)8. slednika že izbrali Bineta Kor- Priznanje Manager leta '98 jo zanesljivo v pravih rokah, saj je kranjski Merkur vodilno slovensko podjetje s tehničnim blagom, že nekaj let je po uspešnosti prvo na Gorenjskem, za kar ima največ zaslug Jakob Piskernik, ki Merkur vodi že dvajset let. Odličje je v njegovih rokah tudi v pravem trenutku, saj Jakob Piskernik konec leta odhaja v pokoj in v Merkurju so za njegovega na- li inc.nega Piskernik : to visoko vesel, preje to tudi ovim sode- deza, sedanjega direktorja. J a kol nam je dejal, da priznanje, ki ga ji pričan pa je, da priznanje vsem njt iavcem. Nagrajenec je tako letos ponovno iz trgovskih vrst, saj je lani priznanje prejel Jože Menita I iz ljubljanskega BTC. Letos sta bila v ožjem izboru se direktor sevmške Lisce Viljem Glas in direktor mariborske g a II e n k e 1 - ZI a 1 o r o g a Andrej Mesaric. Vsa tri podjetja imajo pomembne deleže v svoji dejavnosti in gospodarijo bolje kot njihovi slovenski konkurenti. Čestitkam se pridružuje tudi Gorenjski glas, daljši pogovor z Jakobom Piskernikom bomo objavili v prihodnji številki. • M. V. Geoplinov nadzorni svet pojasnjuje Nikakor ni šlo za namerno prikrivanje kapitala Geoplinov nadzorni svet pravi, da so lahko neolastninjeni le deleži pri njihovih družbenikov. Kranj, 1. okt. - Agencija za privatizacijo je nekaj let zahtevala otvoritveno bilanco od ljubljanskega Geoplina, ker je ni dobila, je zdaj v skladu za zakonom o zaključku lastninjenja odločbo o prenosu morebitnega družbenega kapitala na Slovensko razvojno družbo. Privatizacija Geoplina je bila tako uvrščena med sporne. V zadnjih dneh smo v dnevnih časopisih lahko prebrali ugibanja, kaj se je dogajajo v Geoplinu, prebrali smo lahko celo grožnjo, da bo družba Geoplin izbrisana iz sodnega registra. Ker je Geoplin oskrbovalec Slovenije z zemeljskim plinom, so se odjemni-ki (podjetja, tudi gospodinjstva) začeli spraševati, kaj bi to pomenilo zanje. Nemir je. bil očitno tolikšen, da se je oglasil Geoplinov nadzorni svet, ki ga vodi Franc Balanč, sicer finančni direktor kranjske Save, s prošnjo, da javnost seznanimo z njihovim pojasnilom. Povzemamo ga v skrajšani obliki. Slovenski plinovodni sistem je bil zgrajen pred dvajsetimi leti. Sredstva je vložilo precej podjetij, samoupravni sporazum jim je zagotovil, da ostanejo v njihovi lasti. To so upoštevali leta 1990, ko se je Geoplin olastninil po zakonu o podjetjih in postal, d.o.o. Tako dobil znane lastnike, na sodišču so bili registrirani 4. aprila 1991. Geoplin je tako imel že znane lastnike, ko je bil novembra 1992 sprejet zakon o lastninjenju podjetij. Skupščina družbenikov je septembra 1995 uskladila družbeniško pogodbo, Agenciji za privatizacijo so februarja 1996 predložili potrebne dokumente z zahtevo po soglasju za vpis v sodni register. Ta je soglasje šele sredi letošnjega septembra zavrnila, na kar se bo Geoplin pritožil. Hkrati so dobili tudi že omejeno odločbo o prenosu morebitnega družbenega premoženja na SRD. Agencija za privatizacijo je neuradno že prej zahtevala otvoritveno bilanco, o čemer je uprava Geoplina seznanila nadzorni svet, uradno pa prvič 4. septembra letos. Nadzorni svet je vztrajal pri tem, da so lastniki znani, zato ni potrebno izdelovati otvoritvene bilance. Agencija za revidiranje je leta 1990 in 1992 ugotovila, da v Geoplinu ni družbenega kapitala, ki bi ga bilo treba olastniti. Družbeni kapital Geoplina je bil v bistvu olastninjen posredno, pri njegovih lastnikih. Če nekateri družbeniki tega kapitala niso vnesli s svoje otvoritvene bilance, je to njihov probleme in ne Geoplino, še najmanj pa razlog za grožnje o izbrisu Geoplina iz sodnega registra. Nadzorni svet zagotavlja, da Geoplin nima notranjega ali menedžerskega lastništva, zato ni bilo motivov za prikrivanje ali celo oškodovanje družbenega kapitala. Čeprav se bodo pritožili na odločbo agencije za privatizacijo, se je uprava Geoplina obvezala, da bo tvorno sodelovalo s SRD pri razrešitvi problema. Dodali so še, da lastniki Geoplina niso zainteresirani za njegov dobiček, temveč za nižjo ceno, saj so porabniki zemeljskega plina. Kako bodo zapiet razvozljali je težko napovedati, saj se predstavnica vlade v Geoplinovem nadzornem svetu s takšno izjavo za javnost ni strinjala. V Radovljici največji Merkurjev trgovski center na Gorenjskem Radovljica - Jutri bo svoja vrata odprl nov trgovski center Merkurja v Radovljici, na Gorenjski cesti 41. Center, ki je že osemindvajseti v verigi Merkurjevih prodajaln in trgovskih centrov po Sloveniji, ima več kot tri tisoč kvadratnih metrov zemljiških površin in je tako največji Merkurjev trgovski center na Gorenjskem. V njegovo gradnjo so vložili 301 milijon tolarjev. V trgovskem centru so združili ponudbo prodajaln Železnina in Elektro. Na 1700 kvadratnih metrov notranjih prodajnih površin bodo ponujali več kot 15 tisoč izdelkov priznanih domačih in tujih proizvajalcev, od bele tehnike, posode, izdelkov iz kristala, avdio in video tehnike, elektromateriala, svetil, keramičnih ploščic, opreme za kopalnice, barv, čistil, talnih in stenskih oblog, ročnega orodja, vijakov in drugega za dom, gospodinjstvo in domače mojstre. V novem centru bo osemnajst zaposlenih, center pa bo odprt vsak dan od osme do dvajsete ure in ob sobotah od osme do trinajste ure. Ob odprtju novega trgovskega centra so se v Merkurju odločili tudi za donatorsko akcijo Odprta dlan za dober dan, v okviru katere so Domu Matevža Langusa v Radovljici podarili milijon tolarjev. Dom bo denar namenil za razširitev dnevnega bivalnega prostora za otroke s težjimi in težkimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za podobno donacijo se je Merkur odločil tudi ob odprtjih trgovskih centrov v Studencih v Mariboru ter v Novem mestu, kjer so po milijon tolarjev podarili zavodu za usposabljanje v Dornavi in društvu Sožitje za pomoč duševno prizadetim. Do konca leta bo Merkur odprl še trgovska centra na Taboru v Mariboru in na Viču v Ljubljani. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Urad predsednice Zoisova 2, 4001 Kranj tel. 064/211-069 fax. 064/211-331 objavlja prosto delovno mesto, in sicer za: OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU - 1 prosto delovno mesto strojepiske - zapisnikarice Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/90, 5/91,18/91, 22/ 91, 2/91-1, 4/93 in 70/97) izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe - upravni tehnik - eno leto delovnih izkušenj - poznavanje dela z računalnikom - državljanstvo Republike Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika Kandidatke bodo pred opravljeno izbiro morale opraviti tudi preizkus hitrosti pisanja na pisalni stroj. Izbrana kandidatka bo sprejeta v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo treh mesecev. Kandidatke naj pisne prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, Urad predsednice, Zoisova 2, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po odločitvi. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA GORENJSKO Veseli nas, da vam lahko spet ponudimo program Večerne šole marketinga in prodaje, ki ga Gea College uspešno izvaja že tretje leto po vsej Sloveniji. Program je namenjen vsem, ki si želite uspešno poslovati na svetovnem trgu in si pridobiti svoj delež priložnosti. Za uspeh v prodaji je potrebno s strankami vzpostaviti zaupanja, prisluhniti njihovim željam, razumeti njihove potrebe in težave. Zato je namen in cilj tega programa usposobitev udeležencev za uspešnejše sodelovanje vseh subjektov na trgu. Spoznali boste poti do pravih informacij, se naučili načinov, kako se povezovati s partnerji ter kako uspešno komunicirati s trgom. Nova znanja vam. bodo ob obravnavanju konkretnih primerov predstavili uspešni podjetniki, managerji in svetovalci, ki so specialisti za posamezna področja. Dobili boste odgovore na številna vprašanja in dileme, s katerimi se srečujete v praksi. Prejeli boste tudi priročnik Sodobni marketing, ki vam bo koristil kot pripomoček pri marketinških aktivnostih. Program traja štirinajst večerov in poteka dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 20.30 ure, začeli pa bomo 14. oktobra 1998 v Škofji Loki. Rok prijave je 6. oktober 1998. POSLI IN FINANCE ___UREJA: Marija Volčjak__ Spet se bo oglasil Zlati boben Kranj, okt. - Od 5. do 9. oktobra bo v Portorožu in v Ljubljani potekal peti oglaševalski festival nove Evrope "/lati boben". Pokrovitelj festivala je odslej Evropska zveza oglaševalskih agencij, vanjo so vključene oglaševalske agencije iz šestindvajsetih držav, mednarodne oglaševalske agencije in od letošnjega leta tudi mednarodne medijske agencije. Za pokroviteljstvo Zlatega bobna se je odločila, ker jo zelo zanimajo nove tržne ekonomije v Evropi. Dosedanjim sponzorjem se je priključilo nekaj novih, omeniti je potrebno magazin Time, ki bo v svoji evropski izdaji (naklada 250 tisoč izvodov) predstavil zmagovalca med tiskanimi oglasi. Letos se bodo na festivalu prvič pomerili tudi radijski oglasi, saj so doslej tekmovali televizijski oglasi, tisk, publikacije in oblikovanje embalaže ter komercialne spletne strani. Tekmovanje radijskih oglasov je vsekakor nov izziv in verjetno bo spodbudilo kakovost oglaševanja na radiu, ki je pogosto podcenjeno. Prijav je letos kar dvakrat več kot lani, dela prihajajo tudi iz držav, ki doslej še niso sodelovale, denimo iz Libanona in Grčije. Letos bo udeležba spet rekordna, precej zanimanja je tudi med zahodnoevropskimi agencijami in mediji. Zaradi težke ekonomske in politične krize bo letos precej manjša udeležba ruskih agencij. Zategadelj se je novomeška Krka, ki veliko izvaža v Rusijo, odločila denarno podpreti rusko oglaševalsko ustvarjalnost. Pokrila bo stroške kotizacij za vsa ruska dela in omogočila prihod desetih novinarjev strokovnih revij. Festival bo potekal v Portorožu, slovesno podelitev nagrad pa bodo pripravili v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ministrstvo denarno podprlo turistične investicije Največ za novo gondolo na Vogel Milijonti obiskovalec slovenskega paviljona Kranj, okt. - Svetovna razstava Expo '98 v Lizboni na Portugalskem se izteka, slovenski paviljon je minuli torek zabeležil milijontega obiskovalca. 26-letni profesor telesne vzgoje Pedro Miguel Rodrigues Aleixo Marquesa je bil nemalo presenečen, ko ga je v slovenskem paviljonu sprejela Alenka Ivančič in mu kot milijontemu obiskovalcu izročila posebno nagrado. Dobil je dve povratni letalski karti in enotedensko bivanje v bohinjskem hotelu Zlatorog. Spoznal bo lahko deželo, ki mu je tako nepričakovano poklonila privlačno nagrado. Sicer pa je v Lizboni obisk svetovne razstave Expo'98, na kateri se Slovenija predstavlja prvič, zdaj največji. Slovenski paviljon ima vsak dan približno 30 tisoč obiskovalcev, rekord so dosegli v nedeljo, 27. septembra, ko so našteli več kot 35 tisoč obiskovalcev. Proizvodnja in trgovina spalnih sistemov Delavska cesta 26, Stražišče, 4000 Kranj tel.: 311 377,311 159 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., sobota od 9. do 13. ure 21 prosilcev je dobilo 917 žičničarji 555 milijonov, prireditveni centri 10 mili j Kran, okt. - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je s pomočjo razpisa za obnovo in razvoj turističnih objektov namenilo 917 milijonov tolarjev. Za nepovratna sredstva je bilo precej zanimanja, odobrili so jih 21 prosilcem, od tega desetim za hotelske projekte, devetim žičničarskim in za dva prireditvena centra. Ministrstvo je denarno podprlo deset hotelskih projektov, ki so skupaj dobili 302 milijona tolarjev. Največ je dobilo Zdravilišče Atomske Toplice in sicer 80 milijonov tolarjev, Kobilarna Lipica 55 milijonov tolarjev, Kompas hoteli Bled 40 milijonov tolarjev, Zdravilišče Laško 32 milijonov tolarjev, Hotel Lev v Ljubljani 30 milijonov tolarjev, Hotel Cerkno 25 milijonov tolarjev, Turistični center Soriška planina 15 milijonov tolarjev, GP Sevnica 10 milijonov tolarjev, HTG Sežana 10 milijonov tolarjev in Merx, gostinsko in turizem iz Celja 5 milijonov tolarjev. Slovenski žičničarji so dobili 555 milijonov tolarjev, podobno kot pri hotelskih projektih je denar prav tako enakomerno porazdeljen po vsej državi. Največ denarja je dobila Žičnice Vogel in sicer 149 milijonov tolarjev, saj nameravajo v Bohinju postaviti novo gondolsko žičnico. Zreški Unior je za žičniške naprave dobil 100 milijonov tolarjev, prav toliko tudi Športni center Pohorje. RTC Krvavec je dobil 80 mili- milijonov tolarjev, od tega hotelirji 302 milijone in ono v tolarjev. jonov tolarjev, ATC Kanin 45 milijonov tolarjev, Žičnice Kranjska Gora 35 milijonov tolarjev, SCT Stari vrh 30 milijonov tolarjev, Žičnice Ja-vornik 10 milijonov tolarjev in Velika planina, zaklad narave 6 milijonov tolarjev. Prireditveni centri pa so skupaj dobili 60 miljonov tolarjev, od tega Avditorij Portorož 50 milijonov tolarjev in Direkcija za turizem Bled 10 milijonov tolarjev. Na razpis je prišlo 24 popolnih vlog, kar pomeni, da trem niso ugodili. Podprli so investicije, ki bodo imele širši učinek na razvoj turizma in drugih dejavnosti v posameznih krajih, pri katerih so investitorji zagotovili večji del lastnih oziroma lokalnih sredstev, ki imajo podporo lokalnih skupnosti, ki so ekološko naravnane, ki imajo izrazito infrastrukturni značaj, katerih investitor je že doslej izkazal s pravilno razvojno naravnanostjo in poslovnimi usmeritvami. Med hotelirji so imeli prednost izvozniki, ki so imeli v zadnjem letu vsaj 45 odstotkov tujih nočitev, med žičničarji pa projekti, ki bodo že v prihodnji turistični sezoni prispevali k povečanju turističnega prometa. Ker je hotelske in žičničarske projekte težko medsebojno primerjati so se najprej odločili, da 33 odstotkov sredstev nameni za hotele, 60,5 odstotka za žičnice in 6,5 odstotka za prireditvene centre. MEŠETAR NUDIMO IZDELAVO: • postelj masiva • letvinih podlog za postelje (latofleksov) • vzmetnic iz šlarafijskega vzmetenja • ležišč iz lateksa • vzglavnikov različnih kvalitet • spacialnih ležišč (bolniških postelj) • volnene in klasične posteljinine • antialergijskega programa *** ZDRAVO /PATI - ZDRAVO ŽIVETI *** Nagrajena jedilnica z Vrhnike Kranj, okt. - Na Ljubljanskem pohištvem sejmu se je najbolj izkazala jedilnica Real, ki jo izdeluje Liko Vrhnika. Jedilnico Real sta oblikovala Tea in Edo Vidovič in zanjo prejela zlato diplomo Ljubljanskega sejma in Združevanja lesarjev pri GZS. Hkrati sta prejela tudi priznanje Društva oblikovalcev Slovenije, kar pomeni, da je jedilnica z Vrhnika pobrala kar dve najpomembnejši nagradi. Zlata plaketa revije Naš dom je pripadla podjetju Paron iz Laškega in avtorjema Rosviti Golčer-Hrastnik ter Lovru Skorji za program X-TRA. Srednja lesarska šola iz Maribora pa je kot najboljša šola prejela priznanje revije Les. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si HOfer obvešča • • • ATS Medena srca s sadnim nadevom, 150 g (106 SIT)...........7,90 Čokoladni medenjaki, zvezdice, srca, preste, 500 g (200 SIT).... 14,90 Marcipanova čokolada z nadevom, sliva, badeira, rumovo grozdje ali nougart (106 SIT)....................7,90 Nurnberški oblatni medenjaki, 3 vrste, 600 g (535 SIT)............39,90 Okrogli medenjaki, glazirani, spodaj iz čokolade, 200 g (133 SIT)... 9,90 Sadni medenjaki, v poločevinki za večkratno uporabo, 450 g (337 SIT)... 24,90 Kruh s kandiranim sadjem, 500 g (267 SIT).........................19,90 Maslenć pecivo, 600 g (267 SIT) 19,90 Čokoladne domine z dvojnim nadevom, 125 g (106 SIT)..........7,90 Medenjaki s češnjevim, ananasovim, jabolčnim ali slivovim nadevom, 200 g (133 SIT).............................9,90 Cene so v bruto in vključujejo vse davke. r— Upoštevajte, da so navedeni izdelki v /LU zalogi le nekaj časa (do prodaje). ATS Medene rezine, 200 g (173 SIT)... 12,90 Mandeljnovi piškoti, 250 g (200 SIT)............................14,90 Drobljena mandeljnova jedrca v mlečni ali grenkobni čokoladi, 125 g (267 SIT)............................19,90 Suhe slive iz Kalifornije, brez koščic, 500 g (337 SIT).......24,90 Kokosove mrvice, 200 g (66 SIT).. 4,90 Dateljni s pečkami, 200 g (106 SIT)...............................7,90 Rozine sultanine, 500 g (133 SIT)... 9,90 Jedilna čokolada Bella, 400 g (200 SIT)............................14,90 Pecilni prašek Belino, 6 kosov (53 SIT).............................3,90 Vanilijev sladkor Belino, 10 kosov (53 SIT)...........................3,90 Kandirano sadje, arancini ali citronat, v koščkih, 100 g (66 SIT)... 4,90 Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. vse, ki radi poceni kupujejo Volkermarkt Velikovec Klagenfurt Celovec* Villach Beljak "Trgovine so ob sobotah odprte od 8. do 17. ure. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetova sadja in vrtnin na debelo naslednje * jabolka 55 - 100 * krompir 25 - 35 * peteršilj 200 -330 .* zeljnate glave 40 - 60 * čebula 55 - 80 * česen 230 - 300 * blitva 180 -220 * solata kristalka 200 - 250 * por 200 - 250 ne službe veljajo pri prodaji .cene (v tolarjih za kilogram): * hruške 100 - 150 * korenje 80-120 * radič 150 - 180 * rdeča pesa 80 * mlada čebula 100-120 * kumare 200 - 250 * solata endivija 150 - 180 * koleraba 80 -100 * ohrovt 120-150 * cvetača 180 - 250 * kislo zelje 100-120 Cene na tržnicah Na tržnicah po Sloveniji je za kilogram krompirja treba odšteti od 50 do 80 tolarjev, jajca so od 14 do 28 tolarjev, jabolka stanejo od 80 do 140 tolarjev, orehova jedrca so po ceni od 800 do 1.200 tolarjev in korenje od 120 do 200 tolarjev za kilogram. Cena čebule se giblje med 140 in 250 tolarji za kilogram, za kilogram česna je treba odšteti od 350 do 500 tolarjev, najpogostejša cena za solato je v razponu od 200 do 300 tolarjev, zelje ponujajo po ceni od 70 do 120 tolarjev, fižol (zrnje) je od 300 do 500 tolarjev, rdeča pesa od 150 do 250 tolarjev za kilogram - in tako dalje. Odkup lesa in prevzem večjih parcel Podjetje Gozd Ljubljana odkupuje les na kamionskih cestah in na panju, v gospodarjenje pa prevzame tudi večje gozdne parcele, na katerih opravi vse, od gozdnogojitvenih del do poseka. Hlodovino iglavcev in listavcev plačuje v 30 dneh, celulozni les iglavcev in drva pa v 60 dneh. Izjemoma je plačilo tudi v desetih dneh. Podjetje ima več lokalnih odkupovalcev, med njimi sta dva tudi na Gorenjskem oz. v njeni bližini: Marjan Cencelj iz Laz pri Domžalah in Dare Klančnik^z Lok v Tuhinju. Nizke cene industrijskih jabolk Po podatkih gospodarskega interesnega združenja Sadjarstvo Slovenije so odkupne cene industrijskih jabolk z lanskih petnajst tolarjev za kilogram padle na vsega devet tolarjev. Nekateri sadjarji razmišljajo celo o tem, da tovrstnega sadja sploh ne bi obirali. Pregled bohinjskih cik Da bi bohinjsko ciko in njene dobre lastnosti ohranili tudi za prihodnost, so letos poleti po hlevih in planinah pregledali čredo cik in ugotovili, da jih je v Bohinju še okrog trideset. Občina rejo cik tudi spodbuja. Rejci lahko za vse telice "pinegavske" pasme, breje najmanj pet mesecev, uveljavljajo regres v znesku 25.000 tolarjev na žival. &ADl^ ZA CORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! _ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ OTROŠKI JEZIKOVNI TEČAJI od 4. do 14. leta starosti Odločite se za nas, ker ■»r je sproščeno, pa vendar aktivno ■fe se veliko pogovarjamo v tujem jeziku te pripravimo na mednarodne izpite te popeljemo v "YES" jezikovno šolo v Angliji so predavatelji najboljši Informacije: Q 380 480 Smo podjetje z dolgoletnimi izkušnjami pri razvoju in implementaciji računalniških aplikacij, instalacijah manjših in srednjih omrežij, proizvodnji in servisiranju osebnih računalnikov in komponent, izobraževanja. Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo: dva sodelavca z izobrazbo računalniške oz. druge ustrezne smeri ■ najmanj višješolsko izobrazbo ■ lahko pripravnik Če bi želeli sodelovati v teamu 12 strokovnjakov, ste se pripravljeni dodatno izobraževati, ste ambiciozni in bi želeli aktivno sodelovati pri organizaciji in poslovanju podjetja, pošljite pisne prijave s kratkim življenjepisom na naslov: IZID, d.o.o., INDUSTRIJSKA ULICA 2A, 4270 JESENICE ali na E-mail naslov: INFO@IZID.SI POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Septembrska inflacija enaka avgustovski Kranj, okt. - Cene niso več poskočne, saj je bila septembrska rast življenjskih potrebščin le 0,1-odstotna, tolikšna torej kot mesec poprej. Cene življenjskih potrebšin so se septembra letos v primerjavi z avgustom povečale za 0,1 odstotka, v prvih devetgih mesecih letošnjega leta za 5,1 odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa za 7,1 odstotka. Septembra letos se blago ni podražilo niti pocenilo, storitve pa so se podražile za 0,4 odstotka. Po posameznih skupinah se je najbolj podražila obleka, obutev in izobraževanje in sicer za 1,2 odstotka, sledijo gostinske storitve, ki so se podražile za 1,1 odstotka in rekreacija ter kultura za 0,6 odstotka. Zamenjava pomladno-poletne kolekcije oblačil in obutve z jesensko-zimsko kolekcije se je potemtakem odrazilo v višjih cenah. Obutev je bila v povprečju dražja za 1,1 odstotka, oblačila za 1,2 odstotka in storitve za obleko za 2 odstotka. Podobno kot v poletnih mesecih se je tudi septembra pocenila hrana in brezalkoholne pijače, kar se je tako zgodilo že četrti mesec zapored. Na enoodstotno znižanje cen v tej skupini je v največji meri vplivalo cenejše sveže sadje, ki se je pocenilo za 13,2 odstotka, medtem ko cene sveže zelenjave spet počasi naraščajo, v povprečju so bile višje za 1,6 odstotka. Cene na drobno so bile septembra v primerjavi z avgustom višje za 0,3 odstotka, v primerjavi z lanskim decembrom za 6,1 odstotka in v primerjavi z lanskim septembrom za 7,5 odstotka. Pri tem so bile septembra cene blaga višje za 0,2 odstotka, cene storitev pa za 0,4 odstotka. Jesensko srečanje finančnikov Kranj, okt. - Ljubljanska borza je pripravila jesensko srečanje finančnikov, ki 2. oktobra (danes) poteka v Portorožu. Franček Drenovec in Andrej Rant iz Banke Slovenije bosta govorila o makroekonomskih gibanjih in pogajanjih za polnopravno članstvo Slovenije v EU na področju financ. Direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič bo predstavila spremembe na področju slovenskega zavarovalništva, Anda Mavec iz finančnega ministrstva pa o kratkoročnih državnih vrednostnih papirjih. Prekinitev z Rusijo podaljšana Kranj, okt. - Slovenska izvozna družba je podaljšala začasno prekinitev zavarovanja izvoza v Rusijo. Komisija za pospeševanje izvoza pri Slovenski izvozni družbi je minuli ponedeljek obravnaval politiko zavarovanja slovenskega izvoza v Rusijo in se odločila, da podaljša začasno prekinitev zavarovanja in izdajanja obljub za nove izvozne posle. Takšna odločitev bo veljala do dokončnega oblikovanja ruske vlade in predstavitve njenega ekonomskega programa, predvsem opredelitve do obstoječih in prevzemanja novih finančnih obveznosti. S ID pri tem spremlja politiko drugih izvoznih kreditnih institucij in sicer nemškega Hermesa, avstrijske Kontrollbank, francoskega Cofaca itd. ter pripravlja izhodišča za oblikovanje nove politike zavarovanja slovenskega izvoza na rusko tržišče. Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS^Hz Fax 0611883-740, telefon 061/885-252, GSM 041-682-146 Gorenjska ^ Banka Banka «/ posluhom KONČANA PRENOVA EKSPOZITURE V OSREDNJI POSLOVNI STAVBI V ŠKOFJI LOKI CENJENE KOMITENTE OBVEŠČAMO, DA S PONEDELJEKOM 5.10.1998 V EKSPOZITURI OSREDNJE POSLOVNE STAVBE V ŠKOFJI LOKI, kAPUCINSKI TRG 7, POSLOVANJE SELIMO NAZAJ, V OBNOVLJENE PROSTORE. Ekspozitura bo poslovala po običajnem poslovnem času. In sicer: • ob delavnikih od 8.00 do 18.00 in • ob sobotah od 8.00 do 12.00. Istočasno pa vas želimo obvestiti da od 5.10.1998 v ekspoziturah Frankovo naselje in Mestni trg, velja stari poslovni čas: • ob delavnikih od 9.00 do 11.30 in od 14.00 do 17.00 • ob sobotah od 8.00 do 11.00 Gorenjska^ Banka Banka E> - odkup dalnlc las priva-frlszaclja, Hudi dalnlc akladov - upravljanja a Hnančnim pramoasanjam atzrank - lasjamna prllo£noa-G> asa nakup dalnlc aarfja & _Koroška 33, Kranj, tel: 064/380100, fax: 064/3801012_ CERTIFIKATI, DELNICE, O&VEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? 73. nadaljevanje Danes si oglejmo, kakšne so odkupne cene delnic, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in postopek pri njihovi prodaji: ODKUPNI TEČAJI ZA DELNICE PID-ov GORENJSKE BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, d.d., Koroška c. 33 in 31, 4000 Kranj tel. 064/380-100, fax: 064/380-10-12 PID CENA HI 1 M« K OPOMBI Aktiva avant 1, 2 2 70,00 SIT Aktiva avant j 350,00 SIT Arkada 1.2 100,00 SIT 280,00 SIT Ceriius i. ' 380,00 SIT Kmečka družba 220.00 SIT Krekova PDV - PID SKALA 210,00 SIT Krekova PDU PID ZVON 210,00 sir Krona krgr£_ 270,00 SIT Delnice so že v KDD 1 KROS Kron.: senior 250,00 SIT Maksima l, 2, 3 270.00 SIT Naciuiulna finančna družba ( \si 1*11 Ji ) 305,00 SIT Pomurska im esticijska družba 220,00 S IT j S Hram-Plod J 10,00 SIT S Hram - Setev 220,00 SI 1 ] "ŠTTram - Trgatev 220.00 SI 1 i Tidnjava 1 150.00 SIT Trdnjava 150,00 SIT Triglav DZU ( vsi Pff) - I) 310,00 SIT /lata moneta (brez o/nake) 220,01) Sli /.lati med il|on 350,00 SIT Inlond Zlat. deiniea kotira na bor/i l/t iS Kompas sklad delnica kotna na bom KSIR. KS2R NKOS; NK1S.NK2S NikaO, 1,2 deiniea kotira na bom Modra linija deiniea koma na bo./i MLOS, ML2S Vipa invest Nanos delnica kotira nabor/i! VNOS Mercata delnica kotira na borzi MRQ$ Mercata J deiniea kotira na borzi MRI S Vizija delnica kotira na bor/i vzos Postopek prodaje 1. Prodajalec mora izročiti originalno potrdilo o lastništvu delnic in lastninsko vpisnico oz. nakaznico duplikatov, kopij ali prepisov potrdil lastništva ne upoštevamo. 2. Prodajalec podpiše pogodbo z vsemi prilogami in predloži osebno izkaznico, davčno številko ter kartico TR ali hranilne knjižice. 3. Prodaja za drugo osebo ni možna. Oče, mati oz. zakoniti zastopnik lahko prodajo za mladoletnega otroka s podpisom izjave. 4. Delni odkupi delnic PID-ov niso možni. 5. Odkupna mesta na Gorenjskem so, poleg na sedežu Gorenjske borzno posredniške družbe na Koroški c. 33 in 31 v Kranju, še v pogodbenih poslovnih enotah: v menjalnici Invest v Škofji Loki, GT turist na Bledu, v menjalnicah VVilfan in Šum. Opomba Zlati medaljon in Zlato moneta odkupujemo na podlagi lastninske nakaznice, ker originalnih potrdil niso izdali. Delnic Arkade 1 in 2, ki so bile vpisane pri Zastavljalnici Maribor in Ljubljanski zastavljalnici, ter delnic Arkade 1 in 2 s potrdili o lastništvu novejšega datuma (1997), ne odkupujemo. Tečajnica velja do objave nove oz. preklica. Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. I Ani Klemenčič, borzna posrednica _j Državni proračun Kmetijskemu ministrstvu 31 milijard tolarjev Ljubljana - Vlada je v ponedeljek končno uskladila, koliko denarja bodo posamezna ministrstva in ostali porabniki dobili iz državnega proračuna v prihodnjem letu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za izvedbo kmetijske reforme in za druge potrebe zahtevalo 58,5 milijarde tolarjev ali 115 odstotkov več od lanskega zneska (27,2 milijarde), dobilo bo le 30,9 milijarde tolarjev ali 13,4 odstotka več kot lani. Na kmetijskem ministrstvu priznavajo, daje znesek manjši, kot so pričakovali in kot bi v naslednjih dveh letih potrebovali za izvedbo reforme. Reforma s tem ne bo padla, le za njeno izvedbo bodo potrebovali daljše obdobje. • CZ. Po poboju živine na planini Pungrat Kmetu je pomagala občina Naklo - V noči s 4. na 5. avgust je na planini Pungrat divjala nevihta, med katero je strela pobila trinajst govedi. Nesreča je najbolj prizadela Matejo in Matjaža Kleindiensta iz Nakla, pod drevesom je obležalo osem njunih govedi. Kleidienstova, ki sta v nesreči utrpela od 1,3 do 1,5 milijona tolarjev škode, sta potlej za pomoč zaprosila nakelsko občino. Župan Ivan Štular jima je iz tekoče občinske rezerve namenil dvesto tisoč tolarjev, še enak znesek so jima po sklepu občinskega sveta primaknili iz kmetijskega dela proračuna. Mateja in Matjaž sta pomoči vesela in se občini javno zahvaljujeta. Župan Ivan Štular je še povedal, da je občina s 100 tisoč tolarji pomagala tudi kmetu Jožetu Skodlarju iz Podbrezij, ki je v podobni nesreči na eni od kočevskih planin ostal brez treh govedi. • CZ. V Komendi bo spet sejem Sejem nove in rabljene mehanizacije Komenda - Danes, v petek, opoldne bodo na hipodromu v Komendi odprli četrti jesenski kmetijski sejem nove in rabljene mehanizacije. Na sejmu sodeluje 35 večjih razstavljavcev, med njimi domala vsi najpomembnejši gorenjski izdelovalci oz. prodajalci kmetijskih strojev, opreme in orodja. Poleg kmetijskih strojev bo tudi velika ponudba avtomobilov. Sejem bo odprt do ponedeljka, vsak dan od devetih dopoldne do šestih zvečer. Vstopnine ni, tudi letos bo brezplačno parkiranje. Kmetijska svetovalna služba bo poskrbela za spremljajoči program sejma. Danes po odprtju sejma bo mag. Marjan Dolenšek predaval o določbah zakona o prometni varnosti, ki zadevajo' kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo, na njivi med Žejami in Vodicami pa bodo predstavili hibride koruze KWS. • CZ. Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Klubsko igrišče in brunarica Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka - vodi ga Ludvik Bernik - bo v soboto dopoldne v Crngrobu (v bližini prostora konjeniškega kluba Strel) odprl klubsko igrišče in brunarico. Prireditev se bo začela ob 10. uri. Po predstavitvi dela kluba bo še družabno srečanje. • CZ. Na šolskem posestvu Razstava različnih sort sadja Strahinj - Včeraj so na posestvu srednje mlekarske in kmetijske šole v Strahinju odprli razstavo sadja. Na ogled je štirideset različnih sort jabolk in hrušk, med katerimi so poleg najnovejših tudi zelo stare. Razstava bo odprta do nedelje, 4. oktobra, vsak dan od 8. do 17. ure. Vstopnine ni. • CZ. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška c. 3, 4000 Kranj Tel.&fax: 064/325 048 V mesecu oktobru bomo začeli z izvajanjem programov izobraževanja odraslih v šolskem letu 1998/99. Morda tudi vi še premišljujete ali se ne morete odločiti za dodatno oz. ponovno izobraževanje. Nekaj prostih mest bi se še našlo na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju v programih: 1. VRTNARSKI TEHNIK 2. ŽIVILEC - MLEKAR 3. ŽIVILSKI TEHNIK 4. KMETOVALEC 5. VRTNAR 6. CVETLIČAR 7. KMETIJSKI TEHNIK Informacije in prijave vsak dan od 8.00 do 15.00 ure po tel. (064) 325 048 ali 326 286 ali osebno na Smledniški c. 3 v Kranju. OBČINA ŠENČUR Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo REGRESIRANJE SEMENSKIH ŽIT -POPRAVEK OBVESTILA Z DNE 22. 9. 1998 Občina Šenčur v letu 1998 regresira nabavo semenskih žit in ne samo nabavo semenskih žit pri KZ Cerklje ali KGZ Slogi Kranj. Vlagatelji naj dostavijo račune v tajništvo občine Šenčur do 31. 10. 1998. OBČINA ŠENČUR Predsednik komisije za kmetijstvo in gozdarstvo g. Janko Golorej Na Bledu kmetijski ministri držav srednje in vzhodne Evrope V kmetijstvu je ekonomika samo eno od meril uspešnosti "Spremembe v skupni evropski kmetijski politiki so velik izziv za slovensko kmetijstvo in hkrati tudi možnost, da se vključimo v Evropo in da ji ponudimo svoj, nekoliko drugačen tip kmetijstva, kjer je ekonomika samo eden od kriterijev uspešnosti," je na srečanju dejal gostitelj, slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj Bled - Čeprav je Bled bolj turistično kot kmetijsko okolje, so kmetijski ministri iz petnajstih držav srednje in vzhodne Evrope v torek na petem srečanju v blejskem hotelu Toplice razpravljali zgolj o kmetijstvu, predvsem o tem, kako bo skupna kmetijska politika Evropske unije (ELI) vplivala na kmetijstvo in kmetijske trge teh držav. Poleg ministrov (med njimi je bil tudi Nedeljko Šipovac, kmetijski minister Zvezne republike Jugoslavije) so na srečanju sodelovali tudi predstavniki regionalnega urada organizacije za kmetijstvo FAO iz Budimpešte in organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki so predstavili zaključke svoje študije o kmetijstvu v državah srednje in vzhodne Evrope. Kmetijski "vrh" na Bledu je pozdravil tudi župan Vinko Gole, v sredo pa so se ministri in ostali člani delegacij v Ljubljani udeležili začetka jubilejne, 50. generalne skupščine Evropskega združenja za kmetijstvo (CEA) in kongresa evropskega kmetijstva. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je v pozdravnem nagovoru udeležencem srečanja med drugim dejal, da je slovensko kmetijstvo usmerjeno predvsem v spreminjanje ekonomskih razmer, kijih prinaša prevzem ukrepov in programov skupne kmetijske politike Evropske unije, zapisanih v Agendi 2000. "Manj podobnosti kot v ciljih najdemo v mehanizmih in pri izvajanju kmetijske politike, kije pri nas manj sistematična in zlasti v izvedbenem delu pomanjkljiva," je dejal minister Smrkolj in potlej naštel tudi nekatere njene konkretne pomanjkljivosti. politike lahko v Sloveniji govorimo le pri pšenici in rži, sladkorju in morda mleku, pa še ti so praktično v celoti neprimerljivi z Evropsko unijo," je dejal minister Smrkolj in poudaril, da te trge pri nas uravnava vlada z administrativnim predpisovanjem cen, pri pšenici in sladkorju pa ima posredno ali neposredno tudi monopol na trgu. Politika administrativnega določanja cen nekaterih glavnih pridelkov in zunanjetrgovinske zaščita zagotavljata raven cen, ki je precej Del udeležencev blejskega kmetijskega "vrba Cene pridelkov višje kot na svetovnem trgu Intervencijskih mehanizmov na notranjem trgu, kot jih pozna Evropska unija, pri nas praktično ni, med ukrepe za uravnavanje ponudbe bi lahko šteli le podporo za pripravo izdelkov za izvoz. Slovensko kmetijstvo ne pozna kompenzacijskih plačil, ima pa vrsto proračunskih podpor, ki prispevajo k zniževanju pridelovalnih stroškov. "O tržnih redih kot pravni obliki vodenja in usmerjanja kmetijske višja kot na svetovnem trgu. Cene nekaterih pridelkov (pšenica, sladkorna pesa, pitani prašiči, jajca) so dokaj visoke tudi v primerjavi z Evropsko unijo, cene drugih (mleko, sadje) pa so še vedno nižje kot v katerikoli državi, članici unije. Najpomembnejši vzvod slovenske kmetijske politike je zunanjetrgovinska zaščita, njen pomen in možnost uporabe pa pomembno zmanjšujejo mednarodni sporazumi, ki jih je Slovenija podpisala v zadnjih letih. Od 1993. leta dalje se skupna raven zaščite kmetijstva v Sloveniji vsako leto rahlo povečuje, vendar je še vedno za petino nižja kot v Evropski uniji. Brez korenitih sprememb ne bo šlo Minister Ciril Smrkolj je prepričan, da bo vključitev Slovenije v Evropsko unijo prinesla kmetijstvu pozitivne spremembe; če že ne na dohodkovnem področju pa vsaj na sistemskem, ki zagotavlja večjo trdnost. Po njegovem mnenju bo Slovenija spremembe v kmetijstvu večinoma financirala sama, pri pogajanjih z EU bo treba posebno pozornost nameniti vprašanjem administrativnih omejitev proizvodnje, pri-lagoditvenemu obdobju in programom strukturnih podpor, že med pogajanji pa bi slovenska kmetijska politika morala svoje delovanje prilagoditi kasnejšemu prevzemu skupne kmetijske politike. Pri tem ne bo šlo brez korenitih sprememb, potrebna bo reforma. Izhodišča so že v široki javni razpravi, v kratkem pa bosta o njej razpravljala tudi vlada in državni zbor. • C. Zaplotnik, slika: T, Doki Na Gorenjskem je preveč medvedov Kmalu nova odločba za izredni odstrel? Na Gorenjskem so letos na podlagi ministrove odločbe za izredni odstrel pobili dva medveda, v kratkem pa pričakujejo novo odločbo za odstrel še enega ali dveh. Sorica - Primer z medvedom, ki je na Soriški planini med 23. julijem in 7. avgustom pokončal sedemnajst ovc in eno jagnje, potem pa je na podlagi ministrove odločbe za izredni odstrel padel nad Lajnarjem, še vedno ni končan. Ko so ovčerejci septembra odgnali ovce s planine, so jih še osemnajst pogrešili in krivdo naprtili zdaj že "pokojnemu" medvedu. Deset lastnikov zahteva za vsako pogrešano ovco 40 tisoč tolarjev odškodnine oz. skupno 720 tisoč. Čeprav za izginotje ali za medvedovo krivdo ni dokazov, bo zavod za gozdove odškodninski zahtevek poslal ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki naj bi odločilo, ali bo tudi v tem primeru škodo poravnalo ali ne. Plačilo odškodnine namreč ni sporno za pobite živali, za katere so lastniki zahtevali 700 tisoč tolarjev. Da je na Gorenjskem več medvedov, dokazuje že to, da se škode pojavljajo tudi po odstrelu dveh kosmatincev. V noči s 5. na 6. septembra je pobil ovco na Stari Pokljuki. Poleg medveda "nagaja" ovčere-jcem tudi ris, ki je v noči s 24. na 25. septembra v Zalem Logu v leseni ogradi raztrgal eno od dveh brejih ovc. Lastnik je naslednjo noč prebedel ob ogradi in videl, kako je ris še enkrat želel priti na pojedino. V kranjskem in blejskem zavodu za gozdove poudarjajo, da ne nasprotujejo medvedovemu "domovanju" na Gorenjskem. Občasna, lahko tudi trajna navzočnost med- veda v alpskem prostoru, ki ne povzroča prehudih konfliktov s pašno živino oz. s človekom, je možna le ob urejeni in ustrezno varovani paši, primernem gospodarjenju z medvodom na osrednjem območju Slovenije in preprečevanju paše v gozdu, z zagotavljanjem denarja za zadostno in hitro poravnavo škode in s pravočasnim odstrelom problematičnih medvedov. Na Gorenjskem so v zimsko spomladanskem času opazili od šest do osem medvedov, kar je po oceni zavoda za gozdove in njegovega odseka za usmerjanje razvoja populacij prostoživečih divjih živali preveč. Po lovskogojitvenem načrtu bi bilo tri treba odstreliti. Eden je na podlagi ministrove odločbe za izredni odstrel že padel, odločbo za odstrel še enega ali dveh pa pričakujejo v kratkem. • C. Zaplotnik Kongres evropskega kmetijstva Trdno kmetijstvo, močna Evropa Ljubljana - Danes, v petek, se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani končal tridnevni evropski kongres kmetijstva in jubilejna, 50. generalna skupščina Evropskega združenja za kmetijstvo, ki združuje skoraj štiristo različnih nepolitičnih, s kmetijstvom povezanih organizacij iz tridesetih evropskih držav. Kongresa se udeležuje skoraj šeststo delegatov iz trideset držav, med gosti na začetku srečanja pa so bili tudi ministri petnajstih držav vzhodne in srednje Evrope, ki so se v torek zbrali na Bledu na svojem petem srečanju. Delegati razpravljajo o evropskem modelu kmetijstva, o tržnih izzivih in tudi o socialnih vprašanjih v kmetijstvu. In kakšen naj bi bil evropski model kmetijstva? Kot je bilo slišati na kongresu, naj bi bil raznolik, a vendarle konkurenčen, predvsem pa naj bi ob nadaljnji liberalizaciji kmetijskih trgov poskrbel za zaščito kmetijske pridelave. To ne pomeni zapiranje Evrope pred svetom in svetovno kmetijsko konkurenco, ampak le obrambo skupne kmetijske politike jutrišnje Evrope, ki je tudi eden od temeljev močne Evrope. Ob tem, ko evropski porabnik povrečno nameni za hrano petnajst odstotkov prejemkov, ima kmetijstvo poleg pridelovanja hrane še druge naloge: varovanje okolja, ohranjanje poseljenosti, negovanje krajine... Tem ciljem je podrejena tudi načrtovana reforma slovenske kmetijske politike, ki pa bo zaradi skromnejše proračunske podpore trajala dve ali tri leta dlje, kot so predvidevali. Kongres sta pripravila sindikat Slovenske kmečke zveze in Zadružna zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. • CZ. Renault razkazuje mišicastega Clia ML ŽIB E R T Francoski Renault bo svojo častitljivo stoto obletnico obeležil tudi s predstavitvijo novega polnokrvnega športnega avtomobila Clio Renault Sport V6 24V. Dirkalnik, ki ga kar razganja od moči in prenapete karoserij ske pločevine, bo na ogled radovednežem na bližnjem avtomobilskem salonu v Parizu. Clio renault sport je nekakšen poduhovljen naslednik legendarnega renaulta 5 turbo, prihodnje leto pa bo v evropskem prvenstvu Renaultovih promocijskih razredov nadomestil pokal Spider. Avtomobil so zasnovali specializirani inženirji V oddelku Renault Sport in oblikovalci Renault Design. Novi dirkalnik ima enako temeljno zasnovo kot renault 5 turbo, vendar je narejen na osnovi spomladi rojenega clia. Motor, 3,0-litrski šestvaljnik s 24 Servis - prodaja vozil, Britof 173, Tel .064 242-167 UCOPttO: HO*D \ Cl VIC 4 vrata, 1,4 is - servo volan, vsa e/. oprema, 2 x zračni blazini, cent. zaklepanje, tonirana stekla, deljive klopi, zvočniki, odbijači v barvi karoserije, kodni ključ, tretja zavorna luč v spojlerju 2.419.000 M KBEPIII:I+3% POSEBNE HOflDItlE PfVLOZtlOSTl OB 50-LETMCI! zavidljivih 270 kilometrov na uro. V skrajne kote pomaknjena kolesa so 17-palčna, zavorni sistem glede varnosti ustreza tudi športni uporabi, zavore pa imajo tudi dodani servoojače-valnik in protiblokirni zavorni sistem z elektronsko razporeditvijo zavorne sile. Kaj natančno se bo izcimilo iz prototipa, še ni znano, vseeno pa bi se verjetno našlo dovolj premožnih sladokuscev, ki bi hoteli imeti takšnega clia. • M.G. UŠINAI on okisa ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 U,.m 652 200 fmmm^S 14 VI IH riO I POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VCZ' IWPU LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE UGODNE CENE BOGATA OPREMA KREDIT ie od TOM+ 2% dalje Na zalogi dodatna oprema za vozila Hyundai RABLJENA VOZILA MZUCHiH ZNAMK PO UGODNIH CENAH aprilia MLAKAR & P0DB0RŠEK motocikli VELIKO JESENSKO ZNIŽANJE VSEH MODELOV NOVA ventili je nameščen prečno in zmore kar 280 konjskih moči. Zasnova zagotavlja optimalno razdelitev teže in prispeva k dinamičnim zmogljivostim. Iz tekmovalnega avtomobila so pri Renault sport razvili realističen prototip cestne razli- čice, ki pa zaradi namenjenosti cestni uporabi ni nič pomehkužen. Je znatno širši od običajnega clia, ima vpadljiv sprednji in zadnji del, razširjene blatnike ter obilna odbijača, medtem ko so osnovna zgradba, pokrov motorja, streha in zadnja vrata ^SUZUKI AVTO KADiVEC Šenčur, te!.;064/418-O0-32 +SUBARU VOZILA 4X4 ZA VSE VOZNE RAZMERI UGODNI KREDITI servo volan, 2 x AIRBAG, centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ie za 2.400.000 SIT JESENSKE AKCIJE - DARILO OB NAKUPU povsem enaka kot pri serijskem modelu. Potniški prostor je obdelan na ravni avtomobilov visokega razreda. Sedeži so namreč prevlečeni z usnjem in tkaninami iz mikrovlaken, merilniki so podloženi z belo barvo. Motor je v tem primeru nekaj šibkejši, saj zmore le 250 konjskih moči, a clia še vseeno potegne do CENA motocikli aprilia MLAKAR & P0DB0RŠEK KRANJ BONUS 100.000 BRAVO, BRAVA, MAREA DARILO AVTORAD IO UNO, i PANDA, PUNTO aaaa Pooblaščeni trgovec in serviser vozil Fiat in Lancia Bleivveisova 10, Kranj, tel.: 064/224-540 Servis: Struževo 1, telefon: 064/ 224-244 ALPETOUR potovalna agencija Mirka Vadnova 8 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto VOZNIK AVTOBUSA " 2 delavca za področje Kranja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja izobrazbe katerekoli smeri - 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik C ali D kategorije - vozniški izpit D kategorije - znanje slovenskega jezika - preizkus praktičnega znanja Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zaželeno je, da imajo kandidati bivališče na območju Kranja. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor Alpetour Potovalna agencija Kranj, Mirka Vadnova 8, osem dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. SUBARU Trgovsko servisno mrežo INTRO d.o.o. Jona Husa la, liurJona Tel.:061 140 13 72, fo061 140 32 87 SRSio.o. TMisijsko 59jjubljana Tel.: 061 274 789, h* 061 274 788 AVTO KADIVEC s p Pipanom 46 (Brniška c. bi) Šenčur pri Kranju Tel.: 064 411 S/3,4181 Fk: 064 418 0016 - Posebne cene za SUBARU SUPREME (i^ 2.0 m 2.5,1^1.6). - Izredno ugodne cene za LEGACV GL 2.0 S( 'HSOIl (\ISS. klima, Uu platiMa, les dekor) - Bogato darilo MACNA za JUSTY in I ORESTER. - Konkurenčni kredi!i že za TOM + 4,5%. ATMKTIMI NMUPNI POGOJI ZA MODELE 98 '.SUBARU Jmiii lil.-., U. 100« IjiiMjmui tel: <>(>! III 42 900, 111 4:2 "01. h\: IK -Ti 1 ®>HYUnDOI AVTO KAEHVEC Šenčur, teL064/418-00-32 1-1 IZJEMNI P ifimLiiiHUiiiifiu rt. že od 2.378.000 SIT Nov varnostni otroški sedež pri Oplu A*AUt0Ma SAViOHiSAsraKOMĆ Koroška 53d, 4000 Kranj td.:064/223-626 htrp://www.panadria .si Pooblaščeni prodajalec in serviser MOTOR NAGRADNA IGRA MATU Pri nemškem Oplu so za najmanjše avtomobilske potnike razvili nov prilagodljiv otroški sedež, ki poleg varnosti zagotavlja tudi večje udobje, najprej ga bo mogoče naročiti skupaj z novo astro, kasneje tudi pri ostalih modelih, postaviti pa ga je mogoče tudi v druge avtomobile s tritočkov-nimi varnostnimi pasovi na zadnjih sedežih. Med bistvenimi lastnostmi, ki novi otroški sedež razlikujejo od ostalih, je njegova prilagodljivost. Opel Fix modular sys-tem, kot se imenuje, ima patentno sklopko, ki se s pomočjo robustnih konzol drži zadnje klopi. Sedež je lahko obrnjen v ali proti smeri vožnje. Ko je s sedalnim delom obrnjen proti smeri vožnje, tako kot zahtevajo predpisi, ga do- w I Subelj MITSUBISHI MOTORS PARILO DOMŽALE *mm kupcem MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi (4x AIR BAG, klima, ABS, el. paket) 2.733*000 SIT (28.890 dem) SERVIS IN PRODAJA I NOVIH IN RABLJENIH VOZIL I STARO ZA NOVO j Obrtniška 8, Domžale tcl-MI/716-221 - prodaja tel..061/715-666 - servis datni pas ščiti v primeru trkov v zadnji del vozila, saj se sedež ne odtrga z ležišča, ravno tako pa ne zdrsne pri bočnih trčenjih. Če je sedež obrnjen v smer vožnje, lahko zahvaljujoč svojemu modularnemu sistemu služi tudi otrokom do 12. leta starosti. Večji otroci so lahko privezani s tritočkovnim varnostnim pasom. Sedež tako z odstranitvijo nekaterih delov raste skupaj z otroki. Varnost so Oplovi inženirji preizkušali s številnimi računalniškimi simulacijami in v več kot 100 preizkusnih trčenjih, pri čemer je bilo na sedež pripetih tudi po 18 tipal, ki so zaznavala delovanje posameznih sil. Opravljene so bile vse vrste preizkusnih trčenj, tudi stranska in prevračanje na streho. Rezultati so bili dobri, v nekaterih primerih se je pokazalo, da so sile pri trkih na sedež delovale v bistveno manjši meri kot pri običajnih otroških sedežnih sistemih. Poleg varnosti sedež ponuja tudi precejšnje udobje. Plastična školjka je oblečena v posebno peno in prevlečena s kakovostnimi tkaninami. Sistem je tudi zelo priročen, saj tehta vsega 6,5 kilograma. • M.G. IZJEMNO IKn J J'J ŽE WDJ\J Mi Elektronski vžig, večtoikovni vbrizg goriva, 16 ventilov, servo volan, centralno zaklepanje, 2x air-bag, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator motorja, 4W0 samodejni preklop Neustrezne pnevmatike na Vitu in razredu V Stuttgartski Daimler-Benz je svoje pooblaščene prodajalce vozil Mercedes-Benz obvestil, da so odkrili slabo kakovost pnevmatik znamke Continental LS 21 in Semperit M 733-6, ki so jih vgrajevali na gospodarsko vozilo vito in enoprostorsko različico razred V. Neustrezne pnevmatike dimenzije 195/70 R15C so bile vgrajene na vsa vozila, ki so bila izdelana do letošnjega aprila. Vsi lastniki, ki imajo ta vozila, bodo dobili pisno sporočilo tehnične službe s krajem in datumom zamenjave pnevmatik. AVTO MOČNIK BRITOF 162, tel.:24 1-696 NOVI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA Obiščite nos ti o razstavno prodajnem salonu t (tletni etaži iieleblf onice GLOBUS Kranj Ker življenje potrebuje varnost N > ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ 4000 Kranj, Bleivveisova ul. 20 Tel.: 26 90 n.c. Poslovna enota Jesenice C. Maršala Tita 16. tel. 064/877 050 Predstavništvo Škofja Loka Kidričeva l, tel.: 064/655 290 Predstavništvo Tržič Balos 4. tel.: 064/525 230 Predstavništvo Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica 35, tel: 064/ 721 291 Predstavništvo Kranjska Gora Borovška c, tel.: 064/881 808 Predstavništvo Radovljica Kranjska c. 19. tel.: 064/704 290 NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj s svojo dolgoletno tradicijo zagotavlja osebno in gospodarsko varnost občanom in podjetjem z najbolj razširjeno mrežo predstavništev in zastopnikov na Gorenjskem. Zavarovancem lahko zagotovimo pričakovanim rizikom primerno zavarovalno jamstvo, saj je v naši ponudbi več kot sedemdeset vrst zavarovanj, združenih v tri skupine: 1. Zavarovanja premoženja (gospodarskih in stanovanjskih objektov in premičnin, stanovanj, rizika potresa, zalog, strojeloma opreme, računalnikov, motornih vozil, plovil, prevoza blaga, živali, posevkov,...). 2. Zavarovanja premoženjskih interesov (odgovornosti, izpada dohodka, kreditov, pravne zaščite, turistična zavarovanja,...). 3. Osebna zavarovanja (življenjska, nezgodna, zdravstvena, rentna, štipendijska, prostovoljna pokojninska,...). Naša razširjena poslovna mreža zagotavlja jamstvo kakovostnih storitev; • vsako leto obnovimo in na novo sklenemo več kot 350.000 zavarovanj, • letno obravnavamo več kot 35.000 škodnih primerov, • ob morebitnem škodnem dogodku z močno cenilno službo zagotavljamo hitro in kvalitetno rešitev problema. Vse za Vas, zato, KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! 6. Teden obrti in podjetništva BLED, Festivalna dvorana, 1.- 4. oktobra 1998 PROGRAM četrtek, 1. oktobra ob 16. uri v Festivalni dvorani na Bledu odprtje razstave izdelkov in storitev blejskih, bohinjskih in radovljiških obrtnikov ter podjetnikov z nastopom citrarke Katje in harmonikarja Matjaža Kokalja ter mešanega pevskega zbora Blejski Odmev z Bleda; petek, 2. oktobra ob 9. uri izobraževalne ure za osnovnošolce; sobota, 3. oktobra ob 15. uri promenadni koncert Pihalnega orkestra Lesce; ob 19. uri kulturna prireditev v počastitev 30-letnice OOZ Radovljica s Kamniškimi koledniki in Caffe teatrom ter napovedovalko Alenko Bole-Vrabec; nedelja, 4. oktobra ob 14. uri promenadni koncert Godbe Gorje; ob 15. uri otroška modna revija s podelitvijo nagrad razstavljalcem, nagradnim žrebanjem anketnih listov ter nastopom ansambla Puerto Rico. RAZSTAVA JE ODPRTA OD 9. DO 18. URE, OBIŠČITE JESENSKI BLED IN PRIREDITVE NA 6. TEDNU OBRTI IN PODJETNIŠTVA VSTOP PROST, PARKIRNINE NI ! Častni odbor: Franci Ažman, Vladimir Černe, Vinko Gole, Irena Jan, Zlato Kavčič, Franc Kramar in Marko Štendler. Pripravljalni odbor: Anton Poklukar (predsednik), Franc Ankerst, Jože Biček, Janez Filipič, Štefan Jerebic, Slavko Kene, Samo Markelj, Darja Potočnik, Janez Pretnar, Filip Urh in Božo Vahtar. Pokrovitelj: Gorenjska banka, d.d., Kranj BILTEN 6. TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA je priloga Gorenjskega glasa za Območno obrtno zbornico Radovljica. Prilogo je pripravil Gorenjski clas, odgovorna urednica Leopoldina Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žalar, lektoriranje in korektura Marjeta Vozlič. Priprava za tisk in tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. BILTEN 6. TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA je priloga 77. številke Gorenjskega glasa, 2. oktobra 1998, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občinah Bled, Bohinj in Radovljica in vsi podjetniki na območju Območnih obrtnih zbornic Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Tržič brezplačno. Ob jubileju ter tednu obrti in podjetništva Franci Ažman Trideset let v zgodovini ne pomeni veliko, naši generaciji pa je prineslo marsikaj novega. Zlasti v gospodarskem razvoju se je veliko spremenilo od tipajočih korakov zasebne pobude do razmaha malega gospodarstva. Obrt in podjetništvo ustvarjata vedno večji delež narodnega dohodka, pomembno pa je tudi novo zaposlovanje. Obrt, ki ima v naših treh občinah dolgoletno tradicijo, je doživljala vzpone in padce. Prav takrat, ko je bilo obrtnikom najtežje, so znali koristno uporabiti rek: "V slogi je moč!" Pred tridesetimi leti so le redki posamezniki razmišljali o skupnem nastopu in organiziranosti, ki bi državo prisilila k drugačnemu odnosu do obrti. Obrt je bila žrtev dnevne politike in potreb, a je kljub temu napredovala. 1. septembra 1968 je nekaterim zanesenjakom uspelo združiti stanovske kolege. Začetki so bili težavni in pobude sprejete z nezaupanjem. Marsikaj se je zgodilo in danes ima Območna obrtna zbornica Radovljica trdne temelje in združuje 1070 članov. V radovljiški občini jih je 510, v blejski 380 in v bohinjski 180. Seveda je število obrtnikov in podjetnikov večje, vendar so zaradi raznih, včasih tudi nerazumljivih razlogov izpadli iz naših vrst trgovci, lastniki določenih gostinskih obratov, intelektualne storitve ter zastopanja. Gospodarsko stanje se je rahlo izboljšalo, vsaj statistični podatki kažejo tako, vendar pa je zraven še kup nerešenih zadev, ki se ne premaknejo z mrtve točke. Pri tem se kaže nemoč ali kaj drugega najvišjih organov, ki sprejemajo zakone brez ustreznih navodil. Zraven pa so odgovorni še nedosledni pri izvajanju. Obrtna zbornica Slovenije stalno javno opozarja na probleme v obrti in zahteva zanje rešitve. Predloge in zahteve je posredovala vladi, parlamentu in politikom. Mnogo dokazovanja in trme je potrebno, da so se nekatere stvari spremenile, še več jih čaka v dolgotrajni proceduri. Problemov je preveč, da bi jih našteval. Gre za področje urejanja prostora, za problematiko avtoprevoznikov in druge. Izrednega pomena za obrt je izobraževanje in poklicno šolstvo se vrača na stare, preizkušene temelje. Finančna disciplina in zaščita upnikov je rakava rana celotnega gospodarstva. Pripravlja se zakon o davku na dodano vrednost, ki bo, upajmo, pomenil konec samovolje in bo eden od pogojev za vstop v Evropo. Od tega si vsi marsikaj obetamo, vendar prinaša poleg prednosti tudi precej odrekanja. Dejstvo je, da je malo gospodarstvo poleg državne administracije tisto, ki na novo zaposluje. Še več delovnih mest bi bilo ob poenostavitvi postopkov za prijavo in odjavo delavcev. Omeniti moram sodelovanje z občinami, župani in občinskimi sveti. V občinskih proračunih so sredstva, namenjena za razvoj malega gospodarstva. Med drugim tudi za znižanje obrestnih mer, izobraževanje in promocijo. Prav občinam gre zahvala, da tradicionalni Teden obrti in podjetništva živi, saj zanj prispevajo znatna sredstva. Osnovni namen razstave izdelkov in storitev je, da pokaže, kaj v tem trenutku malo gospodarstvo zmore in kakšni so trendi razvoja. Res je, da je prireditev lokalnega značaja, vendar se je treba predstaviti tudi sokrajanom in obiskovalcem iz drugih krajev ter poživiti utrip Bleda. Žal še mnogi obrtniki stojijo ob strani, čeprav imajo tržno zanimive izdelke. Toda prav promocija je ena glavnih nalog zbornice. Vabim vas na razstavo in spremljajoče prireditve, zlasti v soboto na kulturno prireditev in na nedeljski zaključek 6. tedna obrti in podjetništva. PREDSEDNIK OOZ Franci Ažman Bogokletno se je bilo združevati Obrniki smo na svoj prvi občni zbor na Bled prihajali posamično, da ne bi vzbujali pozornosti. Radovljica - Andrej Čufer je bil pred tridesetimi leti med člani iniciativnega odbora za ustanovitev obrtne zbornice Radovljica, ki jo je nekaj let kot predsednik tudi vodil. Sodeloval je v republiškem združenju obrtnikov in bil med drugim eden izmed dveh podpredsednikov republiškega združenja obrtnikov - poleg Mihe Turšiča. Takole se teh začetkov spominja obrtnik Andrej Čufer: »Radovljiški obrtniki smo se zbrali pred tridesetimi leti, ker smo začutili, da bomo v stanovski organizaciji bolj učinkovito lahko reševali svoje probleme, ki jih ni bilo malo. A tedaj ustanoviti obrtno združenje ni bilo tako lahko, kot si nekdo danes predstavlja. Oblastem nobeno združevanje ni bilo pogodu, kaj šele stanovska organizacija obrtnikov. Bogokletno se je bilo združevati... Se dobro se spominjam, kako smo se zbirali tedaj, ko smo imeli svoj prvi občni zbor v prostorih Gozdnega gospodarstva na Bledu. Po Bledu smo parkirali svoje avtomobile - kdor je star avto sploh imel - in se peš napotili do Gozdnega gospodarstva, da bi bili čimbolj neopazni. Na ustanovni občni zbor je prišel tedanji funkcionar in pozneje župan Franc Jere. ki je bil edini, ki nas je od tedanje oblasti zagovarjal in podpiral. Za Ljubljano, ki je ustanovila prvo obrtno združenje, smo bili radovljiški obrtniki med dvema ali tremi obrtniškimi organizacijami v Sloveniji, ki so se prve ustanovile. Članstvo je bilo prostovoljno, sam pa sem bil prvi obrtnik - odbornik v tedanji občinski skupščini. Naše zahteve so bile predvsem zahteve za pravično obdavčitev in za reševanje socialnih težav. V začetku obrtniki niso bili ne socialno in ne pokojninsko zavarovani. Obrtništvo je bilo zlo za državo, a kasneje se je to počasi začelo spreminjati: obrtniki, ki so imeli, denimo, prej omejeno število tistih, ki so se pri njih zaposlili, so počasi lahko zaposlili več ljudi, kajti cenzus za zaposlovanje se je postopno le poviševal. Včasih je bil položaj obrtnikov med drugim tudi zato težak, ker si težko kaj delal in prodal, ker je bil uvoz strojev skoraj prepovedan. Zdaj je obratno: zdaj lahko uvoziš vse stroje in težko prodaš oziroma se težko obdržiš na trgu. Včasih nisi smel zaposlovati kolikor si hotel, danes pa problemov z zaposlovanjem delavcev ni več. Stalni problemi pa so z najemanjem kreditov - s tem, da so bili v določenem obdobju krediti tudi za obrtnika dovolj dostopni. Problemi obrtništva danes? Enega izmed problemov malega gospodarstva, obrtnikov in podjetnikov, vidim v tem, da imamo v državi še vedno »lažno socialo«. Kaj mislim s tem? Delavca, ki ga zaposliš, ne moreš kar tako odpustiti, zato je veliko zaposlovanja na črno in po pogodbi. Noben obrtnik namreč ne more zagotavljati, da bo stalno imel tržišče, zato se boji in ne zaposluje veliko. Če gre zaradi izgube tržišča podjetje v stečaj, delavci na zavod, potem ima država z njimi stroške. Če pa bi obrtnik lahko delavcu dal odpoved, ker ne more več toliko prodati in bi za delavca poskrbela država, bi podjetje zmanjšalo stroške in obstalo. Z drugačno politiko bi država dobila več delovnih mest, pobrala več prispevkov in nedvomno več pridobila, obrtniki bi zaposlili več ljudi, zagotovljena pa bi bila tudi večja socialna varnost zaposlenih.« Pripadnost obrti in vztrajnost Ob tridesetletnici Območne obrtne zbornice Radovljica, jubileju, ki ga bodo proslavili na Bledu, smo se pogovarjali z nekdanjimi predsedniki obrtniškega združenja oziroma sedanje območne zbornice Radovljica. Danilo Korošec je radovljiško obrtno združenje vodil sedem let. Takole se spominja tistih let: »V devetdesetih letih, ko sem bil v vodstvu združenja, so imeli obrtniki kar precej težav, vendar jim je država tudi vedno bolj prisluhnila. V tedanjih skupščinah je bilo slišati obrtnike in njihove pobude. Država je vodila popolnoma drugačno politiko do obrtništva kot danes. Ne trdim, da je bilo obrtnikom nadvse lepo, vendar so tedaj zmogli svoje probleme reševati preko davčne Danilo Korošec uprave in občine in niso čutili večje potrebe po povezovanju. V obrtnem združenju smo imeli kar veliko problemov s plačevanjem članarine. Država je sama kar nekako zadovoljivo urejala sporne zadeve. Če pomislimo, da je bilo tedaj kar okoli 60 odstotkov obrtnikov na pavšalu, to pove marsikaj. Med drugim, da je bila država kar zadovoljna z davki, ki jih je tudi tako dobila od obrtnikov. Danes pa imajo prav obrtniki nemalo težav z administrativnimi deli, saj zaradi obilice administrativnih predpisov teh poslov ne morejo sami voditi. Plačati morajo knjigovodske servise, kar pa veliko stane. In marsikateri manjši obrtnik je že izračunal, da se mu to ne splača: da bi mesec dni delal samo zato, da plača knjigovodski servis. To je zanesljivo korak nazaj. Obrtniki bi morali biti drugače obravnavani, zdaj pa je vse pomešano: obrtništvo in podjetništvo. Pomagati bi morali deficitarnim poklicem. Če bi država samo desetino tistega denarja, ki ga namenja za reševanje velikih propadlih firm namenila za obrtništvo, bi bilo manj sive ekonomije, ki je prerasla vse razumljive meje.« Vedno smo se morali boriti Slavko Kene je bil eden izmed ustanoviteljev sedanje območne obrtne zbornice Radovljica in je aktivno delal tudi v republiških odborih. Obrtnik in sodni izvedenec Slavko Kene je bil delovni predsednik iniciativnega odbora, ki je leta 1968 ustanovil Združenje samostojnih obrtnikov Radovljica. Bil je tudi podpredsednik nadzornega odbora obrtnikov v Ljubljani in eden izmed soustanoviteljev slovenskega obrtnega združenja. Med drugim je bil tudi podpredsednik sekcije slovenskih lesarjev. Slavko Kene pravi: »Obrtništvo ima v Radovljici stoletno tradicijo. Po vojni zaradi posebnih razmer obrtništvo ni Slavko Kene napredovalo in leta 1068 smo le uspeli ustanoviti združenje. Povsod smo se tedaj srečali z nezaupanjem, a bili smo zanesenjaki, saj smo začeli tako rekoč iz nič, sestajali smo se v gostilnah in v zasebnih hišah, arhiv smo prenašali v torbah, a vendar smo poželi tudi prve uspehe. Končno nam je le uspelo odpreti svojo pisarno in zaposliti delavce, ki so pomagali obrtnikom z nasveti in jim urejali posamezne zadeve. Društvo je razvijalo tudi šport in rekreacijo ter se udeleževalo športnih srečanj. Posebna prelomnica je biola leta 1979, ko so se združenja združila v Zvezo obrtnih združenj Slovenije, ki je prevzela vse zbornične naloge s področja obrti. In obrtništvo danes? Danes obrt ni nekaj manjvrednega, enakovredno lahko nastopaš na razpisih z državnimi formami in ni več tako kot nekdaj, ko so delo najprej dobila državna podjetja, šele nato dobri in zanesljivi obrtniki. Mislim pa, da davčna politika za obrt in podjetništvo danes ni stimulativna, plačilna politika je skrajno neurejena, velja le zakon močnejšega. Država je še mlada, stvari se urejajo na vseh področjih in mislim, da bo bolje. Zaščiten je dolžnik, ne pa obrtnik Obrtnik Franc Ankerst je bil predsednik Obrtne zbornice Radovljica eno leto, danes pa še vedno sodeluje v upravnem odboru območne zbornice Radovljica, saj je še vedno član uredniškega odbora in predsednik sekcije upokojenih obrtnikov. Tako kot danes je bilo veliko šušmarjev in dela na črno. Kar se tiče finančne discipline, je danes še slabše, kot je bilo včasih. Upam si trditi, daje danes položaj obrtnika nasploh težji kot nekdaj. Zakaj? Med drugim tudi zato, ker je bil pred desetletji nekdo, ki je šele začel z obrtništvom in na novo odpiral delavnico, prvo leto povsem oproščen davka. Zdaj tega ni več. Pri plačevanju storitev pa kaže, da je bolj zaščiten tisti, ki je dolžan in ne tisti, ki proizvaja in prodaja, država pa tega sploh ne upošteva. To pač ni poštena politika do obrtništva.« Takole se spominja tedanjih dni, ko je vodil radovljiške obrtnike: »V tistem obdobju, ko sem vodil obrtniško zbornico, je bil mandat predsednikov eno leto. Ko sem bil predsednik, smo za boljšo informiranost obrtnikov začeli izdajati obrtniške novice, pripravili prvi pohod obrtnikov na Triglav in imeli dokaj uspešen družaben večer v blejski Kazini. V tem času smo se preselili tudi v Franc Ankerst nov dom. Obrtniki smo se torej začeli srečevati tudi na družabnem področju, ob tem pa je bila prva naloga reševanje težav in problemov, ki so jih imeli obrtniki: stalno dogovarjanje med obrtniki, občino in davčno upravo. Problemov ni bilo malo: od davčne politike do plačevanja storitev. Tedaj je bilo problematično pridobivanje posojil, kreditov, bila je velika inflacija. Večni problemi - krediti Kristina Pristov je bila deset let predsednica združenja obrtnikov. Obrtniki smo morali priti iz anonimnosti. Med dolgoletnimi predsedniki združenja je bila tudi Kristina Pristov iz Radovljice. Takole pravi: »Tedaj smo delali v prepričanju, da obrt mora priti iz anonimnosti, saj v občinskih planih skorajda ni bila omenjena. Nenehno je bilo treba dokazovati, da obrt ni nujno zlo, ampak kvaliteten spremljevalec industrije. Vsi smo delali prostovoljno: dogovarjali smo se za nastope na sejmih v Kranju in Celju, odmevne so bile športne igre. Večen problem Kristina Pristov je bil kreditiranje obrtnikov: pri nas smo ga delno rešili tako, da smo pripeljali Beogradsko banko, ki je imela več posluha. V združenju smo imeli knjigovodski servis. Družili smo se tudi z drugimi obrtniki po Jugoslaviji in podpisali listino o pobratenju z obrtniki iz Umaga. V listino smo napisali Prešernov rek - »ne vrag le sosed bo mejak« - ko bi le to držalo. Precej časa zdaj preživim v Zambratiji pri Umagu, tako da pogosto srečujem te ljudi. Prisrčno stisnemo roke in zato trdim, da kdor si z delom služi kruh, nima časa za nacionalizem. Kasneje smo vendarle zaposlili tajnika, delovanje je postalo lažje. V delegatskem sistemu sem bila delegatka dva mandata. Preden sem med kupi papirja spoznala zapleten sistem, s katerim do želenega rezultat ni moglo priti, sem potrebovala kar precej časa. Problemov je ostalo veliko, saj ko ob kakšni priložnosti poslušam govor kakšnega sedanjega predsednika, hudomušno pomislim, ali morda ne bere mojih zapiskov izpred petnajstih let. Zdaj sva z možem v pokoju, mlajša hči Nataša pa uspešno vodi delavnico. Veselim se vsakega njenega uspeha...« Bled potrebuje čisto tehnologijo Območna obrtna zbornica Radovljica se letos, ko obeležuje 30-letnico organiziranosti, že šestič zapored s svojimi razstavljala z območja treh občin - Bled. Bohinj in Radovljica - predstavlja na Tednu obrti in podjetništva v Festivalni dvorani na Bledu. Kar ponosni smo, da je ta predstavitev vsako leto na Bledu. Sicer pa smo tudi zainteresirani, da se obrt in malo gospodarstvo predstavljata v tem prostoru, saj je občina Bled izrazito tu- Vinko Gole, Bled 'upan občine ristična občina. Pri nas v občini Bled ni pogojev za razvoj večje in težje onesnaževalne industrije; pa čeprav bi bila tehnološko na takšni ravni, da ne bi onesnaževala prostora. Znano in edino prav pa je, da turizem praviloma "podpirajo" sorodne in dopolnilne obrtne, storitvene oziroma gospodarske dejavnosti. Takšnih je v občini v zadnjih letih že nekaj zraslo, vendar je prostor zanje še vedno neizkoriščen. Tudi zaradi takšne naravnanosti in odločitve o razvoju v občini Bled so tovrstni sejmi, kot ga letos Območna obrtna zbornica Radovljica organizira že šestič zapored, zelo pomembni. Zato ga v občini še posebej podpiramo in želimo, da se ta dejavnost z vsebinskimi obogatitvami prireditve v prihodnje nadaljuje. Organizatorjem prireditve čestitam za dosedanje uspehe in se jim zahvaljujem za ustvarjalnost in prizadevno delo. Vsem razstavljavcem pa se zahvaljujem za njihov prispevek in sodelovanje na predstavitvi. Želim jim še naprej veliko poslovnih uspehov. Priložnost za pregled in snovanje Praznovanje letošnjega jubileja Obrtne zbornice občin Radovljica, Bled in Bohinj je priložnost za pregled opravljenega dela in snovanja načrtov za prihodnost. Prepričan sem, da je prehojena pot plodovita in da so uspehi delovanja vidni predvsem na področju celotnega gospodarstva v tem območju, zato je bolj smiselno razmišljati v teh časih o prihodnosti oziroma o naklonjenosti in prijaznosti okolja do obrtniške dejavnosti. Žal še vedno lahko s polno odgovornostjo trdim, da se premnogokrat na državni Franc Kramar, občine Bohinj ravni ne zavedajo pomena obrtništva in deleža, ki ga leta prispeva k proračunski pogači. Delovati v razmerah, ki niso naklonjene določeni panogi, je težko oziroma zahteva premnoge napore za doseganje ciljev, zato se mi zdi pomen obrtne zbornice še toliko bolj pomemben, saj deluje povezovalno in zastopa skupne interese bolje, kot pa da bi le-to opravjal vsak posameznik zase. Ob tej priložnosti želim poudariti tudi dejstvo, da nenaklonjenost okolja določeni gospodarski panogi župan preprečuje materialno stabilnost in vodi v negotovosti, ker pa je obrt preživela vse dosedanje režime in se najbolj krepi v najtežjih razmerah, sem prepričan, da je prihodnost optimistična. Tudi in predvsem po zaslugi posameznikov, ki trmasto in konstruktivno vešče vodijo omenjeno panogo. K tem razreševanjem problemov je in bo mnogo pripomogla tudi obrtna zbornica. Zato ob koncu vsem članicam in članom Obrtne zbornice občin Radovljica, Bled in Bohinj čestitam ob jubileju, želim pa, da se pripadnost članov še krepi v želji po izboljšanju pogojev za razvoj obrtništva v tem prostoru. K tem ciljem morajo težiti tudi občine Radovljica, Bled in Bohinj. Revija tehnične in tehnološke usposobljenosti Teden obrti in podjetništva lahko že štejemo za zrelo in tradicionalno gospodarsko prireditev v našem prostoru. S svojo odmevnostjo pri obiskovalcih in iskanjem vedno novih oblik si je prireditev že izo-blikovala svoj image. To je revija, ne sejem, našega občinskega obrtnega in podjetniškega potenciala, revija, ker udeleženci pokažejo svojo tehnično in tehnološko stopnjo. Že v preteklosti smo se lahko prepričali o visoki kvaliteti proizvodov, ki je edino veljavno merilo za konkurenčni boj na domačem in tujem tržišču. Termin domače in tuje tržišče je mogoče še aktualen, toda z nenehnim približevanjem Evropski skupnosti lahko definicijo domače tržišče, pod kate-rim razumemo lažje in milejše pogoje za trženje izdelkov, počasi opustimo. Tudi pri nas se vedno bolj uveljavljajo pogoji in razmere, ki so veljavne na svetovnem tržišču. Teden obrti in Vladimir Cerne, župan občine Radovljica neusmiljen podjetništva v procesu približevanja našega gospodarstva svetovnemu tržišču igra veliko in pomembno vlogo. Mislim, da se počasi uveljavlja spoznanje, da to ni mesto za klasično trženje, ampak mesto, kjer se pokaže, kaj kdo zmore in zna. Prav te zavesti smo. pri naših podjetnikih v preteklosti pogrešali. Marsikdo, ki je imel kvalitetne izdelke in zagotovljen trg, ni čutil potrebe, da bi to svojo poslovno sposobnost prikazal javnosti. Res iz ozko poslovnega in mogoče kratkotrajnega vidika tega ni potreboval in ga je udeležba na razstavi samo obremenjevala. Če pa smisel in vsebino prireditve gledamo širše iz perspektive občinskega ali celo nacionalnega gospo-dar-stva, pa je stvar popolnoma drugačna. Organizatorji morajo najti instrumente in motiv, da se prireditve udeležijo vsi najboljši in to ustvarjalci nove vrednosti in novih proizvodov. Preprodaja tujih izdelkov široke ali specifične potrošnje brez prisotnosti lastnega domačega dela in znanja ni primerna in ni v kontekstu prireditve. To so za organizatorje visoke in težke zahteve, zavedajo se jih in se tudi v to smer močno angažirajo, za kar zaslužijo pohvalo in tudi podporo. Občina Radovljica vidi v tej prireditvi močan gospodarski vzvod za razvoj malega gospodarstva. To je glede na klavern zaključek občinskih industrijskih gigantov tudi ena od razvojnih usmeritev, da na pogorišču velikanov vzniknejo novi manjši feniksi, ki bodo lažje bili boj na svetovnem tržišču. V ta namen za prireditev namenja znatna sredstva, ki s precejšnji meri omogočajo organizatorjem realizirati projekt. Organizatorjem želim uspešno izvedbo načrtovanih dejavnosti in vabim obiskovalce, da se v čimvečjem številu udeležijo prireditve in s tem podprejo nadaljnji razvoj našega občinskega gospodarstva. Vsem razstavljavcem, obrtnikom in podjetnikom v občini želim obilo poslovnih uspehov in zadovoljstva z opravljenim delom. Nadaljevanje stoletne tradicije Na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine je bila že pred stoletji znana obrtniška dejavnost, ki je skupaj s kmetijstvom in trgovino preživljala prebivalce, takratne meščane in podeže-lane. Radovljica je bila značilno obrtniško - trgovsko naselje. Izdelke radovljiških obrtnikov so poznali tudi v drugih deželah. Posebno so bili poznani suknarski, kolarski in kovaški izdelki. Ob prelomu stoletja so med drugim v obrti sloveli tudi pletarstvo, pletiljstvo in kamnose-štvo. Kamnoseki so obdelovali zeleni peraški kamen. Dobro je bila izkoriščena vodna moč za žage, mline in že-bljarske kovačnice. Na bregu nad Savo so delovale barvarne, v katerih so barvali platno in drugo blago. Postopek je bil kar zapleten. Poslovalnice za sprejem blaga v barvanje so imeli tudi v Ljubljani. Zanimiv je podatek, daje bilo 1831. leta v Radovljici kar 37,5 odstotka gospodinjstev, ki so se ukvarjala izključno z obrtjo. Železarstvo in kovaštvo sta bila doma v vaseh pod Jelovico in v Bohinju. Žebljarske izdelke so pošiljali daleč v svet in tako so se preživljali tudi tovorniki. Z razvojem industrije so klasične kovačije propadle, tradicijo so nadaljevali zadruga, bivši Plamen in umetni kovači. Ljubno je bilo znano po lončarski obrti. Že pred 2. svetovno vojno je bilo tam 22 čevljarjev, trije pa so izdelovali krtače za mikanje volne. V gorjanskem koncu so izdelovali živinske zvonce; obrt je še živa in izdelke večinoma kupujejo turisti. Podobno je s pipar-stvom na Gorjušah. Izdelovanje pip je bilo opisano že ob koncu 18. stoletja. V zimskem času so se s tem ukvarjali kmetje in rudarji. Gozdovi so predstavljali kmetom vir dohodka. Iz kvalitetnega lesa so kolarji in mizarji zadovoljevali domače potrebe. Poseben primer pa sta gostinstvo in turizem in to ne samo na Bledu, ampak tudi v drugih krajih. Mnogi obrtniki so delovali kot krojači. Obstaja medeninasti pečatnik ceha radovljiških krojačev iz leta 1680. Konkurenca industrijskih izdelkov je zgodaj prisilila obrtnike, da so presegli cehovski okvir in so se začeli združevati in ščititi svoje interese. Tako so se že leta 1905 združili v obrtniško društvo za radovljiški okraj ter leta 1926 razvili tudi društveni prapor. Žal so se dokumenti izgubili, ostal je le prapor, ki so ga obrtniki posebno med vojno skrbno varovali. Po vojni zaradi posebnih razmer obrtništvo ni napredovalo. Poskus oživitve je uspel 1968. leta, ko je bilo ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov. Naslednje prelomno leto je bilo 1979., ko seje združenje preoblikovalo v obrtno združenje. Zadnja reorganizacija je bila leta 1991, ko seje zaradi novih nalog združenje preoblikovalo v zbornico. V teh 30 letih se je marsikaj spremenilo. Prvi odbor se je sestajal po gostilnah in v zasebnih hišah in arhiv se je prenašal v torbah. Danes se obrtniki srečujejo v obrtniškem domu, ki je bil dograjen jeseni 1984. Težko je našteti vse aktivnosti, tako uspešne kot neuspešne. Koliko dokazovanja je bilo treba za premike v miselnosti, pa vedo le tisti, ki so pri tem sodelovali. Janez Pretnar Seznam razstavljavcev (1. do 4. oktobra 1998, Festivalna dvorana, Bled) Priimek in ime Naslov Dejavnost Telefon AD Avtodeli Pečjak d.o.o. Cešnjica 24, Podnart trgovina 064/731-193 AFM Ažman d.o.o. Alpska 43, Lesce prodaja in montaža gum, samopostrežna pralnica, itd. 064/702-200 AGLAJA d.o.o. Zg. Lipnica 26, Kamna Gorica kovinska predelava 064/714-169 ALBA STAR d.o.o. Podnom 61, Zg. Gorje izdelava in servisiranje letal 0609/631-873 Ambrožič Maks Pungart 2, Ribno, Bled prodaja in servis vozil KIA 064/741-784 Ambasador d.o.o. C. svobode 7, Bled zastopanje in trgovina na debelo 064/743-220 Ankerst Franc Savska 13, Lesce hobi upokojenega obrtnika 064/718-291 Avtohiša Meze Lancovo 10c, Radovljica prodaja in servis vozil Seat 064/715-000 Atelje BM d.o.o. Lancovo 7a, Radovljica vizualne komunikacije 0609/714-925 Benedičič Zane Alpska 43, Lesce izdelovanje bremenskih žičnih vrvi 064/702-060 Bekor d.o.o. Poljšica 13, Podnart peskanje in antikorozijska zaščita 064/731-261 Biček Jože Mošnje 10b, Radovljica kovinostrugarstvo 064/738-871 Cvetličarna Kralj Zg. Gorje 8, Zg. Gorje cvetličarstvo 041/676-979 Cvetličarna MVG Nagelj Kranjska 2, Radovljica cvetličarstvo 064/715-462 Dobar Janja Cankarjeva 36, Radovljica frizerski salon 064/714-132 EL -TEC Mulej d.o.o. Pot na Lisice 7, Bled kovinska predelava 064/741-666 ELVO inženirine d.o.o. Kolodvorska 29, Bled elektroinstalacije, plinske in vodovodne instalacije 064/742-326 ENSO d.o.o. Vrbnje 19 b, Radovljica ogrevalni sistemi, plinske instalacije, bojlerji iz nerjaveče pločevine 064/715-184 FIVER d.o.o. Vrbnje 47, Radovljica trgovina, storitve in zastopstva 064/714-123 Galerija Manus, Mojca Graj Kranjska 4a, Radovljica oblikovanje usnja 064/801-241 Hudovernik Marija Gorenjska 33c, Radovljica šivanje športne konfekcije "Mirni" 064/712-135 Humar Zvone Begunjska 2, Lesce tiskarstvo 064/719-536 Humko d.o.o. Sebenje 54. Bled vrtnarska tehnologija, materiali in oprema 064/70-90-50 1TRIJ d.o.o. Kropa 87a, Kropa kemični inženiring, proizvodnja kemičnih izdelkov 064/736-251 Jeklar Ivan Gorjuše 3, Boh.Bistrica domača obrt 064/721-235 K.A.V. Franci Ankerst Vrbnje 9, Radovljica proizvodnja nateznih vijakov 064/715-061 KEY SERVIS, Franc Delavec Kranjska 2, Radovljica izdelovanje ključev in sistemov 064/715-585 KING d.o.o. Hlebce 13a, Lesce trgovina 064/700-110 Klima Commerce d.o.o. Pot na Lisice 8. Bled prezračevanje, hlajenje, projektiranje 064/742-339 Koblar Janez Sp.Gorje 204, Zg. Gorje servis in montaža TV anten in sistemov 064/725-654 Koplast - Janez Cengle Kamna gorica 3. Kamna gorica izdelovanje kopalniških zaves 064/736-493 Korošec Jožef Sp.Lipnica 35a, 4246 Kamna Gorica krznarstvo 064/714-571 Koselj Gabrijel Sp. Lipnica 21. Kamna Gorica orodjarstvo 064/714-669 Kovinoplastika Urh d.o.o. Gregorčičeva 27. Radovljica predelava kovin in plastičnih mas 064/704-190 Krek Ribno d.o.o. Savska 35, Ribno, Bled trgovina z drobnim inventarjem za gostince 064/745-400 Lea d.o.o. Dacarjeva 8, Lesce razvoj in aplikacije elektronske in programske opreme 064/700-700 LIP -Lesna industrija Bled d.d.. Ljubljanska c. 32, Bled lesno predelovalna industrija 064/79-50 Lotrič Alojz Gorjuše 27, Boh. Bistrica domača obrt - izdelovanje gorjuških pip 064/721-306 Makler Bled d.o.o. Ljubljanska 9, Bled prodaja nepremičnin 064/742-333 MAM -MA d.o.o. Rožna dolina 10, Lesce proizvodnja tekstilnih izdelkov za potrebe gostinstva 064/719-101 Medium d.o.o. Kranjska 13. Radovljica grafična dejavnost 064/805-020 Merkur Kranj, Poslovalnica Kovina Alpska 34. Lesce trgovina 064/718-321 "META" - Meta Palčič Kranjska 4a, Radovljica trgovina z zeliščnimi pripravki, bio prehrano, otroško prehrano in kozmetiko 064/714-020 Meze Nada in Janez - Avtoservis ter prodaja novih in rabljenih avtodelov Krnica 2d, Zg. Gorje avtoservis ter prodaja novih ter rabljenih avtodelov 064/725-165 Mezeg Ivo - IME Valvazorjeva 2. Bled svetlobni napisi in elektroinstalacije 064/743-261 Mony d.o.o. Cankarjeva 30. Bled prodaja in servis vozil Hvundai 064/742-600 MR 2 d.o.o. Kranjska 2, Radovljica računalništvo 064/704-000 Mulej Greta, trgovina ROCKY Kranjska 2. Radovljica trgovina 064/712-287 Novak Franc Podhom 69. Zg. Gorje Glider servis, popravilo letal, grajenih iz kompozitnih materialov 064/725-214 Oblak Mira Brezje 4. Brezje šivanje športne konfekcije, šiviljstvo 064/738-065 ORAC d.o.o. Sp. Gorje 42. Zg. Gorje kartonaža 064/725-782 Orby Bled. d.o.o. Alpska 43, Lesce kovinska 064/719-578 Panijan Peter C Gorenjskega odreda 16. Bled cvetličarstvo in vrtnarstvo 064/742-775 Pavlic Jože Ljubno 1 1. Podnart kovinostrugarstvo 064/731-582 Peternel Jože Poljče 19a. Begunje elektoinstalacije 064/733-482 Pokiukar Anton Poljšica 45b, Zg. Gorje kovinska galanterija, trgovina "Soberle" 064/725-225 Polak Janez Koritenska 27, Bled izdelovanje čolnov, izposoja in prevoz oseb s čolnom 064/743-322 Potočnik Miha Prešernova 14, Bled cvetličarna in darilni butik 064/741-687 Pretnar Franci Gradiška pot 7. Radovljica graverstvo in izdelava štampiljk 064/704-888 Primožič Uroš - "SITOTISK" Begunjska 1, Lesce sitotisk 064/718-544 Pristov Nataša Zale 1. Radovljica izdelovanje dresov, zastav in sitotisk 064/715-844 R & B d.o.o. Črnivec 25 a. Brezje trgovina in zastopstva 064/738-113 Rajgelj Anton Kropa 2a. Kropa galvanska oprema, čistilne naprave 064/736-478 Rakovec Niko Ledina 23, Zasip, Bled kamnoseštvo 064/740-044 Rak uš Jure Begunje 14, Begunje svečarstvo 064/734-070 Rejc Jakob Sebenje 102, Bled povrtavajanje dimnikov in izdelava kovinskih cevi 064/742-142 Rozman Anže - Grafična operativa Zapuže 13c. Begunje grafično oblikovanje, priprava za tisk 064/734-134 SITRA d.o.o. Sp.Otok 23. Radovljica sitotisk in oblikovanje 064/738-886 Slap Bohinj d.o.o. Triglavska 18. Boh. Bistrica proizvodnja slanega peciva in storitve 064/721-251 Spaans Peter Kranjska 4a. Radovljica cvetličarstvo 064/714-827 Spaans Toma/ Triglavska 16. Boh.Bistrica cvetličarstvo 064/721-445 Srednja gostinska šola Radovljica Kranjska c. 24. Radovljica 064/700-060 Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2. Jesenice 064/862-110 Sušnik Ljubo in Romana Nomenj 48, Boh. Bistrica čipkarstvo in predelava plastičnih mas 064/721-059 Šifrer Ana - Grafium Gradnikova 97, Radovljica grafično oblikovanje, slikanje na porcelan, aranžiranje 064/710-039 Švab-Albinini Irena Gorica 14a, Radovljica izdelovanjeperila in drugih tekstilnih izdelkov 064/713-937 Tancar Andrej Mencingerjeva 6. Boh. Bistrica domača obrt - izdelava lesenih dež in šatulj 064/721-592 Tiskarna Žbogar Begunje 123, Begunje sitotisk in ofsetisk 064/733-850 Torkar Antonija - Prežla Begunjska 23. Lesce predelava zdravilnih zelišč 064/718-340 Torkar Jožef Podhom 64b. Zg. Gorje kovinostrugarstvo 064/725-606 UKO Kropa d.d. Kropa 7a, Kropa umetna kovaška obrt 064/736-481 Vahtar Božo Triglavska 16. Bled s troj no ki j učavničarstvo 064/743-803 Vavpotič Gregor Sp. Otok 22a, Radovljica RTV servis - montaža anten 064/738-333 Vidic Diana - Artis Triglavska 10. Ribno, Bled poslikava steklenih in lesenih predmetov 064/743-304 Vidmar Darinka - PETER PAN Vrbnje 79, Radovljica izdelovanje otroških oblačil 064/714-247 "Vitro" Kovačič - Kovačič Milena Savska 70. Ribno, Bled izdelava vitražnih izdelkov 064/742-703 VO & VO Radovljica d.o.o. Ljubljanska 16. Radovljica trgovina , inženiring 064/704-160 Zaje Jože Kajuhova 28. Bled izdelava kovinske opreme 064/744-452 Zavarovalnica Triglav d.d. Bleivveisova 20. Kranj zavarovalstvo 064/26-90 Letos se že šestič srečujemo na ta način, zato dovolite, da Vas tako kot vsako leto informiramo o nekaterih novostih v naši ponudbi. O BLAGAJNIŠKI ZAPISI Blagajniški zapis je kratkoročni vrednostni papir, ki ga banka izda pravni osebi, občanu ali samostojnemu podjetniku na njegovo zahtevo. Pomembne prednosti blagajniškega zapisa so: • od vpisa pa do zapadlosti je realna letna obrestna mera nespremenljiva, • je prenosljiv in to preprosto samo z izročitvijo, • pod določenimi pogoji ga lahko ponudite banki v predčasno unovčenje, • uporablja se ga lahko kot plačilni instrument ali za zavarovanje plačil. Ob tem bi Vas radi seznanili, da Vam lahko v Gorenjski banki na osnovi zastave blagajniškega zapisa ali vpoglednih oz. vezanih sredstev takoj in po zelo ugodnih pogojih odobrimo lombardno posojilo. Najnižji dovoljeni znesek vpisa blagajniškega zapisa je 20.000,00 SIT oz. 250,00 DEM, višji zneski pa so lahko le mnogokratniki teh zneskov, roki vpisa pa so od 31 dni do enega leta. Gorenjska banka izdaja občanom naslednje blagajniške zapise: • tolarski blagajniški zapis z obrestno mero od T+0,90% do T+2,50% na leto, • tolarski blagajniški zapis, nominiran v DEM z obrestno mero od D+1,00% do D+2,50% na leto, • devizni blagajniški zapis v DEM z obrestno mero od 2,90% do 3,15% na leto. Na vpisani znesek blagajniškega zapisa banka obračunava obresti, ki jih izplača skupaj z dospelo glavnico na dan dospelosti blagajniškega zapisa. Vsak blagajniški zapis zastara v treh letih od dneva dospelosti. © DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO V DEM Tovrstni depozit Vam omogoča, da ob sklenitvi vezave vplačate tolarje, ki se na dan vplačila depozita preračunajo v DEM, na dan zapadlosti pa se skupaj z obrestmi ponovno preračunajo v tolarje. Pri tem se za preračun upošteva vsakokrat veljavni srednji tečaj Banke Slovenije za DEM. Varčujete lahko za dobo od 31 dni do enega leta in več. Obrestna mera se giblje glede na dobo vezave med D+1,00% in D+5,00% na leto in se pri kratkoročnih depozit v času vezave ne spreminja. © LOMBARDNO POSOJILO Če Vam je zmanjkalo denarja za nujne investicije, istočasno pa imate blagajniške zapise Gorenjske banke ali Banke Slovenije ali pa vezana sredstva v Gorenjski banki vam svetujemo: Za čas do sprostitve vezave oz. do dospetja blagajniškega zapisa vam v Gorenjski banki svetujemo, da najamete lombardno posojilo. Lombardno posojilo je kratkoročno posojilo, zavarovano z zastavo vezanih vlog, vlog na hranilni ali varčevalni knjižici ter z zastavo blagajniških zapisov Gorenjske banke in Banke Slovenije. • Prednosti lombardnih posojil so predvsem v ugodnejši obrestni meri ter minimalni dokumentaciji in času odobritve. • Obrestna mera je odvisna od obrestne mere zastavljenih sredstev ali blagajniških zapisov in je za posojila višja od 0,5 do 2,5 odstotne točke od obrestne mere za vezane vloge oz. blagajniške zapise. • Za pripravo, odobritev in vodenje posojila vam zaračunamo nadomestilo v višini 6.700 SIT za posojilo do višine 1.000.000 SIT in 0,2% od odobrenega posojila oziroma minimalno 13.400 SIT za posojilo v višini nad 1.000.000 SIT. INFORMACIJE Kakršnekoli dodatne informacije lahko Vam bodo z veseljem posredovali bančni delavci v vseh ekspoziturah Gorenjske banke po Gorenjski. Dobite pa iih tudi prek BANKOFON-a (22-11- 22) In Interneta (http://wrwrw.gbkr.sl.) Banka d posluhom IVR2 RAČUNALNIKI najdete nas v novih prostorih Center Lesce http://www.mr2.si ecvo INSTALACIJSKI, GRADBENI IN INVESTICIJSKI INŽENIRING Kolodvorska 29, 4260 BLED Tel./fax: 064 742-326 OD IDEJE - Z ZNANJEM IN IZKUŠNJAMI - DO IZVEDBE ELVO inženiring d.o.o. je podjetje, ki je združilo znanje in izkušnje posameznikov v učinkovito skupino. Uspešno delujemo na področju vseh notranjih instalacij, to je: • CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INŠTALACIJE PLINSKE INŠTALACIJE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PRIKLOPI IN NASTAVITVE PLINSKIH IN OLJNIH GORILNIKOV, PEČI • VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE OBSTOJEČIH SISTEMOV • MOŽNOST NAJEMA PLINSKE CISTERNE ZA 1.900 SIT MESEČNO PREDNOST PODJETJA ELVO INŽENIRING JE V TEM, DA STRANKA LAHKO DOBI KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU IN SI S TEM ZMANJŠA STROŠKE INVESTICIJE Klimatske naprave EMMEIi' (primerne za lokale, stanovanja, pisarne...) Informacije In naročila: ELEKTROINŠTALACIJE, Peternel Joža, Pojče 19a, Begunje, td.: 801-883, teL/far. 733-482 Sm 041/681-685 Prodaja, montaža, servis in vzdrževanje. Izvajamo tuđi vse vrsta električnih In strelovodnih Instalacij. Izdelava In montaža stikalnih blokov, komandnih pultov in omar. Izvajanje električnih in strelovodnih meritev. KREK Ribno, d.o.o. Savska 35 4260 BLED Tel.: +386 (0)64 745 400 Fax: +386 (0)64 745 405 Na blejski obrtni coni je odprt nov prodajnorazstavni salon, kjer vam nudimo vse za gostince in gospodinje. Na voljo vam je največja izbira porcelana v Sloveniji. Salon je odprt vsak delavnik od 8.00 do 18.00 ure ter ob sobotah 6. TEDEN OBRTI IN PODJETNIŠTVA r ®>HYunoni MCW o Pooblašieni prodajalec in serviser PRODAJA: Lesce, Železniška 6, tel./fax: 064/718 401, SERVIS: tel./fcua 064/742 600 UGODNI KREDITI OD TOM +1,25% NAPREJ MOŽEN NAKUP NA LEASING STARO ZA NOVO ALI MENJAVA ZA DRUGO VOZILO V H0W trgovini Vam nudimo: • rezervni deli za vse tipe vozil (VW, AUDI, OPEL, ŠKODA...) • avtoplašči: (SAVA, FULDA, DUNLOP, DEBIC0...) • akumulatorji (BOSCH) • avtokozmetika • tepihi in prevleke • prtljažniki (THULE, LR..) • olja (VALVOLINE, CASTROL, SHELL...) • strešni potovalni kovčki... ŠPORTNA OBLAČILA Mira Oblak s.p. Brezje 4, 4243 Brezje Tel./fax: 064/738-065 mobitel: 0609/649-453 Industrijska prodajalna. Brezje 4 Poslovalnica Domžale Savska 1, tel.: 061/715-187 Vsi izdelki so narejeni iz visokokvalitetnih materialov. Iz mikrovlaken so narejene bunde, vetrovke, brezrokavniki, trenirke, kratke hlače. Iz termovelurja, ki je obdelan proti kos-matenju, so narejene jope, puloverji, hlače, šali, kape. Iz atmoteksa so narejeni anoraki, smučarske hlače, anoraki z ločljivim ter-movelurjem. Iz tkanega bombaža so narejene pohodne hlače. Iz pletenega bombaža so narejene T-shirt in polo majice ter trenirke. Vse izdelke šivamo tudi po naročilu! Janez CENGLE s.p. KAMNA GORICA 3 tel./fax: 064/736-495 KOPLAST NOVO v rmaišceiimi rprr croggirsimmtiii dobavljamo, prilagajamo in montiramo kabine za tuš in banje po izmerah Iz bogatega proizvodnega programa vam nudimo: Kopalniške zavese • ogrodja za kopalniške zavese za vse vrste kadi in tušev • kopalniške zavese v več kot 20 barvnih odtenkih • rezervne dele za komplete • prestavljive ali fiksne kabine za preoblačenje Po naročilu izdelujemo tudi vse posebne tipe kopalniških zaves in na željo kupca iste tudi montiramo. Camp program: • v treh standardnih dimenzijah nudimo senčnike (ograje) za camp. • camp stole, ležalke. ležalne podloge, cekarje. Iz sorodnih programov izdelujemo tudi razne izdelke po naročilu. KAM Proizvodnja nateznih vijakov, žičnih spon, vijakov... Vrbnje 8 4240 Radovljica, tel.: 064/715-016 tel./fax: 064/715-516 ANKERST {?^=m—5—rmgft AŽMAN d.o.o., Alpska 43, tel.: 064 702 200, fax: 064 702 202 VULKANIZERSTVO HITRI SERVIS AVTOPRALNICA AVTOKLEPARSTVO NSKA STEKLA 4F0RMACIJE V PETEK, 25.9.98,SMO ODPRLI V LESCAH PNEVMATIC CENTER. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE! & IT RIJ dmOmO. laboratorij in analitski reagenti, trgovina in zastopstva ❖ izvedba kemijskih analiz ❖ standardne raztopine za titracijske analize standardne raztopine za atomsko absorpcijsko spektroskopijo > standardne puferske raztopine Kropa 87/a, SLO 4245 Kropa, tel.: +386 64 736 492, fax: +386 64 736 473, laboratorij: +386 736 251, fax: +386 64 736127 €NSO d .O.O. - Izdelava bojlerjev iz nerjaveče pločevine - Montaža ogrevalnih naprav - Montaža plinskih sistemov - Projektiranje plinskih instalacij - Projektiranje ogrevalnih sistemov - Servis plinskih in oljnih gorilnikov Vrbnje 19b, 4240 Radovljica, tel. 064/715 184 Jože Odar Tel.: 041/633-768 0609/633-768 064/714-747 computer engineering RAČUNALNIKI POTROŠNI MATERIAL PROGRAMI IGRE SKENIRANJE PLOTANJE SERVIS U Autodesk, WWW. VO-VO. SI Obiščite nas, z veseljem vam bomo pomagali in svetovali Ljubljanska 9, Radovljica (v vili za tovarno Almira) GRAVERSTVO • izdelovanje vseh vrst štampiljk • računalniško oblikovanje znakov • tiskanje z laserskim tiskalnikom • izdelovanje kolajn, plaket in priponk • graviranje napisnih tablic za vrata in zvonec • graviranje v orodja, ure, darila • izdelovanje pečatnikov Franci Pretnar s.p. Gradiška 7, 4240 Radovljica tel/fax: 064/704-888, 704-880 predelava zdravilnih zdišč Antonija envja tel/fcuc: 064 742-703 Izdelava unikatnih vitražmh zasteklitev in izdelkov v Tijjanii ali Klasični tehniki artis DIANA VIDIC s.p. DOMAČA IN UMETNA OBRT Ribno, Triglavska 10, Bled 4260 Tel.: (064) 743-304 Ročno poslikani in jedkani stekleni predmeti: vaze, vrči, kelihi, sklede - za poslovna darila, posebne priložnosti in vsakdanje pozornosti. • • • • MIHA POTOČNIK S.P. Prešernova 14, Bled CVETLIČARNA Tel.: 064 741 687 POTOČNIK GSM: 041 682 226 BLED H.C: »64 70 01 10 FAX.: 064 7« 01 14 E-MAIL: kiag@g-kabel.si prodajni program: pisarniški material in oprema telefoni, faxi, tiskalniki, grafoskopi - žarnice GLIE>ER*» ERVICE Popravljamo vse vrste plastičnih letal: popravila manjših in večjih poškodb plastičnih letal, generalne obnovitve površin, barvne oznake po željah, servisni pregledi Tel./fax: 064/725-214, mob.: 0609/621-876, e-mail: glider@s5.net Imamo dovoljenje za opravljanje servisov in popravil, izdano od Republiške uprave za zračno plovbo Republike Slovenije. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KVALITETI NAŠEGA DELA! Trgovina z bogato ponudbo izdelkov za šport in prosti čas vam v svoji prodajalni na Bledu nudi pestro izbiro izdelkov za vse vrste športov in za aktivno preživljanje prostega časa. Ljubljanska cesta 4,4260 BLED, tel.: (064) 741-088, e-mail: jeti@s5.net JOŽEF TORKAR s.p. Podhom 64/b, 4247 Zg. Gorje Tel./fax: 064 / 725 606 STRUŽENA TESNILA PO NAROČILU Univerzalna U-tesnila za hidravliko in pnevmatiko konstrukcija ter izdelava orodij in kalupov tlačne vzmeti, posnemala ŠOBRLE TRGOVINA, PROIZVODNJA Anton Poklukar s.p. TRGOVINA: Zg. Gorje 7a Zg, Gorje, tel: 064/725-425 PROIZVODNJA: Poljšica 45b Zg. Gorje, tel.: 064/725-225, fax: 064/725-777 Proizvodnja: okovje za pohištveno industrijo, noži in vzmetni kraki za kmetijstvo, zvončarstvo, izdelovanje kovinskih predmetov po naročilu Servis: koles in kmetijske mehanizacije Trgovina: vse za kmetijstvo in vrtičkarstvo, tehnično blago in hrana TRGOVINA GRETA IN ZVONE MULEJ "b 064/7I5-5S5 RADOVUICA, CANKARJEVA •>, "s U64/7t2-2»7 MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA IN DEKORATIVA Priporoča se kolektiv trgovine Rocky. Vabljeni na modno revijo ob zaključku sejma obrti in podjetništva 4. oktobra ob 15. uri 4260 Bled, Ljubljanska c. 3 tel.: 064/742-333, 742-334, fax: 064/742-335 MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN I MAKLER BLED D.O.O. - gorenjska nepremičninska družba • posredovanje pri vseh vrstah poslov z nepremičninami (prodaja, zamenjava, nakup, najem, itd. • gradbeni inženiring, gradnja in prodaja nepremičnin • pomoč pri urejanju geodetskih, zemljiškoknjižnih in upravnih postopkov v zvezi z nepremičninami • vsi ostali postopki, storitve in nasveti iz nepremičninskega področja »MERKUR Ko potrebujete gradbeni material aH železnino - izberite KOVINO. Kovina Alpska 34, Lesce V zalogi raznovrstna ponudba izbranih izdelovalcev: - pnevmatski elementi in pribor: programa PARKER in TIO • hidravlični agregati, cilindri in pribor: programa PARKER in KLADIVAR - industrijske cevi in cevi za prehrambeno industrijo: programa SEMPERIT in PIRELLI -verige: za vozila in delovne stroje, gozdarske in živinske verige, metrske verige... - bremenske verige, žične vrvi ter pribor - izdelki iz tehnične gume: tesnila, transportni trakovi, metrska guma, klinasta in zobata jermena... Prodajni program prodajalne Kovina: ♦ gradbeni material ♦ vodoinštalacijski material ♦ material za centralno ogrevanje ♦ električno in ročno orodje ♦ strojno orodje, rezilno orodje ♦ merilno orodje ♦ brusni material ♦ stavbno in pohištveno okovje ♦ vijaki, matice, žičniki in žični izdelki ♦ izdelki črne in barvaste metalurgije ♦ fluidna tehnika, hidravlika ♦ ležaji, tesnila, manšete, semeringi ♦ klinasta in zobata jermena Za obrtnike in podjetnike veljajo v Merkurju posebni nakupni pogoji! Za podrobnejše informacije se obrnite na prodajalce. V Kovini vas pričakujemo med tednom od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Pokličite nas na 718-321, 718-044, 718-255, faks: 718-355 VARCUJ - ZMAGUJ G i* 1 . w t/7 ^ nn.iliii Imnt Petek, 2. oktobra 1998 SEJEM ELEKTRONIKE 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Prihodnji ponedeljek se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začenja 45. sejem Sodobna elektronika o TO o Tudi letos bo sejem pester in bogat, poleg že uveljavljenega programa bo prvič na ogled tudi pisarniška avtomatizacija in zabavna elektronika - Petsto razstavljavcev, od tega tudi cela vrsta gorenjskih Prvi dnevi meseca oktobra so že po tradiciji rezervirani za sejem Sodobna elektronika. Od prihodnjega ponedeljka, 5. oktobra, pa do petka, 9. oktobra, se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavljalo okrog petsto razstavljalcev s področja profesionalne elektronike, telekomunikacij, komponent, avdio-vizualne elektronike, elektromateriala, pisarniške avtomatizacije in zabavne elektronike. Sejem Sodobna elektronika je pravi starosta ljubljanskih sejmov, saj bo letos na ogled že petinštiridesetič. Njegovi začetki segajo v leto 1953, ko je bila na ogled prva razstava radia, ki je prikazala tudi prve eksponate profesionalne elektronike, med drugim prvo TV kamero. Današnji sejem Sodobna elektronika je ena najpomembnejših strokovnih prireditev. Tudi letos bo sejem pester in bogat, poleg že uveljavljenega programa profesionalne elektronike, avtomatizacije, telekomunikacij, avdio-video elektronike in kabelsko-satelitske tehnike, RTV difuzije, opreme Otvoritev sejma bo v ponedeljek, S. oktobra, ob 10. uri v Forumu, slavnostni otvoritelj bo dr. Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo. Sejem bo odprt od 5. do 9. oktobra vsak dan med 9.30 in 18. uro, vstopnice pa bodo po 850 tolarjev za odrasle in 550 tolarjev za dijake, študente in upokojence. Za ogled sejma Slovenske železnice nudijo pri nakupu povratne vozovnice 40- oziroma 50-odstotni popust. za proizvodnjo in sestavnih delov se bosta sejmu letos priključila še pisarniška avtomatizacija in zabavna elektronika. Na osem tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo zbralo 582 razstavljavcev iz 28 držav, od tega polovica neposredno. Med njimi bodo med drugim Iskra Holding z 22 podjetji, Iskraemeco, Iskratel, Iskra-teling, Telekom, RTV Slovenija, Siemens, Ericsson in drugi. Sejem bo, kot se za tako pomembno prireditev spodobi, podčrtan tudi po strokovni plati. Za obsejemsko dogajanje bosta poskrbela Elektrotehniška zveza Slovenije in Združenje za inženiring pri GZS ob podpori pristojnih ministrstev. V Cankarjevem domu bo potekal mednarodni simpozij o telekomunikacijah VITEL 98, v Forumu Gospodarskega razstavišča pa mednarodni simpozij o elektroniki v prometu ISEP 98 in posvet Inteligentne zgradbe. Revija Telstar bo pripravila javno tribuno o kabelsko-satelitskih sistemih, posebne promocijske predstavitve pa pripravljajo še nekatera podjetja. ...........■........111111..............................Iiilllil E1 g k t r o n i k a 45. mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, .komponent, AV elekfrantke, ej^kfrpmateriala, pisarniške avtomttzacije in zabavne elektronike SODOBNA ELEKTRONIKA KRON TELEKOM partner ISDN rešitve projektiranje idejnih rešitev v telekomunikacijah, telefonske centrale, tertmmtska oprema, aplikacije, govorna pošta, DECT, snemalne naprave, oddaljen nadzor m varovanje prevoznih sredstev, montaža, šolanje, servis, vzdrževanje. Več sto zadovoljnih partnerjev. Obiščite nas na sejmu Sodobna elektronika v HAUB trn Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in se prepričajte ali pa se oglasite kar pri nas. aztmuth Technologies Oictapli« dm s TMr» I t\m ifiniinj wm\i ' ' 'V l^JLl-kJ t I MUt Ktectarairi LM. 1 ADVANT KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20,4000 Krmij, tel: 064/38 00 450, Jwa (M/m 04 55, E~nml: kr trije zaposleni Obrtni obrati imajo v povprečju 1,8 zaposlenega, skupaj z lastniki jih je torej 2,8, kar pdhieni, da je v več kot vsakem drugem zaposlen le lastnik. Pri nas je bilo leta 1992 v malih podjetjih slabih 20 odstotkov zaposlenih, lani pa dobrih 23 odstotkov, kar je le slabe štiri odstotke več. Kar približno 90 odstotkov poslovalnic v malem gospodarstvu ima manj kot pet zaposlenih. "Lanska tema je bilo preprečevanje dela na črno, koliko ste pri tem dosegli v minulem letu?" Grah: "Zgodil se je čudež, država je z obema rokama prijela, kar smo pripravili v obrtni zbornici skupaj z ministrstvom za delo in še nekaterimi. Želimo si, da bi bil zakon čimprej sprejet, kajti prav obrtnikom in malim podjetjem je delo na črno najhujša konkurenca." "Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je pred kratkim predstavilo pobude za hitrejši razvoj malega gospodarstva, včeraj jih je podprla tudi Gospodarska zbornica Slovenije?" Grah: "Mislim, da je ministrstvo za malo gospodarstvo končno shodilo, dojeli so, da bodo z dobrim sodelovanjem obeh zbornic, predvsem pa obrtne zbornice, veliko lažje in verodostojno delovali. Pobude so namreč plod dobrega sodelovanja ministrstva in naše zbornice, verjetno se bodo mnenja kresala, najtrši oreh je vselej in povsod po svetu finančno ministrstvo." "Zanimiva je pobuda, da bi se dohodninska olajšava s sedanjih treh povečala na največ 25 zasedenih je U 900 mest za 13 poklicev. j 0dstotkOVf je tolikšna sploh možna?" Grah: "Kolikor poznam ministra Gasparija, 25-odstotna ni možna, mislim pa, da bi 15-odstotna morala biti. Država bi to zelo hitro dobila nazaj, saj bi tudi 'fušarji' plačevali dajatve." Škofjeloški oktet Ceh je z lepo pesmijo obogatil večer in tako najlepše podčrtal, da so škofjeloški obrtniki tradicionalno povezani s kulturo. Osupljiva primerjava z Bavarsko in Štajersko Če bi bilo pri nas malo gospodarstvo tako razvito kot na Bavarskem, bi imelo 75 tisoč delovnih mest več, če bi bilo tako kot na avstrijskem Štajerskem, pa bi imelo kar 90 i tisoč delovnih mest več. L_____________;__________ :: ' j "Med mladimi je za obrtniške poklice premalo zanimanja?" Grah: "Na celjskem sejmu smo najeli dvorano in na dva tisoč kvadratnih metrih predstavili enaind-vajst poklicev. Predstavitev so si ogledali tudi tuji šolniki, ki so nas pohvalili, mislim, da to ni bila le vljudnost. Mlade moramo navdušiti za poklice, da se bodo izučili in delali, navsezadnje večina obrtnikov lepo živi." Nadaljevanje na 17. strani Organizator Glasove preje: Andrej Žalar Gostilna KRONA je obrat Alpetourovega Turističnega hotelskega podjetja Škofja Loka, ki združuje tudi Hotel Transturist, Kopališče Sora, Stari vrh in nanovo obnovljeno tako imenovano Vahtnico. Krona je ena od starejših gostiln na Starem trgu, znana predvsem po dobri postrežbi in hrani. Imajo na primer dneve loške kuhinje, pokušino mladega vina, Martinove jedi, organizirajo večere za zaključene družbe. Sponzorja letošnje sedme Glasove preje pa sta bila že drugič Pivovarna Laško, poznana po pivu in brezalkoholnih pijačah in Loka Škofja Loka, ki se nam je tokrat pridružila kot poslovni partner Krone Škofja Loka. G. L A S O v A P R E J A Fotografije: Janez Pelko tradicija in priložnost pred udari trga, ne pred delavci dokumenta, ki sta nastala v Obrtni zbornici oziroma z njeno pomočjo. "Gospod Šifrar, po razcvetu malega gospodarstva na začetku devetdesetih, zadnji dve leti v Sloveniji beležimo stagnacijo, kako je v Škofji Loki?" "V Škofji Loki je malo gospodarstvo slabše razvito od slovenskega povprečja, problem je predvsem v tem, da ni ustreznih prostorov. Pred leti je bilo tako rekoč vse zaposleno v predelovalni industriji, delovnih mest ni primanjkovalo, zato tudi ni bilo potreb po prostorih za malo gospodarstvo. Obrtna cona nastaja na Trati, zazidalni načrt je sprejet, tam bo gradilo enajst podjetnikov. Vendar se na naši zbornici pojavljajo zelo resni interesenti, s področja proizvodnje in trgovine, v tem trenutku bi rabili še eno obrtno cono. Prihajajo podjetniki, ki imajo denar, gre za približno sto delovnih mest, če jim ne bomo uspeli dobiti ustreznih prostorov, bodo odšli iz naše občine." Kako je oče predal posle sinu Šifrarjevo podjetje Šibo danes zelo uspešno vodi sin Boštjan, ki je letos (za lansko leto) prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da so v zbornici najprej nameravali predlagati očeta Franca, nakar so ugotovili, da podjetje Sibo že štiri leta zelo uspešno vodi Boštjan. Pred očmi so pač imeli uspešno podjetje in lahko rečemo, da je k nagradi pripomoglo tudi uspešno, tridesetletno očetovo delo. Zategadelj je razumljivo, da je Andreja Novaka zanimalo, kako je oče predal posle sinu. Franc Šifrar je kar naravnost povedal, da vse ni šlo gladko, da je sinov polet bolj zaviral kot pospeševal, ko ga je opozarjal, kaj se lahko zgodi, če poslov ne bo dovolj in bodo delavci morda brez dela. Nič ne bom sentimentalen, mu je odgovarjal Boštjan, kaj pa napravijo direktorji, ki imajo tisoč zaposlenih, če se bom bal tega, ne bo razvoja. Miselnost mladega človeka je pač drugačna kot šestdesetletnika, zato je kar prav, da mladim damo priložnost, v našem podjetju je bila to pametna odločitev, je dejal Franc Šifrar. "Kakšne so prve izkušnje z medobčinskim skladom za razvoj obrti in podjetništva, kije bil ustanovljen znatno po Vaši zaslugi, to lahko rečem, ker stvari poznam?" Šifrar: "Za njegovo rojstvo smo potrebovali več kot devet mesecev. Pobuda je z območne zbornice na občino prišla poleti 1994, sklad pa zdaj deluje drugo leto. Potrebno je bilo namreč pridobiti soglasje vseh štirih občin, sv tremi smo se dokaj hitro sporazumeli, občina Žiri oziroma žirovski župan pa je bil sprva odločno proti, naknadno pa se je le vključila. Prvo leto je v sklad prišlo 22,4 milijona tolarjev, to so povratna sredstva treh občinskih proračunov, zbornica je primaknila 2 milijona tolarjev. Banke so razpis vzele dokaj resno, dosegli smo multiplikator šest in razdelili za 129 milijonov tolarjev posojil, dobilo jih je 23 prosilcev. Realna obrestna mera je bila prvo leto 7,5-odstotna, v bankah so bile tedaj 12- do 16-odstotne. Letos, ko se je vključila tudi občina Žiri, smo v bankah dosegli multiplikator devet in tako za posojila zagotovljenih 207 milijonov tolarjev, doslej je posojila že dobilo 17 prosilcev. Letos je realna obrestna mera 4-odstotna, s pomočjo Največ avtoprevoznikov Območna obrtna zbornica Škofja Loka ima 1.153 članov; v občini Škofja Loka 634, v občini Gorenja vas-Poljane 192, v občini Žiri 144 in v občini Železniki 183. Najštevilnejša je avtoprevozniška sekcija, ki ima 173 članov, lesarska jih ima 139, inštalaterska 102, kovinarska 98, gostinska 83, gradbeniška 79, trgovska 54, predelovalcev plastičnih mas, livarjev in orodajarjev 52, avtoremontna 49, frizerska 39 in šiviljska, pletilska in krojaška i 33 članov, preostalih 252 članov ni razpor fjrnih po sekcijah. Prejo je tokrat začel Oktet Ceh iz. Škofje Loke, ki je doslej dobro leto deloval pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona. Oktet, ki mu predseduje Franc Šifrar, ki je bil tudi gost tokratne preje, nadaljuje delo nekdanjega Škofjeloškega okteta. Ža njihov nastop se jim še enkrat zahvaljujemo. zbornice in z razumevanjem bank so posojilojemalci lahko vrnili stara, precej dražja.posojila in najeli nova. Napravili smo analizo in ugotovili, da je bilo odprtih 28 novih delovnih mest, seveda ne samo po zaslugi sklada, zagotovo pa je veliko prispeval k temu." "Pri škofjeloški zbornici deluje podjetniški center, na začetku je, kakšen je obisk, po kakšne nasvete prihajajo ljudje?" "Naš medobčinski podjetniški center je eden boljših, saj je doslej edinega na Gorenjskem že verificirala država. Ze prej smo imeli na zbornici v popoldanskih urah svetovanje, zdaj je tega še več, prihajajo tudi zunanji svetovalci. Ljudje prihajajo po različne nasvete, predvsem začetniki, pa tisti, ki potrebujejo elaborate, ki iščejo prostore. Podjetniški center še nima pravnega statusa, verjetno bo družba z omejeno odgovornostjo, rekli smo namreč, naj se najprej izkaže. Tudi denar že prihaja, trikrat, štirikrat smo že uspeli na državnih razpisih, kar pomeni, da center zasluži dobro oceno." "Zdaj pripravljate akcijo pridobitve certifikatov kakovosti ISO 9000 v malih podjetjih?" "O tem prav zdaj obveščamo svoje člane< 20. oktobra bo prvi posvet, na katerem bo gospod Artač predstavil projekt, uro časa bo na voljo ludi Cestni prevozniki so slabo organizirani Cestni prevozniki spet grozijo z zaporo cest, na zadnji tiskovni konferenci prometnega ministrstva so povedali, da so prevozniki slabo organizirani. Zanimalo nas je, ali v bistvu vendarle ne gre za spor med starimi in novimi prevozniki. Gospod Grah je dejal, da se z oceno prometnega ministrstva strinja v točki, da so cestni prevozniki slabo organizirani za mednarodne prevoze. Veliko dovolilnic porabijo le v eni smeri, saj v tujini nimajo predstavništev, ki bi jim poiskala povratne tovore. Če bi jim to uspelo, bi porabili vsaj 30 odstotkov dovolilnic manj. Njihova največja težava pa je, da se je v zadnjih petih letih število prevoznikov podvojilo. Doma imajo prevozniki dobre zastopnike, ko so se maja letos stvari zaostrile, je zbornica ustanovila pogajalsko skupino in uspela, da so bila na drugi strani stališča vlade in ne posameznih ministrstev, ki se običajno izgovarjajo drugo na drugega. Tudi zdaj so vladi že pisali, da se želijo pogovarjati z njo, saj imajo dosti 'izvijanja' posameznih ministrstev. Andrej Habjan, predstavnik škofjeloških prevoznikov je dejal, da so starejši prevozniki dobro organizirani, mlajši se bodo morali še povezati. Obrtniki in podjetniki zapuščajo Škof jo Loko Škofjeloško malo gospodarstvo je slabše razvito od slovenskega povprečja. Delež malih podjetij med gospodarskimi družbami je na območju Upravne enote Škofja Loka 29,3-odstoten, v Sloveniji 34-odstoten, kar pomeni, da Škofja Loka občutno, kar za slabih 5 odstotnih točk zaostaja za slovenskim. Delež samostojnih podjetnikov med gospodarskimi družbami je v Škofji Loki 67-odstoteii, v Sloveniji 63-odstoten. V Škofji Loki je potemtakem nekaj večji, vendar pa je pri obrtnikih precej manj zaposlenih; na tisoč prebivalcev jih je namreč 27,3 zaposlenih pri obrtnikih, medtem ko jih je v Sloveniji 29. Pri številu zaposlenih v malem gospodarstvu je še veliko slabše, kar kaže, da je obrt še kar razvita, precej manj pa podjetništvo. Na tisoč prebivalcev je v Škofji Loki 36,3 zaposlenih v malem gospodarstvu, v Sloveniji pa 51,8. Razlika je. potemtakem kar za 15 zaposlenih oziroma za 41 odstotkov, kar je resnično veliko. Tudi prihodki, ustvarjeni v malem gospodarstvu so v Škofji Loki občutno nižji, saj prihodki malih podjetij na tisoč prebivalcev znašajo 383 milijonov tolarjev, v Sloveniji pa 549 milijonov tolarjev. Nižji so torej kar za 166 milijonov tolarjev oziroma za 43 odstotkov, kar se približno ujema z precej manjšo zaposlenostjo v škofjeloškem malem gospodarstvu. Podjetniško okolje je potemtakem manj razvito in manj prijazno za podjetniške pobude, zato ni čudno, da trenutno podjetja in obrtniki skupaj z delovnimi mesti bežijo iz občine in poiščejo prostore drugod. Škofjeloška zbornica zgled drugim Šifrar se ni upal preveč pohvaliti, toda Območna obrtna zbornica Škofja Loka je med gorenjskimi daleč najbolj aktivna in f/l/M usPešna v \o~ kalni koaliciji, je dejal Jože Hribar, predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske. Ker so obrtne zbornice po občinah najbolje organizirane na področju gospodarstva, naj vodijo vse lokalne koalicije, s tem gorenjskim patentom bi lahko uspeli tudi drugod po Sloveniji. za vprašanja. V približevanju Evropi postaja certifikat ISO 9000 vse bolj pomemben, ne samo za tiste, ki izvažajo, tudi denimo za avtomehanika, ki bo imel tuje zastopstvo. Poznam primere, da so jih tujci že zahtevali tudi od naših avtoprevoznikov. Ti certifikati so torej zelo široki, resnici na ljubo pa je treba povedati, da so tudi izjemno zahtevni in dragi. Zahtevnosti se ne moremo izogniti, lahko pa se ceni, v skupini bodo fiksni stroški porazdeljeni, vsak pa bo seveda moral sam postoriti stvari v svoji delavnici. Ministrstvo za malo gospodarstvo pa bo projekt podprlo s tri tisoč markami v tolarski protivrednosti." Direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec se je sogovornikoma zahvalil s čipko v obliki napisa Gorenjski glas, ki so jo napravile klekljarice v Železnikih. Vsekakor bo prišlo do selekcije, kdor dela pošteno bo ostal in lahko delal še več, kdor ne, bo moral počakati. Predsednik Grah je še dejal, da dogodki na italijanski meji niso v čast slovenskim prevoznikom, saj so nekateri izrabili zaupanje, res pa jih je bilo nekaj J med njimi povsem slučajno. Grozi jim, da ne bodo mogli več voziti v Italijo. Sicer pa se bodo skušali z Italijo dogovoriti za več bilateralnih dovolilnic, saj slovenski vozniki v veliki meri opravljajo 'črnsko' delo za italijanske oziroma za njihovo gospodarstvo, tranzitne dovolilnice pa za prevoze v Italijo niso zanimive. Andrej Habjan Kmalu garancijski sklad Mojega vprašanja nikakor ne razumite kot nevoščljivost, se je vnaprej opravičila Branka Štancar, ko je Franca Sifrarja vprašala za nasvet, kako'je danes moč začeti izjuč. Če si končal šolo, ne dobiš zaposlitve, nimaš prostorov, ne denarja za nakup zemljišča... Rada bi slišala nasvet človeka, kije vse to 'dal skoz', ki je prav tako iz nič začel v časih, ko so bili obrtniki skorajda državni sovražniki. Začeli je seveda težko, toda edina pot je, da začneš, da najprej zaslužiš za to, nato za ono in v tridesetih letih nastane spodobno podjetje, je dejal Šifrar. Ko sta z ženo začenjala z obrtjo, je mlada družina stanovala pri starših, tri majhne otroke sta imela in vseh pet je spalo v eni sobi. Varčevala sta za zemljišče, da zgradita hišo v Škofji Loki. Toda Franc je naskrivaj kupil stroj, bil je seveda ogenj v hiši... Tudi danes je težko začeti, vendar se začetnikom obeta zanimiva možnost. Na Gorenjskem namreč pripravljajo ustanovitev garancijskega sklada, ki bo garantiral v primerih, ko posojilojemalec ne bo mogel ponuditi hipoteke na hišo, stanovanje. Gorenjske občine, zbornice in še kdo morajo zbrati 100 milijonov tolarjev, prav toliko nepovratnih sredstev bo dala država, tolar na tolar torej. Garancijski sklad bo seveda tvegal, saj tvegajo tudi banke, sorazmerno birokratska banka, ki stvari dosti preverja, izgubi 7 odstotkov posojil, zato bo verjetno nekaj izgubil tudi granacijski sklad, je dejal Šifrar. "1 "Gospod Šifrar, v zadnjih letih ste se posvetili politiki, zdaj ste občinski svetnik, kandidirali boste za novega škofjeloškega župana. Prepričana sem, da bi Vas vsi najraje vprašali, kaj boste obljubili, si upate obljubiti novo obrtno cono, da bi nastala načrtno?" "Nič ne bom obljubil, povedal bom samo, kaj bi v Škofji Loki morali narediti, za kandidaturo sem se odločil, da bi se tega resno lotil. Te dni bodo ljudje dobili vprašalnik in z njim mi bodo povedali, kaj se jim zdi najbolj pomembno. Precej je problemov, na selško in poljansko obvoznico Škofja Loka čaka že predolgo, z vojašnico bo nekaj treba napraviti, za Visoko sem že pred časom sprožil sprašanje itd. Glede obrtne cone mislim, da je v Škofji Loki še precej prostora znotraj tovarn, ki so včasih zaposlovale po tisoč ljudi, zdaj jih precej manj. Sicer pa bo za predstavitev programa še čas, vsekakor pa bo potrebno Škofjo Loko prostorsko doreči, da bo vabljiva za investitorje, da ne bodo odhajali drugam, vendar za okolju prijazne investicije." Grah: "Ker ste sprožili vprašanje Šifrarjeve kandidature za župana, bi rad dodal, da Francija poznam dobrih petnajst let, predvsem kot dobrega organizatorja. Ce se je nečesa lotil, je to tudi izpeljal. Lep dokaz so obrtniške igre, ki so bile po dolgih letih spomladi v Škofji Loki spet upešno izvedene. Ločani se bodo seveda sami odločili, kdo bo župan, če bo Šifrar, bo vedel, kje mora začeti in kaj mora postoriti. Stari del Škofje Loke je izjemen dragulj, zanj se splača potruditi, zanj žrtvovati, ohranite ga in vzdržujte ga." Kmečka zadruga Krško - klet Krško-Kostanjevica je poznana po tako imenovani modri frankinji, glavni proizvod pa je cviček. Zadnje čase je znan tudi šampanjec iz cvička, imenovan kraljevi cviček. Organizator Na nedavnem svetovnem prvenstvu sorte sauvignon na jugu Moravije na Češkem pa je vino iz kleti Krško-Kostanjevica med 123 vzorci iz 12 držav dobilo naziv šampion. Glasove preje" Tudi tokrat je bil sponzor Glasove preje PPC Gorenjski sejem Kranj, ki ima že poltisočletno tradicijo v Kranju. i * #_» Ta teden pa je v Kranju tudi 26. specializirani strokovni mednarodni sejem Zaščita '98 - Protection '98. Andrej Zalar KULTURA UREJA: Lea Mencinger Začenja se GLEDOS '98 NE NA CESTI, AMPAK V BAZENU Kranj - Tretji (letos tudi mednarodni!) festival off gledaliških skupin GLEDOS se tako kot prejšnja dva jutri zvečer začenja na svojem standardnem in še posebej "off" gledališkem prizorišču - starem kranjskem zimskem bazenu v Savskem logu. Kranjčani se že vse septembrske sobote sprašujejo, kdo neki pripravlja dopoldne ob vodnjaku na Glavnem trgu gledališke prireditve. Nekajkrat jih je skoraj namočil dež, toda le ena predstava (imenitnih ruskih klovnov) je zares zaradi naliva odpadla, v glavnem pa so prireditve z naslovom Gledos na ulici ob velikem številu gledalcev izpeljali. Tako bo tudi jutri, ko nastopajo Improvokatorji, državni prvaki v improvizacijah pod vodstvom Matjaža Javšnika. Dogajanje na kranjskih ulicah je seveda le povabilo na festival neinstitucionalnih gledališč, ki se jutri zvečer začenja v kranjskem zimskem bazenu. Tam domuje že nekaj gledaliških sezon tudi Gledališče čez cesto Kranj, ki je vse poletje pridno pripravljalo Mrožkovo predstavo z naslovom Klavnica. O programu festivala, ki bo »trajal do nedelje, 11. oktobra, je več podrobnosti povedala Spela Trošt, umetniški vodja Gledališča čez cesto. "Na festivalu letos nastopa trinajstih gledaliških skupin, od tega dve iz tujine. Premiera Gledališča čez cesto bo že takoj na začetku, v nedeljo zvečer ob 20.30, saj bi bili vsi, ki smo obenem igralci in organizatorji festivala, vse preveč napeti, če bi s premiero čakali na konec festivala. Pravzaprav čisto zares začenjamo s predstavo Zijaha Na GLEDOS '98 nastopajo: Zijah Sokolović, Gledališče čez cesto, Plesni teater Ljubljana, Teatra itinerante, Studio za raziskavo umetnosti, Gledališče Glej, Študentsko gledališče iz Bolgarije, Matjaž Javšnik R'n'r Kaskader, Gledališče Iht, Maja De lak, (šifra) Kabare, Improvizator-ji in Gledališče Ane Monro. Na GLEDOSU: Praznina, stara zgodba iz moje vasi je predstava, ki govori o novih iskanjih mladega rodu slovenskih gledališčnikov. Nastopata Barbara Kranjc in Sebastijan Cavazza, režija Tomi Janežič. Produkcija Studio za raziskavo umetnosti. Sokolovića Kobajagi donijela me roda, ki na humoren način razkriva skrivnost človeškega porekla; avtorja in igralca v eni osebi seveda občinstvo pri nas dobro pozna in izjemno ceni. Veseli pa smo tudi organizatorji festivala, da si je na vse strani vabljeni igralec odločil nastopiti tudi na našem festivalu. Če se že hvalim, naj se še malo: prav veseli smo tudi, da se je vabilu na festival odzvala tudi ena prvih "off" skupin pri nas - Gledališče Ane Monro. Njihov nastop bo zaključil festivalsko dogajanje v nedeljo, 11. oktobra, s predstavo Impro variete." Festivalu GLEDOS sveti letos vsaj ena srečna zvezda več kot prejšnja leta. Poročila o preteklih dveh festivalih so namreč omehčala tudi Ministrstvo za kulturo, ki je prireditvi namenilo 750.000 tolarjev pomoči. Nekaj tudi Mestna občina Kranj. Prav zaradi tega je na festivalu letos toliko znanih in zvenečih imen iz neinstitucional-nega gledališkega sveta. Poleg Sokolovića in Gledališča Ane Monro namreč nastopa tudi Plesni teater Ljubljana s plesno predstavo Jane Menger Peš na Pluton. S plesno predstavo nastopa še Maja Delak, članica znane plesne skupine En knap. Naslov njene predstave je Manifestacija introverta. Ker v Kran- Med festivalom bo v prostorih zimskega kopališča tako kot vsako leto tudi letos fotografska razstava. Izbor fotografij najzanimivejših slovenskih fotografov (Bojan Brecelj, Miha F ras, Jane Štravs, Franci Virant, Mar-candrea in drugi) so posvetili spominu nedavno tragično preminulega mladega fotografa Boštjana Dome. ju ne manjka plesnih poznavalcev in ljubiteljev, je tak izbor najbrž kar umesten. "Treba je posebej povedati, da bo na festivalu mogoče videti nekaj povsem svežih predstav, ki so bile prvikrat izvajane prav pred kratkim. To velja še posebej za Gledališče Glej, ki bo v sredo, 7. oktobra, nastopilo s Tomaža Štrucla predstavo Neo-skin, zgodbo iz alternativnega življenja ulic. Več kot zanimivi bodo tudi tujci. Nastop italijanskega gledališča Teatro itinerante bo razumljiv občinstvu, saj je predstava brez besed - zgodbo o moškem in ženski v živo spremljano na električni kitari. Nastop bolgarskih gledališčnikov v četrtek, 8. oktobra, bo najbrž prav tako razumljiv za gledalce, saj predstavlja Shakespearovo Komedijo zmešnjav, vendar povedano za sodobni čas. Povzetek vsebine dobe gledalci na začetku predstave," je povedala Špela Trošt. Ko je že govor o srečnih zvezdah, ki svetijo na letošnji GLEDOS, je treba dodati še to, da se bo zaradi tega v "gledališki dvorani" - to je v že leta suhem koritu zimskega bazena - tokrat vse še bolje videlo in slišalo. Gledališče čez cesto je skrbno hranilo vsak tolar, ki so ga letos dobili za nastope doma in na gostovanjih in kupilo sodobna stojala za osvetljavo, ob pomoči sponzorjev pa so tesarji že sestavili lesena odrska tla, v teh dneh pa bodo postavili še sestavljivi in prenosni (amfiteaters-ki) parter. Za naval, ki ga pričakujejo ob najbolj razburljivih in za gledališko iskateljstvo zanimivih predstavah, bodo vedno našli še kak dodaten stol ali razgledišče z nekdanjih bazenskih kamnov. • Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Alojza Zavolovška. V Stebriščni dvorani Mestne hiše podjetje ETI SVIT Kamnik razstavlja Kamniške Majolike. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja grafičarka in kiparka Mihaela Žakelj. V Galeriji Bevisa je vsak dan med 16. in 19. uro na ogled razstava risb in tekstilnih reliefov akad. slikarke Marinke Danč -Roth. JESENICE - V Kosovi graščini razstavljajo člani Fotokluba Jesenice. V razstavnem salonu Dolik je na ogled fotografska razstava Slovenske fotograf inje se predstavljajo '98. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled gradivo za maketo srednjeveške Radovljice. V Savnikovi hiši je na ogled razstava Vurnik in Radovljica. V galeriji Pasaža FD Radovljica razstavlja slike na temo Srednjeveško mesto. V Galeriji Avla v stavbi občine je na ogled razstava Podobe mesta. BLED - V Okarini razstavlja olja slikar Franc Bregant. V Hotelu Astoria razstavljajo člani Likovne sekcije Želva iz Ljubljane, fotografije na temo Ujeti trenutki narave pa razstavlja Drago Vogrinc. V hotelu Toplice razstavlja akvarele Klavdij Tutta. V galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalič in Dražen Tetec. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled skupinska razstava slik članov Dolika z Jesenic na temo Prelepa Gorenjska. ŠKOFJA LOKA -V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike Boleslav Čeru. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V Galeriji Ivana Groharja razstavlja Mira Narobe. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja olja na platnu na temo "barvna vizija" Rado Dagarin iz Škofje Loke. V Galeriji Fara razstavlja barvne fotografije Zapis svetlobe avtor Franc Ferjan, član FD Radovljica. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava izdelkov Počitniških delavnic. V atriju Občine Tržič razstavljata slikar Vinko Hlebš in kipar Vinko Ribnikar. SORICA - V Groharjevi hiši je na ogled razstava slik nastalih v letošnji slikarski koloniji, hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Žirovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. KAMNIK - V galeriji Veronika razstavlja slikar Polde Mihelič. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. Zbirka Slovenska klasika BRATI TAVČARJA IN DRUGE Škofja Loka - Lepšega in primernejšega okolja, kot je kapela Loškega gradu za predstavitev nove zbirke Slovenska klasika založbe DZS, skorajda ni mogoče izbrati. Primernost kraja predstavitve nove zbirke (torek, 29. septembra) je vsekakor na mestu: v zbirki Slovenska klasika, ki jo založba sicer označuje za popularno izdajo temeljnih del slovenske književnosti, je namreč v prvem letniku med štirimi knjigami (v petih zvezkih) tudi Ivan Tavčar z izborom novel in romanoma Cvetje v jeseni ter Visoška kronika. Na Loškem gradu hranijo namreč kar obsežen del muzealij povezanih z njegovim imenom -od njegove knjižnice, pohištva, diplom, priznanj ter drugega. Tavčar je seveda v prav tako imenitni družbi Janeza Trdine, Frana Levstika in Antona Aškerca. Kot je na predstavitvi zbirke v Škofji Loki dejal urednik Andrej Gogala, so se za zbirko odločili v nameri popularizirati slovenske klasike. Njihova dela sicer izhajajo že več desetletij v strokovno zasnovani zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev z obsežno spremno besedo. Najnovejša zbirka pa ponuja bralcu izbor znanih del slovenskih klasikov s krajšo spremno besedo in v imenitni vezavi - umetnem usnju in zlati obrezi. Aprila prihodnje leto založba napoveduje nove štiri knjige (v dveh zvezkih bo Jurčič), v katerih bodo poleg romanopisca z Muljave še Ciril Kosmač, Simon Gregorčič in Janko Kersnik. Zbirka Slovenska klasika bo z začetkom 21. stoletja prinesla še nova imena slovenske književnosti, kot so Stritar, Jenko, Mencinger, Erjavec, Valjavec, Finžgar, Prešeren, Cankar, Župančič, Pregelj, Bevk, Potrč in drugi. Cena prvega letnika je 20.000 tolarjev, posamezna knjiga stane 4.890 tolarjev. • L.M. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Prešernovo gledališče Kranjt SNEGULJCICA sobota, 3. oktobra 1998, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču LUTKOVNO GLEDALIŠČE KRANJ V gradu Khislstein, Tomšičeva 44, kjer je doma Lutkovno gledališče Kranj, te dni vse do 15. oktobra že vpisujejo v LUTKOVNI ABONMA. Ob četrtkih ob 17. uri se bo tja do začetka aprila zvrstilo deset lutkovnih predstav. Informacije vsak dan v LG Kranj med 9. in 12. uro, tudi po tel. 227-029 ali GSM 041/ 756-758. PZ Lubnik v Italiji NASTOP NA MARIJANSKEM FESTIVALU Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke je prejšnji mesec sodeloval na 3. evropskem marijanskem festivalu v Italiji in osvojil četrto mesto. V Frascatiju, "letni rezidenci Rima", je septembra potekal tridnevni festival, na katerem so sodelovali zbori iz raznih koncev Evrope. Na programu festivala so zgolj Marijine pesmi; vsak zbor je zapel po dve pesmi, eno iz 16. ali 17. stoletja in eno sodobnejšo. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona je PZ Lubnik zapel skladbo Dic Marixa skladatelja Gabriela Plautziusa-Carnoliusa za zbor, soliste in orgle. Kot drugo skladbo pa so izbrali delo dr. Andreja Missona - slavospev Ave Marixas. Za nastop na festivalu se je zbor trdo pripravljal z dirigentom in z umetniškim orgelskim sodelovanjem prof. Toneta Potočnika. Za sodelovanje na tem festivalu je zbor dolžan zahvalo za pomoč tudi mnogim dobrotnikom. • A. Križaj Ob 70-letnici pesnika Toneta Pavčka NA SKRAJNI JASI POKRAJINE Ljubljana, 2. oktobra - Pesnik in prevajalec Tone Pavček te dni praznuje življenjski jubilej. Slovencem je podaril več kot trideset pesniških zbirk, med njimi kar dvajset mladim. Zato ni naključje, da so ob njegovi sedemdesetletnici pri založbi Mladinska knjiga ob novi pesniški zbirki za odrasle z naslovom Upočasnitve izdali tudi antologijo otroških pesmi Deček gre za soncem. Pesniška zbirka Upočasnitve je novo poglavje v poeziji slovenskega klasika Toneta Pavčka. Je prehod v pojemajočo, čarno svetlobo večera, v čas zbranosti in hvaležnosti, je zapisano knjigi na pot. Za kratke in nore radosti bivanja, použivanja minulega, za občutenje toplote telesa in svetlobe duše. Upočasnitve, ko romar upočasni korak, se nasloni na minulo in zazre v brezmejno svetlobo odprtega prostora pred sabo. Ali kot pravi v eni od pesmi avtor sam: "Stojim na skrajni jasi pokrajine, - ki je še moja in že hoče vstran - v prostora nove glasbe in tišine, - v neskončno noč ali brezmejen dan." Tematski izbor iz celotnega opusa Pavčkove poezije za otroke je pripravil dr. Igor Saksida. "Besede v knjigah so take in drugačne. Takih besed, kot jih piše Tone Pavček, pa ne najdemo v vsaki knjigi," pravi med drugim v obsežni spremni besedi, ki podrobneje utemeljuje izbor ter razumljivo predstavi mlademu bralcu klasika slovenske poezije. Knjiga z naslovom Deček gre za soncem je razdeljena na štiri poglavja - pesmi v prvem so tiste, namenjene najmlajšim, v zadnjem najdemo takšne, ki jih je pisatelj namenil že odraščajoči mladini. Beremo jih tako ali tako vsi. Še z večjim veseljem, če so zbrane v knjigi, ki jo je tako zelo v sozvočju s Pavčkovo poezijo ilustriral Kostja Gatnik. • M. Ahačič GLASBA ANTONA JOBSTA Organistka A. Tomanič in Slovenski komorni zbor z dirigentom dr. M. Cudermanom Žiri, 26. septembra - Občina Žiri - odbor za kulturo in tamkajšnje Muzejsko društvo sta izdala cedejko z orgelskimi in vokalnimi ter vokalno-instrumentalnimi deli skladatelja Antona Jobsta. Ob tej priložnosti so v Žireh nastopili ugledni slovenski glasbeniki, organistka Angela Tomanič in Slovenski komorni zbor z dirigentom dr. Mirkom Cudermanom, ta hip še edinim slovenskim poklicnim vokalnim ansamblom. Plošča in koncert sta le fragmentarno posegla v Jobstov kompozicijski opus. Ta slovenski umetnik, rojen na Koroškem (12. 9. 1894), je prišel oktobra 1. 1912 v Žiri le za nekaj mesecev, potem pa tam ostal kot organist, učitelj in skladatelj vse življenje, tu je tudi pokopan. Zapustil je prek 600 del, več kot polovico posvetnih in preostalih dobrih dvesto cerkvenih del. Večina enih kakor drugih je namenjenih zborom in orglam. Tudi zato je omenjena plošča oblikovana tako: z orgelsko glasbo (Skladbe za orgle z organistko A. Tomanič, ki jih je za Radio Slovenija 1. 1995 posnela v ž. c. sv. Petra v Komendi) in cerkvenimi ter posvetnimi zbori. Te je posnel Slovenski komorni zbor z dirigentom dr. Mirkom Cudermanom na različnih lokacijah v času 1995-97 in različnimi solisti ter orgelskimi spremljevalci. Kompozicijska značilnost skladatelja Jobsta se kaže na omenjeni plošči (z vsega prek 73 minut glasbe sta jo uredila in napisala spremna besedila urednika Franc Križnar in Miha Naglic; glasbena producenta: Tone Jurcajn Marinka Strenar, tonski mojster Branko Škrajnar, editing Martin Žvelc, oblikovanje in oprema Stane Kosmač), del vsega tega pa je bilo slišati tudi na koncertu. Morda se je na pričujočem koncertu in na odličnem Milavčevem orgelskem instrumetu ter na "Jobstovem" žirovskem koru še bolje izkazala skladateljeva vokalna kvaliteta kot pa orgelsko preludiranje, ki je včasih kar preveč prevzeto po ljudski, tudi koroški glasbi in zagotovo interpretativno skromno. Zagotovo pa so eni kakor drugi, torej organistka A. Tomaničeva in Slovenski komorni zbor z dirigentom dr. M. Cudermanom, tokrat prekosili takratne odlične Jobstove cerkvene in posvetne pevce, izvajalce njegove glasbe, kakor tudi Jobsta - organista samega. Za vse to sicer nimamo dokazov, pa vendarle tudi taka insinuacija ni namenjena primerjavi amaterjev s profesionalci, pač pa le podkrepitvi teže tega koncerta, ki je zagotovo pomenil vrhunec vseh dosedanjih žirovskih glasbenih naprezanj. Koncert sta kot pokrovitelja omogočila Občina Žiri in Alpina, d.d. iz Žirov, številno občinstvo pa, ki je tokrat ponovno po dolgem času spet lahko prisluhnilo integralnim izvedbam Jobstovega glasbenega opusa, je bilo zagotovo več kot zadovoljno. Po orgelskem uvodu A. Tomaničeve s Sedmimi skladbami smo slišali na koru Slovenski komorni zbor z dr. M. Cudermanom v spletu Jobstovih cerkvenih pesmi, oblikovanih vsebinsko v skladu s cerkvenim letom. Med njimi so zagotovo prednjačile božična Pastirci, ne spite, pa še Ta dan naredil je Gospod in Ljubečih src pozdrav; vse skupaj z orgelsko spremljavo do edinega posvetnega, vokalnega a cappella dodatka, ki ga je zbor kot apoteozo sobotnega Jobstovega večera v Žireh odpel kar v prezbiteriju žirovske katedrale: Naša domovina (bes. V. Polanšek) kar na pamet! F. K. Nova pošta v Stražišču Po priporočene pošiljke nič več v Kranj Kranjska poslovna enota Pošte Slovenije bo v začetku prihodnjega tedna odprla nove poštne prostore v Stražišču, ki bodo kar petkrat večji in sodobnejši od dosedanjih - Stražišanom po priporočene pošiljke ne bo treba več hoditi v Kranj - Gradnja nove pošte stala 70 milijonov tolarjev Stražišče, 2. oktobra - Stražišani bodo od začetka prihodnjega tedna poštne storitve lahko urejali v novi in sodobno urejeni poštni stavbi, v kateri bo po novem poskrbljeno tudi za dostavo. Slednjega so si Stražišani že dolgo želeli, saj so dosedaj morali po priporočene pošiljke hoditi v kranjsko poštno poslovalnico. Projekt nove pošte so začeli pripravljati že pred desetimi leti, pred tremi leti so odkupili zemljišče, v začetku letošnjega leta pa začeli z gradnjo. Od tovarne Sava je Pošta besedah direktorja Pošte Slovenije1 - PE Kranj, odkupila 1500 kvadratnih metrov zemljišča, kar jo je stalo dobre 4 milijone tolarjev. Pri pridobivanju zemljišča je Pošti precej pomagala krajevna skupnost in konec lanskega leta so pridobili tudi potrebno gradbeno dovoljenje. Načrte nove poštne stavbe je pripravil arhitekt Bogdan Dacar, notranjo opremo je~izdelalo ljubljansko podjetje Unimobil, gradbena dela pa je opravilo škofjeloško podjetje Tehnik, ki je novo pošto začelo graditi v začetku letošnjega leta. Minuli teden so objekt tehnično pregledali, novogradnja je Pošto stala 70 mio tolarjev, vrata nove pošte pa bodo, po Slovenije - PE Kranj Mirana Čehovina, odprli v ponedeljek, 5. oktobra. Novi poštni prostori so petkrat večji od dosedanjih in merijo 250 kvadratnih metrov, poleg poštnih storitev in dostave pa bo Pošta uporabnikom ponudila tudi darilni program ter omogočila fotokopiranje. Podstrešne prostore so za poštne uslužbence preuredili v štiri garsonjere. "Hkrati z boljšo poštno ponudbo in urejeno dostavo, smo z novogradnjo rešili tudi stanovanjsko vprašanje naših delavcev. Povečali bomo število zaposlenih, saj bo namesto dosedanjih treh, zaposlenih Sodobno urejeni prostori nove pošte v Stražišču. devet uslužbencev. Nova poštna stavba je velika pridobitev za Stražišane, saj jim bomo še bolj približali naše storitve in izboljšali njihovo kakovost, poleg tega pa smo tudi našim uslužbencem izboljšali delovne pogoje," je pojasnil Čehovin. Kranjska poslovna enota Pošte ima na Gorenjskem 52 poštnih poslovalnic, v zadnjih treh letih so jih obnovili 21, stražiški pošti bo sledila obnova jeseniške pošte na Plavžu, poštno poslovalnico pa nameravajo odpreti tudi. v novem Emoninem nakupovalnem centru na Primskovem. • R. Škrjanc, foto: Tina Doki Britofljanski nogometaši nezadovoljni z občinskim urejanjem brežine "Oporne tramove so zabijali kar v meglo" Spomladi je kranjska Mestna občina začela urejati brezino nad nogometnim igriščem v Bntofii ter bližnjo cesto - Brežino naj bi utrdili ter uredili odvodnjavanje - Dela že mesec dni stojijo, stanje pa je slabše, kot pred začetkom del - Na igrišče se je vsul plaz zemlje z drevesi, ob večjem deževju, pa lahko na brunarico, poleg zemlje, "zgrmi" tudi betonska ograja Britof, 2. oktobra - Člani NK Britof so pričakovali, da jim bo kranjska občina z graditvijo terasastega opornega zidu, rešila težave in hkrati z njegovo gradnjo poskrbeli tudi za ureditev tribun. Prvotni načrt je predvideval gradnjo betonskega opornega zidu, občina pa se je namesto tega odločila za železne tramove, ki pa so jih, po besedah podpredsednika omenjenega NK Antona Borovnice, nameščali v neutrjeno zemljišče, kar je po njegovih besedah enako, kot bi jih zabijali v meglo. Brezina je po njihovem Posegu zelo strma in jo bo nemogoče kositi oziroma vzdrževati, nasuti material drsi na igrišče, meteorne vode so s ceste nad igriščem speljali kar na igrišče, nevarnost pa preti tudi tamkajšnji brunarici, na katero se lahko posujejo večji plaz zemlje, drevesa in betonska ograja. Pred štirinajs-tlrni dnevi se je ob močnejšem deževju na igrišče že vsul plaz zemlje z drevesi, meteorna voda pa je zalila igrišče. "Vse je le na pol narejeno, že mesec dni nič ne delajo, brezina je še slabša, kot je bila pred začetkom del, poleg tega pa so nam z nasutjem zemlje odvzeli še levi "kot", ki je za igro seveda zelo pomemben. Mislili smo, da bomo z njihovim posegom ob igrišču dobili potreben prostor, utrjeno brežino in tribune, pa so nam uničili še to, kar je bilo prej dobrega. Samo vprašanje časa je, kdaj bo na brunarico Posuta brežina ob brunarici na nogometnem igrišču v Britofu. zgrmela betonska ograja zgornjega soseda, ki jo držijo le še drevesa," je pojasnil Borovnica. Predsednik NK Britof Franc Fende, je v začetku avgusta kranjskemu županu Vitomirju Grosu poslal pismo, s katerim ga je seznanil s težavami, ki ogrožajo igrišče. Dosedaj jim Gros še ni odgovoril, pa tudi pomanjkljivosti še niso odpravili, le nekaj dni po prejetju pisma, so delavci z igrišča odstranili posuto kamenje in skale. Nogometaši sami težav ne morejo odpraviti, saj za potrebna gradbena dela nimajo denarja. Preostane jim torej le upanje, da se bo občina zganila in dela končala prej, predno bo prišlo do večje škode, ali kot je dejal Borovnica, zdaj nič več ne upajo, da bodo dobili tisto, kar so jim obljubljali, ampak le želijo, naj občina poskrbi vsaj za to, da bo brežina taka, kot je bila pred začetkom del. • Besedilo in fotp: R. Škrjanc 10. obletnica slovenske Duhovne univerze Razvijanje in krepitev človekove duhovne rasti V 80 letih je Delovna skupina za duhovna gibanja prerasla v univerzo, ki deluje pod okriljem Zavoda za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo - Univerza je zamisel slovenskih snovalcev - Slušateljem nudijo znanje o duhovni modrosti in krepijo osebno stabilnost - Na Gorenjskem omenjena univerza deluje v Radovljici Radovljica, 2. oktobra - Desetletje Duhovna univerza izvaja vzgojno-izobraževalni program za odrasle, ki je namenjen duhovni rasti posameznika. Študijski program vsebuje tudi etiko in samokultivacijo ter študentom nudi pomoč pri njihovem samorazvoju. Univerza je slovenski avtorski projekt in ni povzetek tujih tovrstnih šol. Duhovna univerza je nastala iz Delovne skupine za duhovna gibanja, v kateri so med drugimi sodelovali tudi dr. Vekoslav Grmič, dr. Lev Milčinski, dr. Andrej lile, dr. Matjaž Kmecl in dr. Marija Vegelj - Pire. Vsako leto jo obiskuje okoli 400 študentov, poleg Ljubljane pa deluje tudi v vseh večjih slovenskih mestih, med njimi tudi v Radovljici. Gre za štiriletni študijski program, v katerega se lahko vpišejo osebe starejše od 21. leta, ki so končale srednjo šolo in si želijo duhovnega napredka in rasti. Pri šolnini, ki znaša vsaj 50 tisoč tolarjev, so uvedli socialni pristop, kar pomeni, da je odvisna od višine posameznikovega zaslužka. Učitelj omenjene univerze Primož Škoberne je povedal, da študente med študijem seznanijo z duhovnimi tradicijami, zdravo prehrano, človeškimi energijami, kristali ter evolucijo duha, predavanja pa so dvakrat tedensko v večernih urah. "Z znanji o duhovnih vrednotah želimo v ljudeh prebuditi nadzavest, pri tistih, ki so študij že končali pa opažamo večjo osebno stabilnost, strpnost, zbranost pri delu ter globji odnos do življenja," je pojasnil Škoberne. V desetih letih je študij uspešno končalo že več kot tisoč študentov, ob praznovanju desetletnega delovanja pa so se javnosti predstavili s številnimi predavanji, pripravili pa so tudi srečanje dosedanjih študentov. Konec letošnjega šolskega leta bo študij na Duhovni univerzi končalo tudi približno dvajset gorenjskih študentov, vpis pa se bo, v prostorih Centra za duhovno kulturo, končal v ponedeljek, 5. oktobra. • R. Škrjanc Pol stoletja golniške bolničarske šole Golnik, 2. ok Golnik-Klinien zbrali nekdan bolničarske šol letnice njene u prvih v tedanji sprejela že jese strežnice iz gol in gojenci iz dr ca šole je bil glavnem zdrav Golniška šola j Sloveniji ustan« je pa je v njej u nnicarke, dijaki golntske i m srečanjem spomnili 50-za bolničarje je bila ena generacijo 27 dijakov je d njimi pa so bile bolniške ter ostali slovenski gojenci tih republik. Prva upravni-predavatelji pa so bili v Inštituta za tuberkulozo, do leta 1962, ko je bilo v ijih medicinskih šol, šolan- Gojenci golniške bolničarske šole Na omenjenem srečanju se jih je zbralo 18, pobudo zanj je dala upokojena medicinska sestra in nekdanja gojenka omenjene šole Marija Vevar, kije med drugim povedala, da je tedanje vodstvo bolnišnice večino gojenk šole izbralo med tedanjimi strežnicami, saj so po vojni skoraj čez noč osiali brez medicinskih sester, kajti nune v bolnišnicah niso smele več delati. "Gojenke smo bivale v internatu v Goricah, dopoldne smo delale v golniški bolnišnici, popoldne smo imele predavanja, noč pa je bila namenjena učenju. Tudi delovni pogoji so bili povsem drugačni od današnjih. Delale smo v treh izmenah, služba je bila naš dom in nikoli nismo gledale na uro, ampak so bile za nas pomembne bolnikove potrebe," seje bolničarskih začetkov spominjala Vevarjeva in v smehu dejala, daje do upokojitve delala v golniški bolnišnici in v zasluženi pokoj odšla kar z nočne izmene. • Besedilo in foto: R. Škrjanc Srečanje tajnic na Brdu Kranj, 1, oktobra - Minuli konec tedna so se na Brdu pri Kranju srečale gorenjske tajnice s kolegicami s Severne Primorske. Zbralo se je več kot 30 Gorenjk in prav toliko Primork. Po ogledu protokolarnega objekta jim je program pripravila folklorna skupina Karavanke iz Tržiča ob spremljavi citer Aleksandra Prirnca. V klubu tajnic Gorenjske si prizadevajo predvsem za sodelovanje z ustanovami, ki izobražujejo za poklic tajnice in za sodelovanje s tistimi, ki se ukvarjjao z organizacijo funkcionalnih izobraževanj povezanih s tajniškim poklicem. • Besedilo A. Z. Na majhnem vrtičku, buči velikanki Kranj, 2. oktobra - Na Zlatem polju, v bližini kmetije Perivnik, so si Kranjčani, ki stanujejo v blokih, uredili vrtove. Pravzaprav bi morali zapisati vrtičke, ki niso namenjeni zahtevnejšemu "kmetovanju", ampak so bolj v veselje vrtičkarjev. Je pa narava tudi do njih radodarna, kar potrjujeta veliki buči, ki sta zrasli na dobrih 100 kvadratnih metrih velikem vrtu Ane in Antona Trogrlič. Vsaka buča meri dobrih 160 centimetrov in tehta približno 50 kilogramov, v svoji razkošnosti pa sta zasedli precejšen del vrtička. Anton je povedal, da sta jih letos prvič sejala, seme je dobil od ribiškega prijatelja, Ana pa je dodala, da bo del buče verjetno ocvrla ter spekla zavitek, najpomembnejše pa je seme, ki ga bosta shranila za prihodnje leto, kajti obilen pridelek jima je dal veselja, da bosta buče še sejala. "Vrtiček nama je v veselje in tudi razgibava se, nenazadnje pa nama zelenjave ni treba kupovati. Na njem preživiva kar precej časa, ki nama ga, ker sva upokojena, na srečo ne manjka," je ponosna na obilni pridelek povedala Ana. jna ;n a man Troerlič oh • Besedilo in loto: R. Š. hučah vt,/l^llAa/i. iVOfih MNENJA, USODE Štirje domobranski disidenti Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Zlato v Blatni vasi Peter Čolnar, zunanji sodelavec Štirje slovenski domobranci so v času, ko se znova prerekamo o spravi, potegnili črto pod vsa neskončna dogovarjanja o naši polpretekli zgodovini. Stane Kirn, Ivan J are, Anton Puh in Marjan Keršič -Belač so v Sobotni prilogi Dela spregovorili o svoji vlogi med drugo svetovno vojno in pri tem prav nič skoparili s kritiko na račun domobranskega vodstva in slovenske cerkve. Na logično reakcijo spraše-valca, ki jim je dejal, da ne zvenijo kot pravi domobranci, je Ivan Jarc jasno odgovoril: "Pa smo, trije izmed nas smo tudi prisegli Hitlerju." Ob branju njihovih izjav nam hitro postane jasno, da je sprava v Sloveniji v bistvu že zdavnaj dosežena, vse kar se sedaj dogaja okoli nje, pa je čisto politikanstvo. V odgovorih omenjene četverice je toliko življenjskosti in realnosti, da predvsem mladim generacijam lahko razložijo vse travme starejših, ki jih vsak dan sproti spremljajo in opazujejo, vendar ne razumejo. Nekateri stavki v omenjenem pogovoru bistvo razložijo na sila preprost način. Tako Anton Puh pravi: "Naša družina je bila deležna vrste represalij, ker je bil moj brat partizan. Prav zato, da se ne bi kateremu od mojih sorodnikov kaj zgodilo, sem sam moral k domobrancem. Najprej so me zaradi mojega, kot so sami govorili, arijskega videza, hoteli poslati v SS enoto, vendar sem bil potem vključen v enega od domobranskih udarnih bataljonov. To so pogosto naredili z nami, ki smo imeli kakšnega sorodnika med partizani - dali so nas v udarne bataljone in potem smo se v resnici bojevali brat proti bratu." Disidenti iz katerihkoli vrst so vedno pomagali dogodke videvati v jasnejši luči. Nekaj podobnega, kar je zdaj storila domobranska četverica, so v prejšnjem sistemu počeli partizanski disidenti, saj ne smemo pozabiti, kako so o vračanju domobrancev iz avstrijskih begunskih taborišč in izvensodnih povojnih pobojih jav- nosti med prvimi spregovorili ravno ljudje, ki so morali neposredno sodelovati pri teh akcijah. Med njimi se je še posebej izpostavil Zdenko Za-vadlav, ki je na naši strani prevzemal konvoje z vrnjenimi domobranci in njihovimi družinami. Poleg tega ni mogoče pozabiti kritik sistema, ki so prihajale s strani takšnih intelektualcev, kot so na primer dr. Dušan Pirjevec, Vito-mil Zupan, Igor Torkar, Vlasto Kopač in drugi, saj so vsi med vojno aktivno sodelovali v uporu proti okupatorju, pred njo pa sploh v slovenskem levičarskem gibanju. Ravno zaradi tega so čutili moralno dolžnost javnosti povedati, kako je komunistična partija vojno izkoristila za svojo revolucijo. Pa to še niti ne bi bilo narobe, če bi bila to res socialna revolucija. V resnici pa je šlo le za čisto navaden prevzem oblasti s strani komunistične elite, ki je v tistem trenutku, ko se je povzpela na vrh pozabila na množice zatiranih in začela skrbeti samo zase. Takšne kritike so bile za tedanje oblastnike seveda veliko hujše od onih, ki so prihajale s strani politične emigracije, zato so proti njim tudi nastopile izredno represivno. Domobranska stran pa je bila vsa leta tako ali tako izločena iz našega političnega prostora. Delovala je usklajeno in enotno, kot vse skupine, ki imajo pred seboj enega skupnega sovražnika. Zdaj, ko je Slovenija znova demokratična država in se pred našimi očmi pojavljajo različne resnice, je očitno tudi na tej strani prišel čas za samokritiko in disidentstvo. Posebno vprašanje pa je, kakšna bo reakcija tamkajšnjega vodstva. Se bo tudi to, po vzoru ortodoksnih boljševikov, odločilo za oster obračun z odpadniki ali pa bo kritike vendarle znalo upoštevati? Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. V zadnjih dnevih je ponovno stopilo v ospredje vprašanje slovenske sprave. In kaj potem, bi se lahko vprašali? Saj je bilo o tem že vendar toliko povedanega, s sovraštvom očitanega in le malo spravnega. Nič novega! Ali res? Razmišljajočemu človeku se je v zadnjih dneh morda zgodilo precej novega. Končno le prihaja spoznanje, da je glede na presoje dogodkov v drugi svetovni vojni in po njej, kar nekaj skupin zelo različno raz-mišljajočih in ocenjujočih. Ne prilaščam si prevzetnosti, da bi sedaj in v tem razmišljanju stvari dorekel ali pa naštel vse poglede, ki se porajajo ob oceni naše preteklosti. Vseeno je potrebno poskusiti. Preenostavna je samo preprosta delitev na partizane in domobrance. Tako nastane samo belo in črno, dobro in zlo. Nasproti vsega občudovanja vrednih partizanov so postavljeni izdajalci. Zagotovo bo moral naš zgodovinski spomin poseči globlje. Če pogledamo samo na idejni vodstvi obeh skupin, se položaj že precej spremeni. Gre za tiste, ki so napeljevali in ukazovali bratomorno vojno. Na eni strani je vodstvo komunistične stranke ukazovalo pobiti vse, ki se mu ne pokorijo v boju proti okupatorju. Na drugi strani se je vodstvo domobrancev lotilo z ognjem in mečem bitke proti antikristom. Zanje so bili sovražniki vere seveda tudi vsi verni partizani. Ob takšnem pogledu na najbolj črne dogodke v zgodovini slovenskega naroda se začenjajo stvari deliti na nove in nove skupine ljudi, ki so jih na obeh straneh zastrupljali s sovraštvom in jih sedaj zopet nasilno uvrščajo na eno ali drugo od "predpisanih" dveh strani. Razprave o spravi kažejo, da ni nobene možnosti, da bi do nje zares prišlo. Vzrok je v tem, ker se o spravi ne dogovarjajo partizani in domobranci. Na tem nivoju je ostala praktično le ena stran. Na drugi so ostali samo posamezniki, ker so domobrance po končani vojni zverinsko pomorili. Seveda jih niso tisti partizani, ki so se borili proti okupatorju, in ne za to, ker so se domobranci borili za osamljeno stezico, ki je "v božični noči po škripajočem snegu peljala proti cerkvi". Čim več razprav je, čim bolj se odmika čas, vedno novi, iz različnih zornih kotov prizadeti ljudje, se pojavljajo in pojasnjujejo svojo resnico. V imenu partizanov še vedno največkrat govorijo ljudje, ki so verjetno v veliki meri krivi za morijo. Njihovi sokrivci z druge strani so preživeli in razumljivo ostali v tujini. V javnih razpravah jim nasprotujejo razgledani intelektualci ali pa sorodniki in potomci pobitih. V zadnjem času se tako na eni kot na drugi strani pojavljajo prizadeti, ki dajejo prav nasprotni strani. Tako imamo "svobodne partizane", ki obsojajo izigravanje narodnoosvobodilnega boja za osebno oblast in oblast partijske diktature, pojavili pa so se tudi ljudje, ki odkrito in očitajoče priznavajo, da so bili domobranci in s tem Hitlerjevi vojaki. Seveda so bili oboji ali prisiljeni, zavedeni ali pa izigrani. Tistih, ki se javno oglašajo je malo, čeprav so v večini. Ljudje so ostareli. Želijo si mirne starosti, da jih ne bi več izrabljali, izigravali in jim grenili življenja. Obstajajo tudi ljudje, ki ne sodijo k nobeni od teh skupin in si predvsem želijo, da bi prišlo do pomiritve. Tudi ti so zelo, različnih pogledov. Medtem ko nekateri skoraj pričakujejo, da si bodo ljudje, ki so si pobijali najdražje, padli v objem, so drugi prepričani, da stiska rok ne bo, dokler ne bodo sodili zločincem - zato, da ne bo kdo še kdaj pomislil, da lahko ostane zločin nekaznovan, da se kaj takšnega ne bi nikoli ponovilo. So še drugi. Takšni, ki pravijo, "pustite nas pri miru", da nimajo nič z vsem skupaj, da imajo pravico do mirnega življenja. Med njimi so tudi takšni, ki jim nekje v globini duše kljuje črv o nujnosti zločina in kazni, ali pa takšni, ki vešči računarstva, svoje "prepričanje" vežejo na politiko povezano s svojimi trenutnimi gmotnimi koristmi. Priznam, da so mogoči še mnogi drugačni pogledi. Gre za osebne poglede in ni obvezno, da sedaj z vseh strani planete po meni, me učite in mi usmerjate možgane. Prosim, ne dajajte mi nasvetov, ker se znam zmotiti tudi sam! Vseeno sem trdo prepričan, da je tudi zlato v naši Blatni vasi. PREJELI SMO Kaj so zagrešili Zelenci devetim občinskim svetnikom v Kranjski Gori? Presenetila nas je. informacija iz občine Kranjska Gora, da občinski svet razpravlja o izvedbi referenduma o gradnji komunalne infrastrukture za zbiranje in čiščenje odpadnih voda potem, ko se je gradnja že pričela in je sklenjena koncesijska pogodba. Nismo se oglašali v času razprav o gradnji, niti ne v času poteka javnega razpisa za izbor koncesionarja, ker smo bili navdušeni, da se je turistični kraj s celoletno turistično dejavnostjo, kakor tudi kraj, do katerega priteče od izvira - Zelencev čista Sava Dolinka tako pogumno in složno odločil urediti zbiranje in čiščenje svojih odpadnih vod. Sklenjena koncesijska pogodba temelji na veljavni zakonodaji (Zakon o varstvu okolja in Zakon o javnih gospodarskih družbah) in potrebni večini glasov občinskih svetnikov. Prekinitev pogodbe je možna tako, kot je to zaisano v sami pogodbi ali v primeru, da ena od pogodbenih strank ugotavlja nadpolovično prikrajšanje. Enoletna razprava o celotnem projektu je bila dovolj dolga, da so se z njim seznanili vsi krajani in občinski svetniki. Po tako temeljiti razpravi je bila logična posledica, da so se vsi svetniki (razen enega) odločili za predlagani izbor koncesionarja. Tu štejemo tudi, da so bili vsi zainteresirani seznanjeni tudi z vsemi potrebnimi številkami,' ki so vezane na izvedbo takega projekta. Zato nam sedaj ni razumljivo, da se devet svetnikov odloči za vložitev predloga o izvedbi referenduma, s katerim želijo izglasovati prenehanje izgradnje za kraj nujno po-t r e b n e komunalne infrastrukture. To lahko pomeni, da se pri prvem glasovanju niso dovolj poglobili v predložene materiale in so glasovali "na slepo" ali sedaj na ta način opozarjajo svoje volivce, da želijo biti svetniki še en mandat (rušenje zgrajenega brez alternative se običajno dogaja v predšolskih vrtcih). Vsekakor pa pomeni prekinitev koncesijske pogodbe plačilo konce-sionarju vseh nastalih stroškov, ki bodo neprimerno večji kot bi bil drug izvajalec cenejši za izvedbo celotnega projekta. Dejstvo je, da prekinitev pomeni zastoj gradnje najmanj za dve leti in prinaša krajanom plačevanje visoke ekološke takse za obremenjevanje okolja z neprečiščenimi odpadnimi vodami. Prebivalci v krajih ob Savi imajo po Zakonu o varstvu okolja prvico do zdravega okolja (L člen), kar pomeni, da imajo - imamo pravico zahtevati, da Kranjskogorci v celoti svoje odpadne vode očistijo, tako kot postavljajo to ustrezni normativi. To v nadaljevanju pomeni obveznost zbiranja in čiščenja vseh odpadnih voda v urbanem naselju ali z drugimi besedami povedano obvezen priklop na javno kanalizacijo v naselju. V nadaljevanju (10. člen) navedenega zakona je jasna določba, da je plačnik za odpravo posledic prekomernega obremenjevanja tisti, ki preseže dovoljene normative. To pomeni, da svetniki - podpisniki referendumskega predloga zavajajo svoje volivce zaradi lastnih interesov o prelaganju plačila izgradnje kanalizacije v breme države in občine. Izgradnja kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo je znak višje kategorije turističnega kraja, predvsem pa tistega, ki razmišlja o soorganiziranju tako velikih prireditev kot so Olimpijske igre, da ne omenjamo vsakoletnega Pokala Vi-tranc. Tako kot so podpisniki in njihovi somišljeniki raznesli sporočila o referendumu po hišah, tako naj isti vsakega turista obvestijo, da le-ta prihaja v kraj, kjer svoje odpadne vode še vedno izlivajo v domač vodotok... Nihče ne želi posegati v pravice krajanov Kranjske Gore, le-ti pa se morajo zavedati, da njihove pravice segajo samo do tja, do koder segajo pravice drugih krajanov. Zeleni Slovenije Regijski odbor Gorenjske Božo Dukić, iur. Kranjskogorski vodniški sindrom? Glede na članka, ki sta bila objavljena dne 15. 9. in 18.9. v vašem glasilu bi radi dodali nekatera pojasnila. Pri razmahu celotne planinske dejavnosti imajo prav poti pomembno vlogo. Že v dolini imamo poti označene z napisi in tablami, da ne zaidemo. Še potrebneje je to v gorah, kjer je svet nevaren, posebno kadar zaloti gornika neurje ali gosta megla. Nadaljevanje na 21. strani! ................................... 284 Kam so šle vse rožice? Če po pravici povem, sploh ne vem, kako naj začnem. Premišljujem, bi bilo bolje, če bi namesto besed raje uporabila nekaj fotografij. Bolj nazorno bi pokazale, kaj vse ljudje počnemo. V kaj vse vtikamo svoj nos. Kako se maščujemo, kako v praksi izvedemo tisti znani rek "zob za zob". In zakaj gre? Za gospo Heleno in njene rože. In za nekoga, ki v varnem naročju teme prihaja na njen vrt in ji že drugo leto zapored poruva skrbno in z ljubeznijo vsajene rože. Spomladi so obležali tulipani, prejšnji teden pa krizanteme. Prav tako je nekdo v korita z rožami, ki so stale na policah v pritličju, vlil strup, da so listi v enem tednu porumeneli. Helena mi je ves čas ponavljala: "To je samo zaradi foušije! Pred tremi leti so sliko mojega vrta objavili v časopisu in od tedaj nimam miru: Dobro vem, komu grdo moje rož'ce v nos (povedala je ime in priimek)! Takrat, pred leti, sta oba z možem zganjala tak kraval, da so ju bili vsi na vasi do vrh glave siti. Naokoli sta razlagala, da sem novinarje podkupila, da zato niso šli nikamor drugam pogledat. In da sta onadva imela veliko lepše rože, kot sem jih imela jaz! Ampak to je čista laž!" Soseda, na katero so leteli Helenini očitki, z menoj ni hotela govoriti. Rekla mi je, da tudi jaz nisem kaj prida, če se družim s tako "lajdro". Zastonj sem ji razlagala, da sva se s Heleno prvič videli, da bi radu napisala le resnico o razprtijah, o rožah in o vsem, kar se med njima dogaja. Pa me je ensotavno poslala v p...m., in nič drugega! No, lepa reč, sem si rekla, ko sem stala pred USODE Piše: Milena Miklavčič vrtnimi vrati in izpod čela pogledovala okoli sebe. Kajti zdelo se mi je, da vsi ostali sosedje napeto prisluškujejo in se muzajo. Vseeno sem se napotila nazaj do Helene, kajti moja radovednost, je začela naraščati in na vsak način sem želela izvedeti, kaj se v tej "dolini šentflorjanski" dogaja. In potem sem slišala marsikaj. Helena in ona druga gospa, naj ji bo ime Spela, imata pravzaprav marsikaj skupnega. "Kot prvo mi je zmešala brata. To je naredila tako prefrigano, da so se, revežu, do danes priskutile ženske. Starši so mu prepustili napredno kmetijo. Oni drugi ne bi bilo treba nič delati. So bile same mašine pri hiši. Toda previsoko se je nosila, da bi si šla mazut roke. Brat je danes star, brez volje, kmetija je zapuščena, on pa se preživlja s tisto miloščino, ki se ji reče kmečka pokojnina. J a, kadar grem k njemu, da mu malo operem in pospravim, me zagrabi sveta jeza. Toda moj brat mi še danes ne dovoli, da bi čez njo rekla žal besedo. Ja, ni mu pomoči!" Helena je bila že pošteno razburjena. Špeline grehe mi je naštevala tako hitro, da sem si jih komaj zapisovala. Zapomnila sem si neke rjuhe, ki so nekoč, pred leti, tudi zmanjkale, ko so se čez noč sušile na vrtu. "Nihče drug jih ni vzel kot ona! Da bi mi nagajala. Taka je!" je pribita Helena in mimogrede pokukala v moj zvezek, če si vse zapisujem. "Pred leti, ko sva šli v pokoj, se je najin "kreg" spet začel. Prej je bilo nekaj časa mir. Meni je umrl mož, ona pa je prav tako imela ene težave z zdravjem. Ko so se stvari umirile, je začela iskati priložnosti, da bi me poniževala.Tako naprimer ni želela iti na izlet upokojencev, če sem se tudi jaz prijavila. Ali pa se je opravičila, da nima časa, če je izvedela, da pridem k upokojencem na kartanje tudi jaz. Helena, mi je rekel, predsednik, s temi prepiri morata nehati. Jasno in odločno sem mu dala na znanje, da je ona tista, ki meša drek, ne jaz. Toda on je vztrajal, da se pomiriva med seboj. Po celem telesu sem se tresla, tako sem bila besna. Okregal me je kot kakšno smrkljo, Špeli pa ni rekel niti besedice!" Helena je še zmeraj znala dobesedno ponoviti vsak pogovor, ki ga je imela s komerkoli. Tudi njen sin ne "drži" z njo. Res, da stanuje v isti hiši, vendar sije naredil poseben vhod z druge strani. "Proklete babe neumne," mi je rekel med smehom in pri tem majal z glavo. "Namesto da bi uživale, od jutra do večera dobesedno iščeta vzroke za prepir. Ne ena in ne druga ni slaba po srcu, le tisto kmečko mogočnost imata v riti, da obema noče popustiti." Ko je to rekel, se je obrnil in izginil v hišo, kajti zaslišal se je otroški jok. "Lastni sin me ne brani pred krivico," je zajokala Helena, kajti na pol je ujela najin pogovor. Popeljala me je. okoli hiše, kjer je bilo kaj videti. Vrt je bil več kot vzoren, brez najmanjšega plevela in zelnate glave, ki so že čakale, da jih kdo pobere, so stale kot vojaki v vrsti. Čez motovileč so bile spletene mreže, in če bo pritisnil mraz, se bo tudi endivija lahko v trenutku zavarovala pred zmrzaljo. Nekaj korenčka pusti Helena kar na prostem. Prav tako na vrtu prezimi peteršilj. Iz paradižnika je naredila več kot trideset litrov mezge. Nekaj zase, nekaj za hčerke in sina. "Nisem grda do svojih otrok, nikakor ne. Vem, d moji zetje in snaha ne utegnejo, ker so po službah. Vse naredim zanje, v zameno bi rada le malo hvaležnosti in spoštovanja. Kako je s tem, si pa ravnokar slišala. (Mislila je na sina, ker ni "potegnil" z njo)." Spredaj pred hišo pa so vse leto cveteli Helenini največji zakladi. Še zmeraj so bile vidne sledi cvetja tako na gredah kot tudi v najrazličnejših posodah. "Človek bi se zjokal! Vsako jutro, ko pogledam skozi okno, se mi trga srce. Moje uboge rožice! Kako sem žalovala za njimi. Še iz Avstrije sem prinesla nekaj posebnih rož, takih kot jih niso imeli nikjer druje. Kaj pa sedaj? Prazno, uničeno! Vrt je zmaličen, tako kot moja duša! Kdo ima lahko tako kamnito srce, da naredi kaj hudega rožam? Tega ne morem razumeti. Kot nisem mogla razumeti lovcev, ki so nam lani ustrelili psa. Da se je potepal, so mi potem rekli. Brezsrčneži!" Kaj pa če le ni bila za vsem tem razdejanjem Špela, sem vendarle podvomila. Toda Helena se ni dala zmesti. Nihče drug, je sveto prepričana. 1 Zato se pa skriva, ker se boji mojega maščevanja, g je spet povzdignila glas. Nato je skuhala kavo in besedovali sva naprej. Toda dvom me je, kljub dokazom, še zmeraj glodal. Ko sem odhajala, sem Heleni stisnila roko in ji zaželela predvsem malo miru. Da se njena duša odpočije in vsaj za trenutek pozabi na vandalsko razdejanje na vrtu. Toda bojim se, da so moje želje izzvenele v prazno... Nadaljevanje z 20. strani! V Tumovih in Kugyjevih časih je bilo v naših gorah drugače. Takrat niso poznali markiranih in nadelanih poti, plezalne smeri pa so delali le divji lovci. Število obiskovalcev v gorah je bilo majhno in potrebe precej drugačne. Od prvotnih skromnih in nezahtevnih markiranih poti v ljubljanski okolici takoj po rojstvu slovenske planinske organizacije se je dejavnost razširila in naglo segla tudi v visokogorje. Plod te dejavnosti je danes mreža 1442 bolj ali manj oskrbovanih in markiranih poti po vsej Sloveniji v skupni dolžini več kot 7000 km. Za planinske poti skrbijo planinska društva oziroma za to usposobljeni markacisti. Ti si po svojih zmožnostih prizadevajo, da so poti kolikor toliko urejene in vzdrževane. Kljub nekaterim pomislekom o markiranju, označevanj in zavarovanju poti, je treba poudariti, da le take zagotavljajo varnost vedno večji množici planincev in ostalih obiskovalcev gora. Mnenja smo, da morajo biti poti označene s Knafelčevo markacijo dostopne vsem. Število gorskih nesreč je predvsem v zadnjih letih v stalnem porastu. Največ nesreč se še vedno zgodi pri hoji po markiranih poteh, kar je razumljivo, saj je teh obiskovalcev tudi največ. Pomemben je podatek, da vzrok teh nesreč ni sama pot pač pa v večini primerov človeški dejavnik. Se zanimivejši je morda podatek, da so ponekod zavarovane poti celo varnejše od nekaterih lahkih poti. Glavni poudarek pri vzdrževanju planinskih poti je na visokogorskih zavarovanih poteh. Nadelava visokogorskih poti s pomočjo strojne opreme in strokovno izvedeno varovanje je število klinov in žične vrvi v naših gorah zmanjšalo za eno petino. Seveda pa s tem nikakor ni okrnjena varnost na teh poteh. T>ele poti, ki potekajo nenaravo, se skuša prestaviti na naravni sistem polic in prehodov in s tem marsikatero varovanje odpade. Nikoli pa se nismo navduševali nad nasilnimi rešitvami v stilu italijanskih "ferrat". Izkušnje iz preteklih let nam tudi govorijo, da smo večino poti, ki so bile kdajkoli iz različnih vzrokov predvidene za opustitev, morali na pritisk planincev znova obnoviti. Precej teh poti ima tudi pomembno zgodovino ozadje in je prav, da jih tudi zaradi tega ohranimo naši zanamcem. Ne P°dpiramo pa raznih teženj po odpiranju novih zavarovanih poti uli spreminjanju njihovega statusa. Kategorizacija planinskih poti, ki je bila uvedena pred leti predvsem z vidika boljše obveščenosti obiskovalcev gorskega sveta je v zadnjih letih dosegla svoj namen. Od vseh planinskih poti 1 Toa 135 P°sehen status- °d ten je 89 poti kategoriziranih kot 39 ZAHTEVNA POT in 46 poti kot ZELO ZAHTEVNA POT. Pri kategorizaciji so bile poleg ostalega upoštevana tudi merila, da je ta prilagojena planincem, ki imajo vsaj minimalne planinske izkušnje. Klasifikacija poti pa velja samo za normalne razmere. Zimske in nenavadne vremenske razmere težavnost vsake poti močno spremene. Vse poti, ki so označene kot zahtevne in zelo zahtevne tudi odsvetujemo za sestop. Posebej poudarjamo, naj bi se na take poti podajali opremljeni s čelado in varnostnimi vponkami, kar je že nekaj časa v navadi pri ostalih alpskih narodih. Predvsem za zelo zahtevne poti priporočamo vzpone v organiziranih skupinah s planinskim ali še bolje gorskim vodnikom. Vzdrževanje takih poti ni enostavno in predstavlja za planinska društva, ki morajo skrbeti za take poti kar nekaj problemov. Tega se zaveda tudi Planinska zveza Slovenije, ki predvsem finančno pomaga, da se obnova poti lahko sproti izvaja. Pri obnovi društvu priskočijo na pomoč člani tehnične podkomisije pri Komisiji za planinska pota. To so markacisti iz celotne Slovenije, ki so še dodatno usposobljeni za taka dela. Udeleženec akcije mora poleg dela s stroji in prenosa težjih tovorov imeti tudi nekaj alpinističnih veščin. Le na tak način je lahko kos delu na zavarovanih poteh. V zadnjih letih nam pri prenosu materiala in strojne opreme na določena mesta v gori pomaga slovenska vojska s svojimi helikopterji. Koliko truda je s tem prihranjenega vedo le tisti, ki so na takih akcijah že sodelovali. Od leta 1986, odkar take akcije organizirano potekajo, je bilo izvedeno popravilo na 96 zavarovalnih poteh od skupno 135. Akcije so trajale skupno 458 delovnih dni na njih pa je sodelovalo 121 markacistov iz več kot 40 planinskih društev iz vse Slovenije. Ekipe se določajo glede na potrebe, zato ni nič nenavadnega, če delajo v Julijcih štajerski markacisti in v Kamniško Savinjskih alpah markacisti izpod Triglava. V zadnjih letih nam mile zime in potresi povzročajo še dodatna dela. Prav letos smo zaradi aprilskega potresa v Posočju morali zapreti nekaj poti, saj jih zaradi popotresnih sunkov ni bilo možno sanirati v času trajanja planinske sezone. Tujcem in tudi našim planincem zelo poznana in obiskana "Jubilejna pot" je bila celo sezono predmet različnih mnenj in razprav. Člani komisije in minerji smo si ogledali skalni podor pod Zadnjim oknom, vendar smo skupno ugotovili, da bi z razstre-litvijo morda povzročili še dodatno poškodovanje te poznane naravne znamenitosti. Ko smo končno dobili sintetično razstrelivo, ki skalo zdrobi, ne poškoduje pa okolice, nam je poznoavgus- tovska ohladitev preprečila njegovo uporabo. Vsekakor pa bo "Jubilejna pot"v naslednjem letu uvrščena med prednostna popravila, tako kot tudi Zahodno drežniška pot na Krn in ostale poti v Posočju. Želja je, da naj bi planinstvo in preživljanje prostega časa v naravi postalo način življenja vsakega Slovenca. Prav zato se bo Planinska zveza Slovenije tudi v prihodnje zavzemala, da se obstoječe poti vzdržujejo v sedanjem obsegu. Nikakor pa ne nasprotujemo uvajanju vodniških poti v naših Alpah. Vendar naj bi te poti imele drugačen status, ki bi jih ločeval od planisnkih poti, ki morajo biti dostopne vsakomur. Hanzova pot se nam za tak poskus vsekakor ne zdi primerna in tudi če ostane v sklopu zavarovanih poti, bo to še vedno ena najdrznejših planinskih poti v naših Alpah in zato za marsikoga dostopna le z vodnikom. Komisija za planinska pota pri PZS Načelnik: Tone Tomše Udin Boršt - zgodovinski spomin in opomin Minuli nedeljo, 13. septembra, so se na vsakoletni spominski slovesnosti v Strahinju pri Naklem poklonili padlim borcem Kokrškega bataljona številni nekdanji partizani in aktivisti NOB, domačini iz Strahinju, Dupelj, Nakla in okoliških vasi pa tudi iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in iz drugih krajev. Septembrsko slovesnost pripravi vsako leto krajevna organizacija Zveze borcev iz Naklega, skupaj z območnim združenjem NOB Kranj, spominja pa na težke boje partizanov Kokrškrega bataljona z Nemci pred 56 leti v Udin borštu. V veliki obkoljevalni bitki, ki je trajala dva dni 13. in 14. septembra 1942 je tedaj padlo 24 partizanov, večinoma domačinov iz Dupelj, Visokega, Šenčurja, Vogelj, Podljubelj in od drugod. Bogat kulturni program so na slovesnosti izvajali pevci Moškega pevskega zbora iz DUPELJ pod vodstvom Franca S ara bona, z. recitacijami Kajuha in drugih pesnikov pa so nastopili člani mladinske kulturne skupine iz Nakla in učenci tamkajšnje osnovne šole. Na harmoniko so zaigrali tudi nekaj partizanskih pesmi. Program je vodil predsednik borčevske organizacije iz Nakla, Edo Petek uvodni nagovor pa je imel predstavnik nakelskega kulturnega društva Miha Štefe. Slavnostni govornik STANE BOŠTJANCIČ je nastopil v imenu brigadirjev mladinskih delovnih brigad, ki praznujejo svoj jubilej. Poudaril je velik pomen povojnih podvigov mla- dine, ki so s prostovoljnim delom gradili številne pomembne objekte po Sloveniji in Jugoslaviji. Govoril je o pomenu NOB v zgodovini Slovencev, o boju za osvoboditev ter osamosvojitev in o naglem razvoju in hitrem porastu blagostanja delovnih ljudi v socialistični domovini. Dovolj kritično pa je ocenil sedanje razmere strankarskega boja za oblast in brezbrižnost sedanjih oblasti do problemov brezposelnosti in težkih gmotnih razmer za večino delavcev. Kakšno je zgodovinsko ozadje bojev v Udin borštu? Poleti 1942 je narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem doživljal težke preizkušnje. Zaradi naglega razširjanja območij, na katerih so zavzemali položaje gorenjski partizani, so Nemci začeli velik oborožen pohod proti borcem NOB na hribovitem ozemlju med Jelovico in Karavankami ter Kamniškimi planinami. Torej v smeri, koder je potekal premik enot Druge grupe odredov z Gorenjskega proti Štajerski. Tako so avgusta 1942 potekali hudi boji pod Krvavcem, septembra pa so Nemci začeli veliko ofenzivo proti enotam Kokrškega odreda oziroma njegovega drugega bataljona na območju Udin boršta. O zasnovi velike sovražnikove obkoljevalne bitke in o tako množičnem napadu več kot 3000 policistov partizani niso bili dobro obveščeni, zato se tudi niso uspeli pravočasno umakniti. To pa je bilo zanje usodno. V dvodnevnih spopadih 13. in 14. septembra 1942 so močne nemške enote 18. policijskega polka gorskih lovcev, okrepljeni z oklepnimi enotami, obkolile gozdnato območje UDIN BORŠT med Naklim in Krizami, koder so se zadrževali partizani 2. bataljona Kokrškega odreda. V dopoldanskih urah na nedeljo, 13. septembra, so napadalci uspeli obkoliti celotno območje Udin boršta, tako da niti v noči od nedelje na ponedeljek partizanski preboj nemškega obroča ni uspel. Zgodaj zjutraj naslednji dan pa so Nemci napadali z vseh strani, v nekaj urah jim je uspelo razbiti strnjeno enoto na manjše skupine in tako uničiti vsako posebej. Kronisti dogodkov Udin borštu so zapisali, da so se obkoljeni borci bojevali hrabro in določo in vkljub veliki premoči niso klonili do zadnjega. V hudih bojih na nedeljo in ponedeljek je padlo 24 partizanov 33 pa so jih Nemci ujeli ter odpeljali v Begunje in naprej v koncentracijska taborišča. Le 6 borcev se je rešilo iz obroča. To je bil neenak boj med dvema stranema, saj je enega partizana napadalo kar 50 policistov, in to dobro oboroženih ter izurjenih vojščakov, gorskih lovcev, ki so se že dotlej izkazali v številnih bojih in pohodih proti partizanom. Nemci so leta 1942 namestili v postojankah na Gorenjskem od Šentvida pri Ljubljani do Bleda, koder je bil sedež gestapa, več kot 20 tisoč policistov. To dokazuje, kolikšna je bila razširjenost partizanstva na Gorenjskem v letih 1941 in 1942. Prav zavoljo tega so okupatorji morali zadrževati na tem območju tako močne oborožene sile, da so jih po potrebi uporabili v bojih proti partizanom. Prostrano gozdno območje Udin boršta je bilo med vojno zatočišče partizanov, obenem pa prizorišče pogostih bojev. Da bi ostalo bodočim rodovom v opomin in spomin na številna junaštva in tragedije borcev za svobodo, so prizorišča spopadov po vojni primerno uredili in obeležili ter ob grobišču padlim junakom postavili spomenik. Celotno območje pa so s posebnim odlokom razglasili za spominski park. Jože Bohinc TET 3 in zapisnik šolskega ministra Dne 25. 11. 1998 je Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja vložil referendumsko pobudo o vprašanju obravnavanja predloga zakona o državnem poroštvu za najetje kreditov za gradnjo novega objekta TET 3 v Trbovljah podprto z 216 podpisi volivcev. Referendumska pobuda je bila vložena v vložišče Državnega zbora ob U. uri, vseh 13 listov, na katerih je bilo zbranih 216 podpisov vključno z osebnimi podatki, pa je bilo iz prostorov Državnega zbora faksirano na več naslovov v Trbovlje, tudi v TET 2. Faksiranje je bilo izvedeno istega dne do 13. ure. Zoper tako ravnanje sta bili vloženi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani dve kazenski ovadbi zoper neznanega storilca zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja uradne osebe. Eno ovadbo je vložil inšpektor za nadzor nad varovanjem osebnih podatkov, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje, drugo pa predlagatelj referendumske pobude. Iz medijskih poročil o obravnavanju nepravilnosti vezanih na opravljanje mature enega dijaka od 8500 ostalih, pa je razvidno, da je poslancem skorajda onemogočen vpogled v zapisnik šolske inšpekcije, zaradi varovanja osebnih podatkov in imen navedenih v tem zapisniku. Šolski minister se pri tem sklicuje na Zakon o varovanju osebnih podatkov. Ne morem razumeti, da se en zakon lahko uporablja po lastni potrebi in navdihu, saj smo v Ustavi zapisali, da smo pred zakonom vsi enaki. S tem se postavlja pod vprašaj verodostojnost delovanja zakonodajne komisije v Državnem zboru. Kljub vloženima dvema kazenskima ovadbama pa Okrožna državna tožilka ni začela s postopkom iskanja storilca. Poslanec ZLSD g. Miran Potrč je s korektno izjavo v mariborskem Večeru dne 8. L 1998 priznal, da je on odposlal osebne podatke podpornikov referendumske pobude v Trbovlje. Okrožna državna tožilka pa še kar čaka z začetkom postopka za iskanje storilca. Pravna država ureja posamezne zadeve z ustrezno zakod-nodajo in skrbjo, da se sprejeta zakonodaja spoštuje in nespošto-vanje ustrezno sankcionira. Pri skrivanju zapisnika z izgovorom na varovanje osebnih podatkov bi bilo to verodostojno, če ne bi v drugem primeru isti zakon kršili. Zakon o varovanju osebnih podatkov je jasen, postopek vpogleda poslancev v te podatke je tudi jasen, torej je skrivanje za zakonoddjo le neko politično dejanje. Če tako ravnanje šolskega ministra pomeni nezaupanje poslancem, ker so že dokazali, da Zakon o varovanju osebnih podatkov ne spoštujejo, se bojim, da se vzroki za nastajanje nepravne države rojevajo pri poslancih v Državnem zboru. Božo Dukić, iur. Še vsak "fehtari" po svoje Še o vask (klub) fehtari po svoje, Gorenjski glas 18. 9. 1998 izpod peresa Pomočnika načelnice oddelka za družbene javne službe, Mirko Rakuš, org. Dovolimo si dati pojasnilo k izjavi "VSAK"! Družba BOBEK IN SOL, d.o.o., naslednica obratovalnice Svetovanje in organiziranje športno rekreativnih dejavnosti v Kranju že deseto leto organizira tekaške prireditve skozi več gorenjskih občin. Financira se le s sredstvi pridobljenimi z. ekonomsko propagando po podjetniških načelih, plačuje dajatve v proračun. Ima vsa potrebna dovoljenja in blagovno znamko. Mnogi podjetniki in delniške družbe obidejo to pravno dejstvo in se kot "pirati" raje preko "društev in klubov" promovirajo na prireditvah, kjer tudi naša pravno urejena družba ni izjema. Take načine celo spodbujajo med posamezniki. Seveda smo se temu upirali z vsemi pravnimi sredstvi. Imena le-teh ne bomo navajali, saj bi sprožili antireklamo za zelo eminentne pravne in fizične osebe, dodatne argumente pa bi pridobile inšpekcijske službe in organi pregona. V našem primeru gre za regularno promoviranje in ekonomsko propagando naročnikov. Bobek in sol, d.o.o. PE Kranj Stane Bobek, direktor Kako je vrhniški lev raztrgal sovodenjskega zajca "Ali bi bilo živi duši na Slovenskem prišlo kdaj na misel, da bi naročil slavnostno pesem Prešernu in ne Koseškemu, Župančiču in ne Ganglu? Sliko Jakopiču, kip Bernekerju? Ne! Svoji k svojim! Zajec, najmanj osebni, najpuš-čobnejši in (to je beseda) najponižnejši slovenski kipar je bil rojen in poklican, da ustvari spomenik - ne Prešernu, temveč tistemu licu, ki nam ga kaže narod v tej žalostni dobi ... Vsaka knjiga, slika in vsak kip je spomenik dobe. Zato bi bilo protinaturno, da bi se vzdignil iz te klavrne dobe veličasten monument, in strahotna vprašam: kaj bi bilo, da nismo imeli Zajca? Pravijo, da je bil Zajcev osnutek najboljši in da so gospodje prisiljeni kupili edino suho kravo, prignano na semenj. Ampak to so same prazne besede; doživeli smo že take reči, prijatelji, da lahko modro zapišemo: če bi bilo poslalo svoje osnutke sedmero Rodinov, spomenik bi bil stavil Zajec. Resnica je, da imamo, kolikor jih jaz poznam, vsaj dvoje kiparjev, ki sta umetnika: Berneker in Peruzzi; ampak Prešerna je napravil Zajec in Zajec dela zdaj Vego in bo delal Bleiweisa in bo delal Andrejčkovega Jožeta, in kadar Zajca več ne bo, bo nastalo zajčevstvo ter bo delalo spomenike sebi in svojemu narodu, po petnajst metrov visoke ..." Kaj mislite, komu so se zapisale te uničujoče besede? Seveda, malo je bilo tako kritičnih peres na Slovenskem: Ivan Cankar je njih avtor! "Ta Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh do Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon lev je potem padel na Prešernov spomenik ter pri tem razrgal še drugo žrtev, našega nedolžnega in ponižnega kiparja Zajca." Popadljivost vrhniškega leva, izražena v Krpanovi kobili, je bila tako huda, da se je zganil celo postarani poljanski lovec - dr. Ivan Tavčar v Premišljevanju o Krpanovi kobili - in se postavil za raztrganega Zajca, svojega rojaka iz Poljanske doline. -Resnici na ljubo, živeli so tedaj, ko se je postavljal Prešernu spomenik, vsi skupaj v Ljubljani. Vrhniškega leva poznamo vsi, poljanskega lovca takisto, sovodenjskega "zajca" le malokdo. Bojim se, da jih celo med Po/janci bolj malo, ki vedo, da je Prešernov spomenik na Tromos-tovju (nekdanjem Marijinem trgu) postavil Ivan Zajec, po očetu Sovodenjčan. Ta spomenik je njegovo najbolj znano, vendar ne najboljše delo. Poznavalci pravijo, da sta stranska reliefa boljša od kipov pesnika in njegove razgaljene muze. Sicer pa presodite sami; ko greste kaj v Ljubljano, se ustavite pri spomeniku in si od blizu oglejte v skulpturi uprizorjeno Slovo Črtomira in Bogomile (iz. Krsta pri Savici) in na drugi strani Ribiča, v kip spremenjeno pesem istega imena. Zajec je za osnutek spomenika, ki ga je izdelal že 1899, dobil prvo nagrado na natečaju 1900; 1903 so kipe ulili na Dunaju, 1905 je bil spomenik postavljen in slovesno odkrit. Zajčeva številna druga dela so raztresena vsepovsod, nekaj jih je na ogled v Narodni galeriji, še več jih je v zasebnih zbirkah. Najboljša smo si lahko ogledali prav letos poleti, na skupinski razstavi Kiparstvo okoli leta 1900, v novem krilu imenovane galerije; vsa so iz njene stalne zbirke. In tu se je videlo, jasno in razločno, tudi za laično oko, da ni Zajec nič slabši od sodobnikov. Cankar omenja Franca Bernekerju in Svetoslava Peruzzija, na razstavi so bila še dela Alojzija Gangla, Alojzija Repiča, Josipa Urbanije, Antona Stefica, mladega Lojzeta Dolinarja in Ivana Napotnika. Čas je sodil, Zajec je preživel, čeprav ga je levji peresnik raztrgal. Vezalka sandal v marmorju (1902), Žensko poprsje v bronu (1907), Portet deklice v mavcu (okoli 1910), bronasta Japonka (okoli 1910) - to so kipi, ki stojijo! Če jim dodamo še bronaste reliefe Mladost (okoli 1910), Požar (okoli 1910) in Val življenja (1913), je postavitev še boljša. Plašni Zajec se je svojih najbolj ustvarjalnih trenutkih ustavil in okamenel v svojih delih. Ko sem bil zadnjič v Ljubljani, sem videl, da obnavljajo tudi njegov "visoki relief" iz savonskega peščenca; ta stoji vrh fasade šentjakobske cerkve in upodablja Spremenjenje na gori Tabor (1897). Ko bo obnovljen, bo spet vsem na očeh. "Zajčeva umetnost je skromna in preprosta, odkritosrčna in iskrena v svoji otroško naivni težnji po čim zgovornejšem, čim bolj izčrpnem pripovedovanju in opisovanju snovi." Tako ga je "sodil" Fran Šijanec, v Sodobni slovenski umetnosti, 1961. In pri tem naj ostane. Ivan Zajec, slovenski kipar OGLASI Radio Ognjišče je pripravil večer narodnozabavne glasbe z naslovom: 200 glasbenikov v pozdrav 200. oddaji Prijatelji Radia Ognjišče RADIO OGNJIŠČE Gre za prvo tovrstno prireditev pri nas, saj je v dvorani Tivoli zares zaigralo, zapelo in zaplesalo 200 glasbenikov; Ansambel Nagelj, Ansambel Franca Miheliča, Gašperji, Ansambel Bratov Poljanšek, Igor in zlati zvoki, Ansambel Svetlin, Ansambel Grega Av-senika, Ansambel Braneta Klavžarja, Bobri, Šaleški fantje, Ansambel Petra Finka, Trio Storžič, Štirje kovači, Ansambel Tonija Verderberja, Mesečniki, Ansambel Vrho-vec, Zarja, Braco Ko-ren&Kraški kvintet, Ansambel Vesna, Ivan Hud-nik, Alfi Nipič, Joži Kališ- OBČINA CERKLJE URAD ŽUPANA UI. Franca Barleta 23 Števika: 006-1787/98 Datum: 29. 9. 1998 Na podlagi sprejetega odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni Vestnik Gorenjske 3/98 z dne 17. 1. 1998) razpisujemo Subvencioniranje realne obrestne mere za najete kredite S področja drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva Občine Cerklje za leto 1. Predmet razpisa Občina Cerklje bo iz proračuna občine Cerklje za leto 1998 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/98) namenila za subvencioniranje realne obrestne mere kandidatov: - za drobno gospodarstvo 2.376.000,00 SIT - za turizem 1.296.000,00 SIT - za kmetijstvo 1.296.000,00 SIT 2. Merila in pogoji: 2.1. Splošni pogoji Na razpis se-lahko prijavijo: - samostojni podjetniki - mala podjetja v zasebni lasti do 5 zaposlenih - občani, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetiji, iz katere si plačujejo kmečko zavarovanje najmanj za enega člana - turistični objekti Pogoj za odobritev subvencije je, da je prosilec slovenski državljan, da je sedež firme in poslovni prostor oz. kmetija na področju občine Cerklje na Gorenjskem in da je kraj investicije na območju občine Cerklje na Gorenjskem. 2.2. Subvencioniranje realne obrestne mere je namenjeno za namenske kredite enotam drobnega gospodarstva, ki delujejo kot samostojni podjetniki ali kot mala podjetja v zasebni lasti, kmetom, ki bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj, razširitev in prestrukturiranje poslovanja oziroma dejavnosti in turističnim delavcem za boljšo turistično ponudbo na območju občine in sicer: a) za razvoj drobnega gospodarstva v: - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakup opreme za opravljanje dejavnosti b) za razvoj kmetijstva v: - graditev, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov - nakup in posodobitev opreme - razširitev, posodobitev, prestrukturiranje ter pridobivanje novih zmožnosti za dopolnilne dejavnosti - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel 2.3. Subvencije se prednostno odobrijo prosilcem, ki izpolnjujejo tudi naslednje pogoje: - so najeli kredit v drugi polovici leta 1997 in v letu 1998 - niso prejeli subvencij iz drugih naslovov 2.4. Višina subvencije - subvencionira se do 8 odstotnih točk realne obrestne mere v višini 50 % - subvencionirajo se krediti po 1. 1. 1995 3. Vsebina vloge 3.1. Vlogo s kratkim opisom - Osnovno pogodbo o odobrenem kreditu - Izračun realnih obresti za leto 1998 oz. amortizacijski načrt 3.2. Potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih - za fizične osebe - potrdilo davčne uprave - za pravne osebe - dokazilo o boniteti podjetja (BON 1 in 2 oziroma BON 3) - začetniki pa oceno uspešnosti investicije, ki jo izdela banka 3.3. Dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika - priglasitveni list, dokazilo o registraciji podjetja - Odločbo, za kmetijsko dejavnostjo, potrdilo ZZZS, da so kmečki zavarovanci 3.4. Številko, kamor se bodo sredstva nakazala 3.5. Izjavo, da obresti niso subvencionirane iz katerega drugega naslova 3.6. Mnenje posojilodajalca: Opomba: Prosilci, ki so v letu 1997 prejeli subvencijo in ponovno prosijo za leto 1998 za isti kredit, vlogi ni potrebno priložiti dokumentov pod točko 3.1. razen izračuna obresti za leto 1998 4. Rok za prijavo prošenj je 60 dni po objavi razpisa. 5. Vloge za dodelitev subvencij pošljite na naslov: Občina Cerklje, UI. Franca Barleta 23, 4207 Cerklje 6. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali 8. Prosilci bodo obveščeni o odobritvi subvencij v roku 15 dni po sprejemu sklepa. Podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobite v Občinskem uradu občine Cerklje, UI. Franca Barleta 23, (ga. Majda Stare tel. 422 518). Občina Cerklje ŽUPAN FRANC ČEBULJ nik&Miha Dovžan, Folklorna živo - torej brez pomoči tako skupina Cirles-Preddvor in imenovanih play-backov, je Godba Domžale. dokazala, da slovensko ljudst- Prireditev, ki je potekala v vo rado prisluhne polkam in ■O m UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za organizacijske vede objavljamo DRAŽBO za prodajo rabljene pisarniške in šolske opreme Oprema predstavlja šolske mize in stole, table, pisarniške mize in omare ter ostalo opremo. Javna dražba bo v torek, dne 6. oktobra 1998, ob 11. uri v prostorih Fakultete za organizacijske vede, Prešernova cesta 11/11. Kupci si opremo lahko ogledajo istega dne ob 9. uri, kjer jim bodo na razpolago spiski opreme. Kupljeno opremo je treba plačati takoj na dražbi in jo odpeljati istega dne. Informacije po telefonu 374-200 (g. Žnidar). valčkom, saj je dvorano Tivoli napolnilo kar 4 tisoč ljudi in, kar je najpomembnejše, vse stopnice so bile prodane že v predprodaji. Z glasbeno-plesnim spektaklom, kot mu lahko rečemo, so bili zadovoljni prav vsi, tako nastopajoči, ki so pri občinstvu naleteli na neverjetno dober odziv, kot tudi organizator Radio Ognjišče. Uresničilo se mu je namreč tisto, kar je le malokdo verjel, napolnil je dvorano Tivoli. MEGAMILK OBČINA JESENICE Cesta m. Tita 78, 4270 JESENICE tel. 064/877-030, fax:064/862-210, e-mail: občina@jesenice.si http://www.jesenice.si objavlja naslednje prosto delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC/STROKOVNA SODELAVKA za stanovanjsko področje v Oddelku za okolje in prostor ter stanovanjsko gospodarstvo Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati/ke izpolnjevati še naslednje pogoje: -VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne usmeritve, -1 leto oz. 3 leta delovnih izkušenj - znaje uporabe računalnika Izbrani kandidat/ka bo skenil/a delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dvomesečnim oz. trimesečnim poskusnim delom. Kandidati/ke naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: OBČINA JESENICE, Kadrovska služba, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali! O izbiri bodo kandidati/ke obveščeni/e v 8 dneh po opravljenem postopku. Gregor d.o.o. 1 w u PODJETJE ZA i )B( IANIZAI I m 5TOBTVE IN TRGOVINO VVACOM predstavlja Intuos Graphics Tablet Svstem Celovito orodje za vsakega umetnika, grafičnega oblikovalca in kreativnega ustvarjalca Nove zmogljivosti nudijo uporabnikom z različnih področij popolno umetniško svobodo izražanja. Prvega septembra 1998 je VVACOM predstavil novost v svojem proizvodnem programu - serijo grafičnih tabel Intuos. Intuos, ki je korak naprej v razvoju od znane serije ArtPad II in UltraPad, predstavlja Intelligent Graphics Tablet Svstem in omogoča risanje, slikanje, ilustriranje, obdelavo digitalnih medijev ter naravno uporabo računalnika. Nova zbirka petih grafičnih tabel ter šestih inovativnih vhodnih naprav vključuje več kot ducat tehnoloških in ergonomskih novosti. Rezultat popolnoma novega pristopa pri oblikovanju, je ergonomsko izpopolnjen sistem grafičnih tabel. Nova serija ohranja vse prednosti serije ArtPad II in UltraPad, vendar prinaša kar nekaj bistvenih novosti in opcij, ki jih bodo s pridom uporabili oblikovalci v digitalnih, 2D in 3D medijih, CAD načrtovalci ter vsi ostali uporabniki. VVACOM-ov cilj pri razvoju Intuos Graphics Tablet Svstema je bil doseči celovit ergonomski način uporabe obeh rok.,Vsi modeli so simetrične oblike in nudijo enako oporo roki ob obeh straneh delovne površine, kar zagotavlja optimalne pogoje pri uporabi tako desne kakor tudi leve roke. Tudi sam podstavek za pero je moč brez težav namestiti tako, da odraža ergonomski položaj vsakemu uporabniku. Intuos vhodne naprave so bile zasnovane tako, da dodatno pripomorejo k možnosti uporabe obeh rok in ergonomičnosti vseh grafičnih tabel iz serije Intuos. Vsem grafičnim konfiguracijam je priložena tudi posebna razširjena verzija MetaCreations Painter Classic, ki nudi podporo za Tool ID in Airbrush. Vključeni so tudi novi PenTools 3.0, na pritisk in nagib občutljivi Plug-ini združljivi s Photoshopom, s podporo za Airbrush za Adobe Photoshop verzijo 3.05 ali novejšo. Dobava, cena m sistemske zahteve Intuos Graphics Tablet Svstem je na voljo od 1. septembra 1998 dalje. Prosimo vas, da se za podrobnejše informacije obrnete na vašega lokalnega distributerja. Za delovanje sistem Intuos potrebuje Apple Macintosh, Povver Macintosh ali PC računalnik z operacijskim sistemom Apple Svstem 7.0 ali novejšim, VVindovvs 95 ali novejšim, VVindovvs NT 4.0 ali novejšim ali SGI. Intuos grafične table z dodatki nudijo dvo-letno garancijo. Opomba urednikom: VVACOM (http://www.wacom.de), ki je leta 1988 ustanovil evropsko podružnico v Nemčiji, trenutno zaseda prvo mesto na tržišču pri razvoju in proizvodnji grafičnih tabel. Podjetje je znano po prvi grafični tabli visoke ločljivosti na svetu in brezžičnem peresu, ki za delovanje ne potrebuje baterij. Danes VVACOM nudi obsežno paleto grafičnih tabel, peres in kurzorjev, ki vključujejo tudi Airbrush in 4D Mouse. Približno 70 odstotkov grafičnih tabel, v uporabi na področju grafičnih dejavnosti, visoko zmogljivega videa in namiznega založništva nosi blagovno znamko VVACOM. VVACOM proizvode na slovenskem tržišču zastopa podjetje GREGOR, d.o.o., Kranj. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na: GREGOR, d.o.o. Zoisova 6 SI-4000 Kranj Tel./Fax: 064 225528 TERME BANOVCI UGODNI JESENSKI PAKETI: 5 X POLPENZION 25.110 SIT POPUSTI ZA UPOKOJENCE! Leta 1995 je ministrstvo za zdravstvo proglasilo banovsko vodo (termalna voda v bazenih ima temperaturo med 36 do 38°C) za naravno zdravilno sredstvo, ki zdravi revmatska obolenja (bolezni sklepov in hrbtenice). NAGRADNO VPRAŠANJE: KOLIKO STOPINJ IMA TERMALNA VODA V BAZENIH? NAGRADA: VIKEND PAKET ZA 2 OSEBI V ZELENEM GAJU ODGOVORE POŠLJITE DO 10. 10. 1998 NA NASLOV TERME BANOVCI, 9241 VERŽEJ, TEL: 069/134-40 ODGOVOR:........................................ NASLOV: PRIJETEN DAN V AVSTRIJSKEM VISOKEM POGORJU Medijske Toplice so v osrčju Slovenije, 5 hiinut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Majhen gostoljuben hotel Medijske toplice stoji ob kopališkem kompleksu na robu gozda, v zelenem in mirnem okolju. Nudi 35 sob s 77 ležišči, dobro kuhinjo, restavracijo, bistro, bar, zimski vrt in teraso. Za pripravo poslovnih srečanj je na voljo sodobna seminarska dvorana s 60 sedeži. V bližini je teniško igrišče, pozimi pa si lahko privoščite smuko na smučiščih Kandrše in Marela. V teh jesenskih mesecih bi poudarili prijeten pokrit bazen z ogrevano vodo (32 stopinj C), prostore za vodne in suhe masaže ter finsko savno. V sklopu hotela je splošna zdravniška ordinacija z diagnostičnim centrom, kjer izvajajo različne terapije: akupunkturo, moksibustijo, biserne kopeli, blatne tango obloge, homeopatijo, fizioterapijo in hidroterapijo. Ponujajo sprostitveni, rehabilitacijski in shujševalni program. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. HOTEL MEDIJSKE TOPLICE MEDIJSKE TOPLICE I, Mil IZLAKE TEL: +386/601/74 117, 47 140, FAX.: 74 044 E-MAIL: HOTELMEDIJSKE.TOPLICE@SIOL.NET Organizator izleta Alpetour potovalna agencija Kranj v sodelovanju z Gorenjskim glasom sta v soboto, 26. septembra, pripravila izlet v znamenito območje avstrijskega Hohe Tauern. Pot nas je vodila skozi Gor-njesavsko dolino in Karavanški predor mimo Beljaka do Spit-tala. Po nekaj manjših drobnib nakupih nas je pot pripeljala do Kolbnitza. Tu nas je čakala največja privlačnost izleta -vožnja z zobato železnico na višino 2250 m pod 2965 m visoki Reisseck. Vreme nam je malce zagodlo, da nismo imeli priložnosti videti sosednjih 3-tisočakov. Ob vdihavanju čistega zraka in dobrem kosilu v hotelu smo pozabili na vsakodnevne skrbi. Popoldne smo jo z zobato železnico mahnili nazaj v dolino v Kolbnitz. Od tod smo se peljali ob Mill-statskem jezeru. To je drugo največje jezero na Koroškem, ki je dolgo 11,7 km (4 x večje kot naše Bohinjsko jezero). Krajši postanek smo naredili v Millstatu. Ogledali smo si Salzburški benediktinski samostan. Tu je danes muzej zgodovine, geologije-in mineralogije. Millstat je tudi prizorišče celoletnih glasbenih festivalov. Pot nas je vodila nazaj mimo Seebodna do Spit-tala. V Spittalu smo si ogledali prelep renesančni grad in lepo arkadno dvorišče. V večernih urah smo se vrnili domov. Sponzor današnje križanke je GOSTILNA PRI VIKTORJU IZ KRANJA GOSTILNA PRI VIKTORJU KRANJ, PARTIZANSKA 17 Tel.: 221 573 Gostje, ki prvič stopijo v gostilno, so presenečeni nad njeno domačnostjo. Ze to je dober znak, da lokal nudi nekaj več. Gostilna je odprla vrata za svoje prve goste pred 20 leti. Notranjost gostilne pa je nastajala že celo desetletje prej, kot ljubiteljsko delo prvega lastnika Viktorja Kisovca, po katerem ima gostilna tudi ime. Tradicijo nadaljuje hčerka Spela, ki je z vztrajnostjo in ljubeznijo do poklica uspela gostilni utrditi sloves, kakršnega ima danes. Ta sloves se odraža v gostoljubju, ki je namenjeno tako zahtevnim gostom kot tudi mimoidočim, ki v gostilno radi zahajajo na kozarec domačega vina. Izkušnje, da so prehranjevalne navade in zahteve gostov drugačne kot pred leti in da želijo širšo ponudbo, so lastnikoma gostilne Speli in Borisu Stibelj narekovale spremembe. Gostilno 'sta delno obnovila in obogatila ponudbo. V dopoldanskem času je gostilna odprla vrata tudi gostom, ki nimajo veliko časa, zato imajo pripravljenih kar 16 različnih malic, ki jih strežejo od 9. - 13. ure. Od 12. ure naprej pa sta na voljo tudi dva menija za kosilo. Kot tradicijo velja omeniti veliko število skupin, ki se ob raznih praznovanjih in obletnicah rade vračajo. Rezervacije sprejemajo za večje in manjše skupine in po želji prilagodijo tudi obratovalni čas. Gostje ne bodo presenečeni samo nad obilnimi porcijami in zmernimi cenami, temveč tudi nad kvalitetno in bogato ponudbo. 9. - 13. ure - 16 vrst malic 12. - 16. ure kosila obratovalni čas: pon. - petek 9. - 23. ure sobota 12. - 23.30 ure prazniki 12. 23.30 ure nedelja zaprto Za današnjo križanko Gostilna pri Viktorju podarja tri nagrade: 1. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 4.000 SIT 3. nagrada: gostinske storitve v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjsi glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 14. oktobra 1998, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. SESTAVIL; LETOVIŠČE V VZHODNI ISTRI DAN V TEDNU LETNA VZDRŽE-VALNINA VLADARSKE HIŠE PREM0G0VI UGASKI VOZNIK FORMULE 1 (JEAN) SPODNJI DEL NOGE OVOJNICA ZA SPISE VZKUK NA ISiK 11 ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O UGODNI IN KVALITETNI PONUDBI. mmmsmM glas Če nimate priloge funt C f1 AB1?M fCtf 4 I© slo težko Spet: eno vprašanje in deset nagrad Sredi lanskega decembra je izšla priloga LETOPIS GORENJSKA 97/98. Naslednji gorenjski letopis boste prejeli že čez slabe tri mesece; a prepričani smo, da imate letopis 97/98 doma "pri roki" in z njegovo pomočjo boste tudi tokrat zlahka izbrskali odgovor na nagradno vprašanje. Za novo nagradno nalogo najprej citat: "Prek ... /to morate uganiti/ je v minulih 22 letih delalo več kot 30 tisoč mladih in čeprav je ponudbe za tovrstna dela vse manj, jih nekaj tisoč letno po tej poti vendarle najde zaslužek." Tako je, pod naslovom 'Dobrim podjetjem celo kreditirajo izplačila dijakom in študentom', zapisano v decembrski prilogi Gorenjskega glasa v rubriki "Odličfti na Gorenjskem". Vprašanje: KATERA gorenjska GOSPODARSKA DRUŽBA je to? Odgovore izključno na dopisnicah pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj, do prihodnjega petka, 9. oktobra 1998. Nagrade: lx Glasov poljubno izbran izlet za eno osebo; 2x Glasov izlet za eno osebo po naši izbiri; 3x vrednostni bon za tisoč tolarjev; 4x Glasov elastični trak za rekreativce, vrhunski najkakovostnejši izdelek firme Bolero Oblak Kranj. FOTO • POROČNE FOTOGRAFIJE IZ NAŠEGA ATELJEJA PREPOZNATE PO NOVEMU STILU FOTOGRAFIRANJA • OB HITRI IZDELAVI IN KVALITETI ŠE ODLIČNA CENA • FOTOGRAFIJE DOBITE ŠE ISTI DAN (ENO URO PO POROKI) FOTO GM GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM) LJUBLJANSKA 5 (POD JELENOVIM KLANCEM) tel.: 064 212-442, 226-160 EKSPRES RAZVIJANJE FILMOV! RAFAELA - Klinična nega obraza in telesa Leto se je prevesilo v jesen. Naša koža pa kaže posledice sončenja in postaja utrujena. Radi bi vas seznanili z naravnimi možnostmi, ki telesu pomagajo pri marsikateri težavi: STAROSTNE PEGE: Ne pojavi jo se samo v obdobju starosti, temveč so lahko posledica nosečnosti, uporaba določenih zdravil, na svetlobo občutljivih dišav v negovalni uporabi, ter seveda prekomerno sončenje. V ta namen je negovalni sistem DERMALOGICA razvil učinkovit Botanični svetlilec. Vsebuje izvlečke gornika, sladkega korena in še mnogo drugih naravnih sestavin, ki uspešno svetli neenakomerno barvo polti in starostnih peg. V osebno prilagojeni negi za telo in obraz rešuje klientove težave s kožo, jo uravnoveša do optimalnega zdravja in lepega videza. Ze z eno nego lahko sami ugotovite, da je izbira sestavin premišljena in osnovana tudi za najbolj zahtevne lepotne tretmane. Jesen je čas, ko se telo začne pripravljati na hlad -zimo. Kilograme, ki smo se jih v času poletja uspešno znebili pa se zopet tihotapijo, kilogram za kilogramom. Za dobro počutje in preprečevanje nabiranja kg. Vam priporočamo terapije - tega odličnega klinično naprednega sistema DERMALOGICA. Osnovana je na osnovi več kot 50 vrst FITO BOTANIČNIH kompleksov, več kot 30 vrst aromaterapevtskih olj in več kot 40 vrst zelišč, ki delujejo antisintezno (masaže, odprava maščobnih oblog) pro-tivnetno (luskavica) zdravilno. Zaradi vsega naštetega se na telesu odraža dobro počutje in lep videz. Kot novost in pesenečenje: za tiste, ki si željo ohraniti lepo porjavelo barvo tudi pozimi! AZIJSKI PILING IN KAN I RAN JE - SARA NARAVNA METODA: Oživlja pigmentacijo (tudi za tiste, ki si doslej lepe polti niso mogli pridobiti) in ohranja lepo barvo zdravega videza. Naslednjič pa bomo govorili o nadležni -PLEŠAVOSTI! Informacije v RAFAELA Reševa 9, Kranj, Tel.: 064/326-683 pon., sreda, pet.: od 13. do 19. ure torek in petek od 9. do 14. ure Predvčerajšnjim se je začel oktober Danes, 2. oktobra, je že prvi oktobrski petek v predzadnjem letu tega stoletja ter tisočletja in prisrčno Vas vabimo v TERME TOPOLŠICA. Prejšnji petek smo na turistični strani časopisa predstavili, kako imenitna sta bila prejšnji mesec dva Glasova izleta v Topotšico - in tudi v tem mesecu Vas vabimo na prijeten oddih in zabavo v ta det Štajerske. Rajžali bomo v soboto, 17. oktobra, tokrat bo izlet še zanimivejši: obiskati bomo Zavodnje nad Šoštanjem in Kavčnikovo domačijo, muzejsko zbirko na prostem, za katero skrbi velenjski muzej. V termah bo v hladni oktobrski soboti dovolj časa za uživanje v topli zdravilni vodi, vodstvo Term bo predstavili zdraviliški kompleks, izgubljene kalorije bomo nadomestiti z večerjo in zatem bo še zabavni večer s plesom. Udoben avtobus Integrala Tržič, d.d. bo vožnjo začel /in ponoči zaključil/ v Tržiču, z ovinkom do Radovljice, s postanki še v Kranju, Škojji Loki, Vodicah in Mengšu. Vendar: če boste manj kot štirje prijavljeni, ki bi želeli vstopiti v Radovljici, se bomo dvojnemu jutranjemu čakanju pred Peračico izognili. Prispevek k stroškom: 3.300 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane) ali 4.500 SIT za ostale. Izlet v Terme Topolšica bo vodila Mirjam Pavlic. Splošni izletniški napotki: informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 = maloogiasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem'tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, daje preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. PIVOVARNA UNION r/ mi :jntdj(! Wr Hm ■ %m mm Mm m m mm m* m MERCEDES 31 i in vsaj petkrat odgovorite na ključno vprašanje. Do 8. novembra vam bomo vsak dan zastavili po eno ključno vprašanje. V enem tednu bomo nanizali 7 nagradnih ključnih vprašanj. Pojavljala se bodo v posebej označenih oddajah. Pravilno morate odgovoriti na pet od sedmih vprašanj. Odgovore napišite na dopisnico in jih do srede naslednjega tedna pošljite na naslov: Kanal A, Tivolska 50, p.p.44,1101 Ljubljana, s pripisom za "Priglejte si". Dopisnica mora poleg odgovorov vsebovati še vaše Ime in priimek, natančen naslov In številko žrebanja. Vsako nedeljo bomo izžrebali nagrado GRUNDICA, 15. novembra pa še dva dobitnika stanovanja in mercedesa modela A. Več informacij lahko dobite vsak dan v posebni oddaji "Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte*. Pon.: abc Tor.: a bc Sre.: abc čet.: abc Pet.: abc sob.: abc Kltućna utafašantat t«ma tedna P« aruh svojtoa brst r3q nt) 4 Ned.: abc 10. št, žrebanja; 6 Petek, 2. oktobra 1998 Novim kulturam naproti Maroko, mali privlačni delček arabskega sveta Vročina, pomaranče in predvsem življenje brez naglice Zadnji trenutki med visokimi stolpnicami španske obale; takoj nato pa lahek dvig malega letala Regional lines Marocco ter obrat nad morjem v svojo že utečeno linijo proti severnemu delu afriškega kontinenta pod imenom Al Magreb al Aqsa ali daljna dežela zahajajočega sonca - natančnejša smer Casablanca. Za slabih sedem ali celih pet dni bo sedaj najino domišljijo pestril maroški svet. Marocco je najbolj zahodna arabsko-muslimanska dežela, ki je neke vrste hibrid, saj je tu živelo veliko različnih ljudstev od Feničanov, Rimljanov in Berberov. Ti so živeli in še živijo po gorah Atlasa. Poleg njih se poznajo tudi močni vplivi nekdanjih španskih in francoskih kolonij. Država je bila do 1.1930 zunanjemu svetu praktično neznana, kar jo tako naredi še privlačnejšo ter pomeni avanturam željnemu popotniku še večjo vznemirljivost. Raznolikost maroške pokrajine z 8.600.000 km2 ozemljem, peščeno saharsko ozemlje, z visokimi gorami (najvišja je Jebel Toubkal 4.167m) in sredozemsko - atlantsko obalo je neverjetna. Vemo, da so se do 20. stoletja v Maroku borile za oblast različne arabske dinastije, vendar nobeni ni uspelo zavladati na celotnem ozemlju. Maroko je nato v 20. stoletje vstopil kot neodvisna država, kar pa je v resnici bil samo delno, saj so Francozi leta 1912 z maroškim sultanom v Fesu podpisali sporazum, s katerim je Francija dobila oblast in pravico, da brani in ureja maroške zunanje zadeve. Francozi so dogovor s sultanom spoštovali, le-ta je tako imel svoj dvor, birokracijo, socialne ustanove; na drugi strani pa so francoski vojaki zatirali upore berberskih Plemen ter s tem v državi končno uvedli enotno oblast, kar je še bolj pospešilo gospodarski razvoj in trgovino. V Maroko so tako začeli prihajati priseljenci iz Francije, ki so lokalnim prebivalcem Bolj proti greš, vse več je le arabskih kažipotov skušali omogočiti uživati pridobitev ali ugodnosti francoske kulture in jezika z reklom "ne žalite in ne spreminjajte navad". Opazovala sva iz letala od sonca obsijano Casablanco, bolj poznano po istoimenskem filmu; značilni klobuk Humphrevja Bogarta in letalo z dvema propelerjema. Panorama mesta izgleda kot značilna francoska prestolnica z avenijami in bulvarji, ki preko rondojev prehajajo drug v drugega. Casablanca je najbolj evropska od maroških mest in tu je bil najin namen le obiskati dobrega prijatelja; drugače pa je pomenila prihod in odskočno desko naprej, kajti namen nama je bilo videti delček črnega kontinenta in ne delček Evrope na njem. Prihodu na letališče je dalo neprijeten občutek vedenje visokega policijskega uradnika, ki je kar nekaj časa pregledoval in popisoval najin maroški vizum. Ob nadaljnji kontroli in pregledovanju najinih oblačil po torbah pa nama je postalo popolnoma jasno, da sva v državi s policijskim režimom. Ob prihodu iz letališča pa sva bila postavljena v popolnoma drug in predvsem veliko bolj umirjen svet. Tudi otroci delajo, da preživijo Radostna iskrenost prijateljstva Kot zanimiv podatek in primerjavo lahko poveva, da najin prijatelj živi v samem centru mesta, v stanovanju s površino okrog 150m2 in plačuje 100 USD najemnine mesečno in tako je uspešno najemnik že celih 30 let. V mestu je vredna ogleda mošeja Hasana II, v njo pa je dovoljen vstop samo vernikom. Dovolila sva si spustiti ta ogled in na torkovo jutro zapustila t.i. belo mesto. Imela sva že kupljeni vozovnici za CTM avtobus, ki velja za najbolj varno zanesljivo javno prevozno podjetje v Maroku. Smer modro mesto - Fes. To je torej tista kultura, ki je pritegnila veliko zgodovinskih osebnosti, Laurenca Arabskega, Carla Junga, Gilsberga in druge... Avtobus je bil prijetno klimatiziran, no, vsaj tri četrtine vožnje, dokler se ni preveč segrel in najine oči so počivale na raznoliki pokrajini. Mesto pred Fesom je Meknes, ki je znan kot zeleno mesto, mnogi ga primerjajo s francoskim Versaillesom. Tu so največji nasadi oljk v Maroku. Tu je tudi konjušnica arabcev, ki imajo to posebnost, da imajo vtetovirano številko na notranji strani zgornje ustnice. Tiskovna agencija ##B.P.noroca: #*» Ker je MISS SLOVENIJE zanesljivo najbolj prestižen naslov v poplavi lepotnih tekmovanj vseh sort za oba spola, se je študentka Miša Novak s Ptuja prejšnji teden znašla na naslovnicah skoraj vseh slovenskih časopisov in revij, v najbolj udarnih ("prime tirne") terminih vseh televizij in radijskih postaj. Miši je krono najlepše Slovenke izročila lanskoletna miss Maja Simec iz Črnomlja in fotograf Primož Štirn iz Cerkelj je poskrbel, da sta mu lepotici za Gorenjski glas pozirali kot duet. Vam prepuščamo oceno o Maji in Miši; mednarodna komisija pa šele bo (26. novembra na Sejielih) povedala, če bo Slovenija z Mišo Novak uspešna tudi na zaključku tekmovanja MISS SVETA/MISS WORLD '98. In za Mišo, ki je pravzaprav že absolventka študija angleščine in nemščine, ni bojazni, kaj bo počela, če na Sejšelih ne bo šlo: s svojim znanjem nemšine si je letos zagotovila prima počitnice v Grčiji, kjer je poučevala lokalne turistične vodiče. »*# Priznamo: fotografija ni ravno najbolj sveža, saj je še s črnobelega filma. Ampak aktualna pa je: trije zdajšnji zelo uspešni gorenjski župani treh sosednjih 'ravninskih' gorenjskih občin, ki bodo 22. novembra kandidirali za drugi županski mandat. Če smo še bolj natančni: dva poslanca v državnem zboru, trije župani, ter za povrh še svetovni prvak v igranju na harmoniki. Fotografija ni aktualna le zaradi skorajšnjega začetka predvolilne kampanje za lokalne volitve, temveč tudi zaradi letošnje odlične vinske letine, kateri bo na god Sv. Martina pač treba (spet) nazdraviti. /Z leve: Janez Per, poslanec SLS v DZ in župan občine Mengeš; Klemen Lehen, harmonikar iz Mengša, svetovni prvak v svoji kategoriji; Franc Čebulj, poslanec SDS v DZ in župan občine Cerklje; Franc Kern, župan občine Šenčur/ ### V Tržiču, natančneje ob cesti Tržič - Križe po trasi nekdanje železniške proge, so pogruntali nov način postavljanja ob-vestilnih tabel: ležeči položaj v travi. Lično postavljena tabla Gostišča Smuk, zelo inventivno izdelana iz masivnega lesa, že nekaj časa žalostno leži in gnije v visoki travi ob pločniku... Značilno pokopališče Arabskih držav (vsi so enako pokopani z nogami proti Meki) Nadaljevanje na 28. strani #** "Gospa Alenka, za novinarje, zlasti pa novinarke in še posebej za prikupne novinarke, seveda vselej najdem čas za pogovor. V Merkurju imamo z mediji namreč odlično sodelovanje." /Alenka Brezovnik, novinarka Dnevnika, in mag. Bine Kurile/ novi predsednik uprave Merkur, d.d. Kranj in član sveta Banke Slovenije; v ozadju dr. Draško Veselinovič, generalni direktor Ljubljanske borze, d.d./ GORENJSKI GLAS • 28. STRAN Dober plug se že po prvi brazdi spozna. Kurdski Veliko lepega in prijetnega se je dogajalo v preteklih dneh. Delniška družba Sava iz Kranja je v prijetnem ambientu Prešernovega gledališta sloves t no proslavila njen častitljivi, oseminsedemdeseti rojstni dan. Tokrat so prvič podelili Zlato plaketo Helmuta Turzanskega (poimenovali so jo po njihovem nekdaj znamenitem, danes žal že pokojnim, inženirjem Turijem, kot so ga klicali sodelavci). Iz rok predsednika uprave Save d.d. Janeza Bohoriča jo je prejel Drago Smodiš. Za prijeten kulturni program so poskrbele učenke in učenci iz skupine violončel iz glasbenih šol Gorenjske pod vodstvom profesorice Zdenke Kristel Marinič. Celotni program je lepo povezovala in vodila Vera Drašakova Smo izkoristili to priložnost ter malce poklepetali z novim ravnateljem Prešernovega gledališča magistrom Tomažem Kukovico in njegovo očarljivo soprogo Alenko (zaposlena je na Upravni enoti v Kranju). Tomaž se je ravno tedaj vrnil iz Maribora, kjer je prisostvoval seji Upravnega odbora Borštnikovega srečanja (predsednik je Kranjčan Rudi Šeligo). Prešernovo gledališče bo letos nastopilo v uradnem delu programa. Imenitna predstava pretekle sezone A.P. Čehova Striček Vanja (režija Mile Korun) bo letošnji gorenjski adut. Ravnatelj nam je zaupal, da se že, poleg tekočega programa (ravno danes popoldne ob 17.00 uri se bo zavesa prvič v sezoni dvignila za premiero Sneguljčice -režija Barbara Hieng Samobor) resno pripravljajo na Teden slovenske drame '99 (začetek marca). Zagotovil je tudi, da bo poleg rednega programa (zopet bo imel glavno besedo selektor), v katerem bodo na otvoritveni predstavi gostitelji izvedli premiero slovenskega besedila, potekal tudi izredno bogat spremljevalni program. Vsekakor lepi obeti za vse gledališke sladokusce. Recepcija Mimika šport centra: polne roke dela. Tako kot na osnovi zdravih temeljev uspeva kolektivu gospodarske družbe Sava Kranj, d.d., (kakor tudi Sava Tires, d.o.o.) umno gospodarjenje, tako kot nam tudi prve poteze (brazde?), ki jih vleče mladi Tomaž Kukovica, zbujajo dobre obete za bogato gledališko dogajanje na Gorenjskem, tako je tudi mlada podjetnica simpatična Monika Draksler že s svojim Športno-rekreacijskem in beauty centrom na Brdu dokazala svoje sposobnosti. V izredno kratkem času dveh mesecev ji je (z izdatno pomočjo Mihe Freliha) uspelo urediti na kranjskem pokritem bazenu enega najlepših in najbolje opremljenih "fitnes centrov" v državi. Prav za vsak okus se nekaj najde v centru Monika šport. Posebno pozornost so namenili mladim družinam. Urejeno imajo posebno igralnico za otroke (tamkaj za njih poskrhe usposobljene in prijazne vzgojiteljice). Obiskovalcem bodo vselej na voljo strokovne sodelavke ter usposobljeni sodelavci za vsako od preštevilnih področij (Fit kid's, 'aerobika, joga, spinning, turška in finska savna, fitnes, jacuzzi, kozmetični salon in še mnogo lega). Le taisti dan, ko so si na pokritem bazenu obiskovalke in obiskovalci podajali kljuke novega rekreacijskega objekta, pa se je v Stražišču dogajalu še ena otvoritev. Marko Begič, lastnik gostišča Pri Markotu (seveda tudi soproga Azra in hčerkica Ijira) je pripravil brezplačno degustacijo lastnih slaščic (zares sladko popoldne) ter kavice Hausbrandt (katero po novem pripravljajo v njihovi kavarnici. Resnici na ljubo moramo priznati, da je že njegov oče Mate slovel po dobrem kofetku). Arhitekt Mitja Žagar je tisti, ki je poskrbel, da so se v novem lokalčku kar najbolj realizirale investitorjeve želje. Kot posebnost pa povejmo še, da je mlademu gospodarju Marku Begiču po naročilu izdelal izredno zanimivo, veliko sliko v modrem akademski slikar \ Marko Tušek. Takisto je že njegov oče, akademski slikar Vinko Tušek, pred mnogo leti po naročilu izdelal za tedanjega gospodarja gostilničarja Matea Begiča imenitno fresko. Tafreska-mozaik, ki prikazuje življenje Strašanov še dandanes, deluje zares duhovito ter sveže. Takole, vidite, nam življenje prepleta vsakodnevna pota. Tako lepo sodelovanje dveh generacij ima lepo veljavo. ■^■™~~^g|rtf||.mttnr"™^ lilll lili I III llnUlI Po šestih urah sva prispela v Fes (arabsko pomeni sekira), ki je najstarejše kraljevo mesto, ki ima milijon prebivalcev. 250.000 se jih še vedno ukvarja z ročnimi obrtnimi deli. Mesto samo je razdeljeno na štiri dele, ima tristo mošej in dvatisoč vodnjakov in petdeset mestnih vrat. Tu sta največja medina, to je stari ograjeni del mesta in največja tržnica v Maroku. Vendar arabski pregovor pravi "čas je gospodar tistih, ki nimajo drugega gospodarja" in tako sva se prav počasi odpravila na lov za sobo v hotelu. CTM hotel je bil prvi in bolj ali manj, sva ugotovila kasneje, uspešni poskus. Bila sva namreč zelo vesela, da imava pri 45 stopinjah svoj tuš, pa čeprav sumljiv in sva nekako pozabila na skupna stranišča in ostale okoliščine. Ta dan sva se lahko le še odpravila na večerni potep po novih predelih, kajti Medina, o kateri sva toliko slišala, je bila predaleč in ura prepozna. Slabše strani najine sobice so se nama pokazale ponoči, ko je bila v njej tako soparna vročina, da si se bal premakniti, ker je to povzročilo obupen občutek po zlepljenosti telesa. Vendar kakorkoli, jutro nama je prineslo zgodnji odhod v Medino, ki pa je hkrati pomenil preskok iz 20. v 14. stoletje. Medina sama je ograjena in se deli v več delov, od katerih ima vsak svojo značilno obrt. Očarala naju je mirnost ljudi in uživala sva v opazovanju brez naglice in notranje evforije, ki je vsakodnevno prisotna na zahodu. Fes je znan po usnju, ki ga še vedno ročno barvajo, v velikih betonskih posodah, ki z višine izgledajo kot satovje. Za barvanje uporabljajo tudi naravne barve in sicer kano kot rdečo, indigo kot modro, žafran kot rumeno in pepermint kot modro. Tu sva prvič dobila vtis o maroški prijaznosti in pripravljenosti pokazati pot ali smer. Vprašaš, očka hitro najde malega sineka, mu v arabščini pove, kam naj te vodi in ti prijazno veli: "Dajta mu na koncu 1 dirham, bo dovolj." Daj - dam odnos močno prevladuje, preprosto nič ni kar tako. Midva pa sva v nadaljnje otrokom raje dajala čokolado kot denar, kar se nama je zdelo primernejše in tudi oni so bili bolj veseli. Hitro sva pod nogami nabirala kilometre, kajti malih uličic je neskončno in vsaka pokaže nekaj novega. Ročno izdelovanje posode, nožev, oblek, čevljev, tkanje... Vedno pa vse to počne moški del prebivalstva, medtem ko mora žena skrbeti za družino. Utrujena sva se usedla v malo kavarnico, ki je bila s plastičnimi stoli in keramičnimi ploščicami za Medino pravzaprav zelo moderna. Usedla sva se z željo naročiti metin čaj, ki je najbolj tipičen za Maroko, vendar sva imela težave s sporazumevanjem, ki so minile, ko sva očarala - tudi on naju-gospodarjevega malega sina. To nama je uspelo z magično besedo nogomet; vse skupaj se je začelo, ko je vstopil mladenič z majico Mijatovič in je naju skoraj kap. Magična beseda nama je od tega trenutka dalje pomagala sklepati vsa mala in velika "prijateljstva", s taksisti, malimi fantički,... Zvečer ob 21. uri naju je pot vodila naprej, nočna vožnja proti najbolj afriškemu mestu v Maroku, proti Marrakeshu. Spati ali ne spati, truditi se spati, to je bila ključna nit, ki naju je pripeljala v Marakesh na četrtkovo jutro. Tokrat v rdeče mesto, kar je bilo tu prvič več kot očitno, saj so bile vse hiše rdeče. Prijatelj iz Čase nama je dal naslov hotela, v katerega naj greva, ter ime, preko katerega naj se priporo- Marakesh, mesto brez časa čiva. Ko sva ga navedla v recepciji, so nama samo dejali, da je to njihova zelo dobra stranka in naju postregli, kot se le spodobi. Malo veselo odkritje nama je bil pogled na vrt hotela, v katerem je kraljeval bazen in palme, vse skupaj pa ograjeno z visokim zidom. Niti malo ni bilo občutka, da sva v kakšnem razrušenem predelu mesta. V Marakeshu je od 1.1936 največja židovska četrt v Maroku. Tudi tu predstavlja glavno atrakcijo Medina. V stari del mesta sva se odpravila šele proti večeru, ko Medina zaživi. Glavno osrčje tu predstavlja trg Djemaa el-Fna, ki je obkrožen s kavarnicami na terasah v nadstropjih hiš. Tu poleg čaja seveda plačaš še razgled, ampak zvečer je vredno. Čez dan sva se izogibala uličic Medine s prodajalnami in postopala predvsem po stanovanjskih predelih, ki so še bolj mirni in pristni. Večerno žuborenje množic pa nama je utrujenost še povečalo in klimatizirana soba s kopalnico in še tisoč malenkostmi je bila več kot dobrodošla. Naslednji dan naju je premamil bazen in vzela sva si dan počitka. Kot piko na i pa so ravno tisti dan iz vrta najinega hotela v živo oddajali radijsko turistično oddajo "Studio Vacances". Intervjujali so hotelske goste, v glavnem Maročane na počitnicah, nekaj Američanov in za kratek pogovor zaprosili tudi naju. Za njih sva pomenila pravo eksotiko, ko sva navedla našo malo deželico. Izdelava čistega soka pomaranč v Marakeshu na glavnem trgu Tradicionalni prebivalec Essauire Zvečer sva se drugič in tokrat še zadnjič odpravila v Medino, v eno izmed tistih dvignjenih kavarnic in občudovala ljudsko množico z varne razdale. Bil je petek, ki je tu nedelovni dan in iz tega razloga je bila množica še toliko gostejša. Na trgu se dogaja toliko stvari, da človek ne more verjeti, od raznih pripovedovalcev zgodb, do zobozdravnikov, do zdravnikov, ki za vsak bol najdejo zel, ki pomaga, do ljudi s plešočimi kačami, vse, kar se človeški um sploh lahko zamisli... Kljub vsemu so bili nama najbolj pri srcu prodajalci sveže stisnjenega pomarančne; ga soka. Iz dveh, treh pomaranč pred teboj stisnejo kozarec soka, ki stane 2,5 dirham, to je približno 45 tolarjev. Čakala naju je še poslednja naloga tu in sicer nakup, izpolni; tev začasnih želja, kajti izpolnjene tako ali tako zelo kmalu nadomestijo nove. Barantanje je pomenilo novo lekcijo za naju in kaj kmalu sva ugotovila, da morava priti vsaj na polovico cene; čeprav sva kasneje izvedela, da sva še tako vse preplačala, ampak o tem raje ne bi razmišljala. Marakesh je zelo znan tudi po predstavi, ki se imenuje Fantazija. To je skupin3 jezdecev, ki jezdi žrebce. V divji ježi se podijo vihteč dolgocevne starinske puške, iz katerih na povelje izstrelijo salvo v zrak Najin gospodar pa je tokrat bil čas in naslednje jutro sva si izpolnila še eno željo, videti atlantsko obalo. Cilj Essauira, raj za deskarje in maroško poletno letovišče. Na poti sva se najbolj do sedaj približala puščavi in ob cesti sO se že nahajale postojanke za karavane. Prihod tja nama je povedal vse, če ne bi izbrala še tega mesta, ne bi imela popolne slike. Očarala naju je majhnost in preprostost mesteca ter ljudi. Na obali so se kopali otroci v spodnjem perilu, malo večji dečki in tudi starejši pa so igrali nogomet. Nekaj deset ekip, tri na tri. Posledica svetovnega prvenstva, sva se spraševala? Maroko je z njim veliko pridobil, a vendar je kljub veliki zmag' zadnjega predkola nogometno moštvo moralo zapustiti Francijo^ Zdaj, ko sva prišla na obalo, naju je prvič na celotni poti zeblo Sonce je sicer sijalo brez oblačka, vendar pa je veter tako močan, da prepiha vse. Droben puščavski pesek nosi po zraku ter vztrajno sili v oči. Pravi raj za deskanje, piha vsak dan celo poletje in to 8-9 boufforov. To kaže tudi cela vrsta avomobilov in avtodomov s tujimi; pretežno francoskimi registracijami, k> stojijo ob dolgi plaži. Zavedla naju je dolžina plaže in počaS' sva hodila z vetrom, vračanje nazaj - v veter pa se je izkazalo kot kritično. Takrat se nama je približal fant na kameli in naj" pobaral, če greva na sprehod s karnet Zadovoljna sva pristala, seveda samo, da naju je pripeljal nazaj. To je bilo spet nekaj lepega, ampak mi turisti moramo seveda imeti na kameli "balanco", da ne padem0 dol in to je pri naju povzročilo goro smeha z višine. Opolnoči sva imela avtobus, ki )c zaključil najin krog spet v Časi in ot> odhodu sva bila prepričana, da naju bfl Essauira še videla, vendar takrat z deskam1. Tokrat sva doživela jutranjo CasaManC in najin polet nazaj v Španijo je bil ob M uri. Prav nič nama ni bilo do vrnitve iz teg^ tako mirnega maroškega toka in načr# življenja, nazaj v evforično- naglico zahod' nega sveta. Prvič, a ne zadnjič, sva si rekla' ko je vzletelo malo letalo Regional lines naju je pozdravil že znani obraz pilota, ^ sva mu lahko dejala: "It's our pleasure tha' we can flv with vou again!" • I.&A. Šifri Tihožitje z rožami bo osrečilo dve družini Prijatelje Triglava povezujeta tudi humanost in solidarnost Izkupiček od prodane slike Tihožitje z rožami bomo oktobra dodelili družinama Svetina in Grumerec z Jesenic. Kranj, 2. oktobra - Prireditelji Triglavske kulturne akcije 98 in njihova častna pokroviteljica Štefka Kučan so se prejšnji teden srečali v Ljubljani, kjer je v izložbi trgovske hiše Max-imarket razstava na Pokljuki nastalih na nagrajenih slik. Med njimi je tudi Tihožitje z rožami Alojza Ferenca, ki ga je Štefka Kučan izbrala, da je slo v prodajo za dobrodelni namen. Sliko je kupilo trgovsko podjetje Maximarket, preostale pa razstavilo v izložbi in kavarniških prostorih. Že tretjič zapored so prireditelji Triglavske akcije, ki vključuje tudi likovno kolonijo, eno od slik namenili v dobrodelne namene. Prvo leto je bila darila deležna družina Benedik iz Strmicc, lani so na takšen način pomagali družini iz Kamne Gorice, za letos pa so se vsi sodelujoči strinjali, da izkupiček razdelimo dvema družinama z Jesenic. Tretjina bo šla za obnovo hiše družine Svetina s Koroške Bele, ki jo je letos uničil požar, dve tretjini pa družini Grumerec, ki je v težjem social- Štefka Kučan Franc Šmit Darko Podreberšek Alojz Ferenc nem položaju zaradi invalidnosti mlajšega sina Mitje. Ogled likovne razstave v izložbi Maximarketa je bila priložnost za srečanje vseh, ki so pripomogli k dobrodelni akciji. Prireditelji Triglavske akcije, ki povezuje simbole slovenstva s kulturo in solidarnostjo, so izrazili veselje nad tem, da lahko pomagajo družinam v stiski. Iztržek od prodane slike bo šel družinama Svetina in Grumerec z Jesenic. Tretjino bodo nakazali na račun, kjer se zbira denar za obnovo letos pogorele Svetinove hiše. Štefka Kučan s slikarjema Triglavske likovne kolonije Janezom Ambrožičem (levo) in Alojzom Ferencem (desno), poleg slike Tihožitje z rožami. Dve tretjini denarja pa namenjajo štiričlanski družini Grumerec, ki živi od ene same plače, saj se mati zaradi sinove invalidnosti ni več zaposlila. "Prireditelji že tradicionalnih triglavskih akcij (začeli smo s pohodi borcev na Triglav, nadaljevali s slikarsko-kiparskim taborom pred sedmimi leti in z dobrodelnimi akcijami pred tremi leti) smo letos osnovali tudi Društvo prijateljev Triglava in sodelej pridobili okoli 150 članov," je na srečanju ob razstavi v imenu organizacijskega odbora Triglavskih akcij povedal Franc Šmit. "Pridružila se nam je tudi soproga predsednika republike Slovenije Šteflca Kučan, ki je že drugo leto tudi častna pokroviteljica naše kulturne in dobrodelne akcije. Prijatelje bi radi pridobili tudi drugje po Sloveniji, zato se sedaj pojavljamo v Ljubljani, kjer nam bo razstava likovnih del v trgovski hiši Maximarket pomagala utreti pot." Častna pokroviteljica akcije Štefka Kučan je izrazila veselje nad dejstvom, da se ob simbolih Triglava srečujejo tudi vrednote, povezane z umetnostjo in solidarnostjo: "Ho svojih močeh bom sodelovala v teh prizadevanjih, ki Triglav, simbol slovenstva povezujejo s pravimi vrednotami. Te stvari so častne, kakor nam je tudi Triglav v ponos in čast in prav je, da nas tudi spominja, da smo ustvarjalno sposobni in med seboj solidarni. Tudi ljudem v poslovnem sistemu Maximarket je v čast. da so imeli posluh za simbolično, umetniško in humanitarno dejavnost." Darko Podreberšek iz poslovnega sistema Maximarket pa je ob akciji povedal: "Naš poslovni sistem se ne vključuje prvič v dobrodelno akcijo. Kar neklaj smo jih že podprli, letos smo denimo že pomagali neki družini v Posočju, svoja sredstva smo namenili Lions klubu za očesno banko, odkup slike iz Triglavske likovne kolonije pa je že neša tretja. Z njo nas je povezala ravno častna pokroviteljica te akcije Štefka Kučan." Avtor izbrane slike je amaterski slikar Alojz Ferenc iz Škofje Loke, ki je že nekajkrat sodeloval na likovni koloniji na Pokljuki: "Sodeloval sem na štirih likovnih taborih in prav počaščen sem, da je bila od skoraj stotih ravno moja slika letos izbrana za dobrodelni namen. Zadovoljen sem, da bo šel izkupiček družini, ki potrebuje pomoč. Glede na dejstvo, da na naših taborih na Pokljuki nastane veliko število slik. bi jih kazalo še več podariti v dobrodelne namene. Tudi sam sem že kdaj podaril kakšno od svojih slik, pred časom denimo za neko akcijo Rdečega križa v Škofji Loki." • D.Z.Žlebir, foto: T. Doki Darovali ste www Offfirfc fifcitii -vvv Ptičkom brez gnezda nudijo topel dom: SKUMAVCEV1 s Posavca Nismo se bali sprejeti drugačnega otroka To je mama z zlatim srcem, je dejala prijateljica Stanke Skumavec, rejnice s Posavca, ki je v svojo družino sprejela triletnega mongoloidnega dečka. Posavec, 28. septembra - Stanka in Vili Skumavec imata sicer tri otroke: najstarejši Boštjan ima 18 let in obiskuje agroživilško šolo v Ljubljani, 13-letna Eva je osnovnošolka v Radovljici, 5-letni Martin pa mali šolar v vrtcu na Posavcu. K družini sodi še Stankina mama. Re-jenca Aleša, ki je prišel k hiši julija lani, so vzljubili vsi po vrsti in danes je povsem enakovreden član družine. Nisem se bala sprejeti drugačnega otroka, pravi Stanka Skumavec, za nas je takšen, kot vsi drugi otroci, čeprav pri treh letih še ne govori in se še vedno pomoči v pleničke. Mali Aleš doslej ni poznal varnega družinskega ozračja, saj je bil veliko v bolnišnici, k Skumavčevim pa je prišel iz druge rej niš ke družine. Zelo občutljiv je in težko je bilo pridobiti njegovo zaupanje. S precejšnjim nezaupanjem je sprejel tudi razvojni vrtec, kamor ga Stanka vozi zadnje štiri mesece (zaradi tega se je odločila opraviti tudi šoferski izpit, ki ga doslej ni imela), saj ga je bilo menda strah, da bo ostal kar tam. A tudi v vrtcu se je lepo vživel, odlične vzgojiteljice ima, zanj pa je. tudi dobro, da je med vrstniki. Doma je najmlajši, pa ga vsi malce razvajajo. Z Martinom sta vrstnika v igri, Eva ga zaščitniško jemlje v varstvo, pri očiju je rad na kolenih, s staro mamo gre rad malo naokoli, da o Boštjanu, ki je pravi veliki brat, in o mamici niti ne govorimo. Za slednjo pravi njena prijateljica Saša, ki se je mimogrede oglasila na kavo, da je mama z zlatim srcem. Del Skumavčeve družine: mamica Stanka z Martinom, Alešem, Evo in mamo. manjkata Boštjan in očka Vili. Stanka Skumavec ima status profesionalne rejnice. Kar nekaj časa je trajalo, da se je odločila za to delo. " Z možem sva se dolgo dogovarjala, naposled pa sem se odločila in na centru za socialno delo v Radovljici povprašala o tem. Sprejeli so me in mi kot prvo v rejo dodelili Moniko," pripoveduje Stanka. "Monike sedaj ni več pri nas, zaradi njenih družinskih okoliščin jo je center dal v rejo v drugo občino. Dobili pa smo Aleša. Dečeke je prizadet, vendar ga zaradi tega ne vzgajam nič drugače, kot sem svoje otroke. Njegov razvoj gre počasneje kot pri ostalih otrocih, kar se bo kasneje verjetno izraziteje pokazalo. Njegova drugačnost bo zahtevala tudi posebnosti v vzgoji, o čemer se bom morala na raznih strokovnih predavanjih bolj poučiti. Kako si predstavljamo Aleševo prihodnost? Ta otrok bo vedno naš, nikamor ga ne mislimo dati. V Radovljico bo hodil v šolo, kjer za takšne otroke znajo lepo poskrbeti. To vidim že v blejskem razvojnem vrtcu, kjer so vzgojiteljice prave dušice in kjer se naš Aleš počuti varnega." Rejniško delo daje veliko zadovoljstva, kajti otroci so fletni, Stanka se rada ukvarja z njimi, dela pa je z njimi tudi veliko. Profesionalne rejnice za svoje delo prejmejo tudi nagrado: 13 tisoč tolarjev znaša, tako da skupaj z rejnino mesečno dobi blizu 40 tisočakov. Petino vrtčevske oskrbnine pomaga rejnici kriti občina, od koder so doma Aleševi krvni starši, pripadalo pa bi ji tudi povračilo za vožnjo s Posavca na Bled. V zvezi s tem se je že obrnila na Aleševo matično občino, kjer pa za to žal nimajo posluha. • D.Z.Žlebir Planinci so Benedikove popeljali na izlet Strmica, 2. oktobra - V majhni hribovski vasici Strmiva, stisnjeni v strmo pobočje Sv. Mohorja, zato se ji tudi pravi tako, življenje teče drugače kot v dolini. Na kmetiji pri Benedikovih, ki jim je smrt prezgodaj iztrgala očeta, je vse kmečko delo in skrb za petero otrok na materinih plečih. Za potepanja ni časa ne denarja. Mati, ki se v skritem obupu marsikdaj zateče k večnemu Bogu, si je dolgo na tihem želela, da bi se ob kaki priložnosti povzpela med vršiške vrhove. Njene skrite želje so se uresničile s pomočjo Planinskega društva Kranj in dveh gorskih reševalcev, ki so Benedikove z udobnim vozilom matične reševalne postaje nedavno tega odpeljali na izlet. O tem nam piše Rudi Lanz: ob toplem in sončnem dnevu, enoumem poležavanju in okusni malici ob jezercih na Slemenu, smo se z globokim vtisom okoliških gora in ostenij, kljub zapori ceste skozi Trento, popeljali v dolino. Tisti dan je za Benedikove tekel malo drugače. Zadovoljstvo na obrazih Benedikovih je v fotografski aparat ujel Stane Rotar. Dobrodelni koncer Rotary cluba Rotary club Bled skupaj s pokrovitelji in sopokrovitelji prireja jutri, v soboto, 3. oktobra, ob 19. uri v Grand hotelu Toplice dobrodelni koncert mednarodno priznanega umetniškega para, violinista Tomaža Lorenza in pianistke Alenke Šček • Lorenz. Občinstvu bosta zaigrala Sonato za violino in klavir v F-dunt, opus 8 Edvarda Griega in Sonato za violino in klavir v A-duni Cesarja Franka. Izkupiček koncerta je namenjen varovancem Doma Matevža Laitgusa iz Radovljice. Ker je število vstopnic za dobrodelni koncert omejeno, pohitite z nakupom. Več informacij na Gorenjskem glasu, tel. 064/223-111 in 223-444 (mali oglasi). Svetloba jutrišnjega dne Že lani je Občinsko združenje Rdečega križa v Tržiču izpeljalo dobrodelno akcijo Svetloba jutrišnjega dne, s katero so pomagali otrokom iz tržiških socialno ogroženih družin pri nakupu šolskih potrebščin. Resda se je šolsko leto začelo že pred mesecem dni in šolska torba je morala biti polna že prvi dan, vendar potrebam šolarjev lahko ustrežejo tudi med letom. Že lani so imeli otroci iz socialno ogroženih družin skozi vse leto možnost prek svojih učiteljev na zelo diskreten način dobiti vse, kar so potrebovali za šolo. Tudi letos so iz vseh treh Šol v občini Tržič sporočili, da je veliko otrok začelo šolsko leto brez najnujnejših potrebščin, saj jim jih starši zaradi finančne stiske ne morejo kupiti. Rdeči križ. Tržič se je v tej akciji obrnil tudi osebno na sponzorje, ki so se prošnji velikodušno odzvali. Nekaj denarja je zbranega, akcija pa še vedno teče, saj je socialno ogroženih družin v Tržiču veliko, saj vemo, v kakšnem položaju je tamkajšnje gospodarstvo. Akcijo nameravajo zaključiti konec oktobra, ko bodo javnosti predstavili tudi vse sponzorje, ki so se odzvali stiski tržiških šolarjev. Dotlej pa še vedno lahko nakazujete svoje prispevke na račun RK Tržič, številka 51520-678-81211 (za akcijo "Svetloba jutrišnjega dne"), za materialne prispevke pa se lahko oglasite po telefonu 064/563-147 ali na naslov Občinsko združenje RK Tržič, Cankarjeva 1, 4290 Tržič. Slavku kupujemo Braillovo vrstico O Slavku Muhiču, slepem telefonistu iz Škofje Loke. pišemo že od julija, ko smo na pobudo njegovega sodelavca Marjana Gahrovca začeli z dobrodelno akcijo. V njej zbiramo denar, s katerim bi mu omogočiti nakup Braillove vrstice, posebnega računalniškega elementa, ki slepim omogoča branje z računalniškega ekrana. Nekaj nakazil za ta namen je že prispelo na račun Območne organizacije Rdečega križa Škofja Loka. Ta teden so denar za Slavkom pripomoček nakazali še naslednji darovalci: Miha Osterman, Kranj (2000), Bojan Čehovin, Kranj (5000) in Alenka Smodila, Kranj (500). Za vse, ki želite še darovati za Slavka, znova objavljamo žiro račun RK Škofja Loka: 51510-678-80807 (s pripisom "za Slavka"). Dosedanjim darovalcem pa se lepo zahvaljujemo. ,d.d. Peko, tovarna obutve, d.d., razpisuje prosto delovno mesto ARANŽERJA Pogoji za sprejem: - aranžerski tehnik - 2 leti delovnih izkušenj - starost do 35 let - vozniški izpit B kat. - zaželen lastni prevoz Kandidati naj pošljejo prijave v roku 8 dni na naslov: Peko, tovarna obutve, d.d., Ste Marie aux Mineš 5, Tržič. KRONIKA UREJA: Darinka Sedej KRMIM L Pavel Koder, nekdanji finančni direktor Elana Pavel Koder: "Elan je na domačem trgu prodal malo, Elanova podjetja: v tujini so bile zlate nitke za 1500 zaposlenih Elanovih delavcev." GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Vlomi v avtomobile Podbrezje, 1. oktobra - V Podbrezjah je neznani storilec vlomil v tri osebne avtomobile, ki so bili parkirani na dvorišču pred stanovanjskimi hišami. Iz avtomobila R5 je odnesel denarnico ter osebne dokumente in lastnika oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Iz drugega avtomobila je izginila tudi denarnica ter dokumenti, iz volva pa dva potna lista. Več vlomov v avtomobile je bilo tudi v Kranju, neznani storilci pa iz avtomobilov vedno jemljejo avtoradie, dokumente in denarnice. Ni dneva, da na Gorenjskem ne bi beležili vlomov v osebne avtomobile, ki so parkirani na javnih površinah, ki so v garažah ali pred stanovanjskimi hišami. Vlomilci se ne zaustavijo pred ničemer. Najbolj pogosto razbijejo stekla na avtomobilih, najlažje pa jim je tedaj, ko so avtomobili odklenjeni. Zato lastniki vozil! Iz osebnih avtomobilov odnesite vsaj dokumente in denar, kajti jutri je lahko na vrsti vaš avto. Čeprav se vam zdi nemogoče, da bi vlomili prav v vaš avto, se to lahko zgodi prav vam. • D.S. Ukradel 200 ročnih ur Kranj, 1. oktobra - V noči na 30. september je bilo z lomljenjem cilindrične ključavnice vlomljeno v trgovino na Tavčarjevi ulici v Kranju. Še neznani vlomilec je iz trgovine vzel 200 ročnih ur različnih proizvajalcev, več vžigalnikov in šolskih nahrbtnikov. Za neznancem še poizvedujejo. • D.S. Poškodovan cevovod Juli Jane Jesenice, 1. oktobra - V noči na 30. september je neznani storilec poškodoval cevovod polnilnice vode Juhjana na Hrušici. Neznanec je z neznanim predmetom ali orodjem prebil alkatenasto cev cevovoda Julijana, zaradi cesarje voda brizgala iz cevi. Cev ni bila v zemlji in ni bila zavarovana. Ocenili so, da namen tega dejanja kaže na neko maščevanje oziroma na zavist. • D.S. NESREČA Padla iz avta Kranj, 1. oktober - V sredo, 30. septembra, se je v Lahovčah zgodila prometna nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela lažje telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila Mitja I. je vozil iz Kranja proti Ljubljani, verjetno s preveliko hitrostjo. Na sredini vozišča je opazil vozilo, ki ga je s parkirnega prostora na cesto zapeljal voznik Janez R. s Pšate. Kljub zaviranju sta vozili trčili, tako da sta voznik in sopotnik iz avtomobila, ki je speljal s parkirnega prostora, padla iz avta na vozišče, saj nista bila pripeta z varnostnim pasom. Voznik je bil lažje ranjen. Drugi voznik je bil pripet z varnostnim pasom in se ni poškodoval. Materialna škoda znaša okoli 800 tisoč tolarjev. • D.S. Požar na Bregu ob Savi - Minulo sredo je zagorelo na gospodarskem poslopju na Bregu ob Savi. Domnevajo, da je požar izbruhnil zaradi žarnice, ki je bila prekrita s slamo. V požaru je zgorel zgornji del lesenih stopnic, nekaj strešne kritine in nekaj opažev. Takoj so prihiteli gasilci prostovoljnega gasilskega društva Breg ob Savi, za njimi kranjski poklicni gasilci in reševalci in so požar pogasili. • D.S. - Foto: A. Žalar V Kranju so včeraj odprli sodobno tehnično bazo AMZS Pomembna pridobitev za lastnike vozil Kranj, 1. oktobra - Včeraj so v Kranju slovesno odprli sodobno tehnično bazo AMZS. Gre že za četrti takšen objekt v samostojni Sloveniji, saj so do sedaj podobne odprli že v Kočevju, Mariboru in Celju. Nova baza v Kranju bo nedvomno pomembna pridobitev za vse motorizirane prebivalce Gorenjske in tudi številne tuje turiste. Stara baza na Koroški cesti je bila namreč že krepko tehnično zastarela, predvsem pa premajhna. V izgradnjo nove baze, ki jo je v desetih mesecih zgradil jeseniški Gradiš, je AMZS vložila okoli 300 milijonov tolarjev. Baza obsega 5000 kvadratnih metrov, od tega 1200 kvadratnih metrov pokritih površin. Pod novo streho bo prostor za celotni program tehnične dejavnosti AMZS, ki obsega službo Pomoč informacije, tehnične preglede motornih vozil na dveh ločenih stezah, registracijo vozil, preventivne preglede in testiranja za večjo aktivno in pasivno varnost v prometu, manjša popravila in vulkanizerske storitve. Baza je opremljena z najsodobnejšo računalniško opremo, lastnikom vozil pa bosta na voljo tudi samodejna in ročna pralnica z različnimi programi pranja. Za dejavnost baze bo skrbelo 20 zaposlenih, po potrebi bodo ekipo še okrepili. Tehnična baza bo tako kot doslej imela dežurno službo 24 ur na dan vse dni v tednu, v njenem sklopu pa deluje tudi izpostava na Hrušici ob predoru Karavanke. Za ostale storitve bo baza odprta med 7. in 19. uro, ob sobotah do 12. ure, medtem ko bosta pralnici obratovali tudi ob nedeljah. • M.G. Kranj, l.oktobra - Nekdanji finančni direktor begunjskega Elana je v zagovoru med drugim pojasnjeval tudi tedanje finančne in poslovne razmere ter trdil, da brez dobrih poznanstev z direktorji jugoslovanskih bank Elan ne bi mogel najemati kreditov po ugodnješi obrestni meri. Kot finančni direktor je bil zaposlen noč in dan in se ni mogel ukvarjati s takimi zadevami, kot je odstop vrstnega reda za avto ali nakup motorja za Elanovo jadrnico. Minuli torek je bila na kranjskem okrožnem sodišču obravnava proti 64-letnemu Pavlu Kodru, nekdanjemu direktorju gospodarskega sektorja begunjskega Elana, ki ga je obtožnica bremenila dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja. Pavel Koder je bil v osmih letih že sedemkrat obtožen, vendar je bil kasneje vedno oproščen ali pa so zadeve zastarale. Po sedanji obtožbi naj bi leta 1989 Elan oškodoval zaradi nakupa dveh avtomobilov Audi za poslovna partnerja, obenem pa naj bi kot finančni direktor odredil, da poslovni partner dobi tudi nov dieselski motor za jahto, motorja pa naj partner ne bi plačal. Pavel Koder je vztrajal pri svojem zagovoru, da je vedno ravnal le v skladu s sklepi samoupravnih organov in ni v ničemer prestopil meja pravic in obveznosti. Po Kodrovih besedah so avtomobile v soglasju poslovodstva naročili zato, ker so jih potrebovali za poslovanje na tujem trgu. V tistem času - leta 1989 je bilo zadnje srečanje neuvrščenih v Beogradu - je v Elan prišla ponudba za nakup avtomobilov. Od nakupa pa so kasneje odstopili zato, ker so od avstrijskega ponudnika dobili ugodnejšo, cenejšo ponudbo. "Nisem prekoračil pooblastil" Pavel Koder je trdil, da je direktorju Splitske banke Petru Mitroviču tedaj le odstopil vrstni red za nakup avtomobilov. Petar Mitrovič je bil dober poslovni partner - zdaj je hrvaški konzul v Milanu - in ob njegovem posredovanju so tedaj dobivali ugodnejše kredite. V tistem času je bila v Jugoslaviji hiperinflacija, krediti so se najemali ob neverjetni mesečni obrestni meri do 59 odstotkov, Elan pa je s posredovanjem dobival kredite po 46- odstotni meri. Devize so lahko uporabljali le za nabavo repromateriala, za nakup deviz je bila pooblaščena le Beogradska banka, zaradi posredovanja prav Petra Mitroviča pa je dobival ugodnejše kredite preko Poštanske štedionice Beograd. Peter Mitrovič je v Elanu kupil jahto in ker se je odpravljal na dopust, je želel, da čimprej dobi tudi motor, katerega nakup je bil v tistem času možen le pri Brodoko-mercu. Elan je posredoval in za lastna sredstva kupil Mitroviču motor. Pavel Koder je dejal, da je sam le posredoval pri nabavni službi, da se zadeva uredi. Trdil je, da ni v ničemer prekoračil svojih pooblastil, saj so za to vedeli tudi Uroš Aljančič in podpredsednika Silvo Poljanšek in Maks Vrečko ter direktor holdinga Elan Vinko Bogataj. Cenejši avtomobili v Avstriji so bili kupljeni preko Elan holding Avstrija in plačani iz Elanovega računa v Avstriji. Na vprašanje okrožnega državnega tožilca Sama Mirta Kavška, zakaj je Koder pred osmimi leti izjavil, da so od nakupa avtomobilov odstopili zaradi slabega finančnega stanja Elana, zdaj pa trdi, da so bili avtomobili v Avstriji cenejši, je Pavel Koder nekoliko bolj pojasnil tedanji položaj podjetja. Znova je poudarril, da so bile tedaj neznosne finančne razmere, Elan pa je pretežno izvažal. Od 560 tisoč parov čevljev so jih v Jugoslaviji prodali le 86 tisoč. "V tujini niso mogli razumeti, da moramo kapital plačevati, da lahko izvažamo," je dejal Koder. "Potem so se razmere spremenile, mi pa smo zaradi neumnosti uničili Elan, proti meni pa se je obrnila vsa Slovenija." Peter Mitrovič je plačal Pavel Koder je v svojem zagovoru tudi dejal, da so bila podjetja v tujini zlata nitka za 1500 zaposlenih v begunjskem Elanu - če jih ne bi bilo, potem bi se Elanu slabo pisalo, kajti šport in smučarija nista prinesla toliko dohodka, kot se je tedaj mislilo. O takih zadevah, kot je odstop nekega vrstnega reda in nakup dveh cenejših avtomobilov za poslovanje v tujini se ob obilici drugega dela ni mogel toliko ukvarjati. Dejal je, da je noč in dan delal, bil malo doma in se v take podrobnosti ni mogel spuščati. Razen tega pa je imel neomejena pooblastila za nakup osnovnih sredstev, pooblastila delavskega sveta in poslovodstva ter tudi generalno pooblastilo za finančno poslovanje doma in v tujini. Pooblastilo je bilo overovljeno na radovljiškem sodišču in je bilo nujno za poslovanje v tujini. V svojem zagovoru je Pavel Koder pojasnil svoje poznanstvo s Petrom Mitro-vičem, ki je bil poslovni in družinski prijatelj. Potrdil je, da je od njega dobil za darilo dve sliki, ki nista oljni sliki, ampak odtisi litografije. Znova in znova je poudarjal, da prijateljstvo z Mitrovičem, ki je bil direktor Tržišta novca v Beogradu in direktor Splitske banke ni bilo nenavadno, saj je Elanu kot poslovni partner zelo pomagal. Med drugim je pripravljal tudi elaborat za ustanovitev mešane banke v Celovcu. Ob koncu je bil pojasnjen tudi fiktivni račun, ki ga je Elan izstavil za nakup Mitrovičevega motorja za jadrnico. Zagovornik Pavla Kodra, odvetnik Aleš Pavlin je namreč predložil sodišču kopijo nakaznice, iz katere je bilo razvidno, da je Peter Mitrovič plačal motor za jadrnico 31. avgusta leta 1990 na račun Elana v Begunjah, se pravi tedaj, ko je dobil fakturo. Obtožba proti Kodru pa je bila zaradi domnevno neplačanega motorja vložena natanko tri leta in mesec dni kasneje. Žiro račun Elana je bil blokiran 19. marca leta 1990, Pavel Koder je bil v Elanu zadnjič 8. maja 1990, nato je bil bolan, zdravil se je v Rogaški Slatini, od koder so ga privedli na zaslišanje v Kranj. V tem času je šel Elan v stečaj. Pavel Koder se v nobenem primeru ne čuti krivega, poudarja, da ni bilo treba, da je Elan propadel, osem let po stečaju Elana pa se mu take obtožnice proti njemu zdijo nesmiselne in predvsem obremenjujejo njegovo družino. Sodna obravnava proti Pavlu Kodru zaradi zgoraj opisanih domnevnih kaznivih dejanjih se bo nadaljevala februarja prihodnje leto, ko bo predsednica senata Danica Koren zaslišala še priče. • D. Sedej S SODIŠČA Živemu se vse zgodi. Državnega sekretarja brcnil, nato še tožil Bodoči kandidat za radovljiškega župana Janko S. Stušek se je znašel na sodišču, kjer ga toži Mestna občina Kranj oziroma kranjski župan Vitomir Gros. Stuška je kot državnega sekretarja na uradni dolžnosti Vitomir Gros obrcal in hudo žalil, a ga Stušek ni brcnil nazaj niti ga ni tožil. Kranj, 1. oktobra - Junija leta 1995 so na kranjskem pokopališču z vsemi potrebnimi dovoljenji želeli dostojno pokopati posmrtne ostanke 820 nemških vojakov. Za pokop so se izrekli kranjski svetniki in pooblastili javno podjetje Komunalo, s pokopom je soglašala Nemška zveza za urejanje vojaških grobov. Pokop je nameravalo izvesti celjsko podjetje Veking. Ko so nekega lepega dne začeli s pokopom in že zvozili 200 posmrtnih ostankov na prostor - resda s samokolnica-mi, kar nikakor ni bilo primerno - se je pojavil kranjski župan Vitomir Gros, ki je trdil, da je pokop nezakonit in našteval več svojih argumentov. Dejal je, da Janko S. Stušek - PROMETNI TEHNIK, srednja skokom nomm OSkO d.o.o.. Kranj stst s*& stst) Begunjska 10, 4000 KRANJ STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU VOZNIH SkbDHJA MUČNA IlOBMm VOINIKINŠTRUKTOR, mokovno izpolnjevanje bo bager zaplenil in da na občinski zemlji ne dovoli pokopa. Direktor Komunale in vsi drugi so mu dokazovali, da imajo vsa soglasja in pravnomočne lokacijske in druge odločbe. Župan Vitomir Gros je vztrajal pri svojem: da občina ni bila stranka v postopku, a bi morala biti, da so se postopki vodili nezakonito, da je skratka pokop nezakonit, navajal pa je še druge argumente. Tako je prišlo do neljubega incidenta. Incidenta zato, ker je spor nastal ob-prekopu posmrtnih ostankov, kar ni bilo niti malo dostojanstveno in pietet-no. Ob prekopu posmrtnih ostankov pa je prišlo še do enega incidenta. Taka zadeva, kot je prekop posmrtnih ostankov nemških vojakov, je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma sektorja tega ministrstva, ki se ukvarja z žrtvami vojne. Ker se z županom ni dalo dogovoriti, je bila ob prekopu prisotna policija, zdravstvena inšpekcija in predstavnik Ministrstva za delo -državni sekretar za zadeve vojnih žrtev Janko Stušek. Le-ta je popolnoma v skladu z veljavnimi predpisi in po vladni uredbi odstranil dve ključavnici, ki jih je na grobnico namestil kranjski župan. Po treh letih pa je bil Janko Stušek klican na sodno obravnavo, kajti župan Mestne občine Kranj oziroma Mestna občina Kranj je vložila proti njemu tožbo zaradi poškodovanja tuje lastnine - odstranitve dveh ključavnic. Janko Stušek je prišel minuli torek na sodišče z dvema ključavnicama v roki - župana kot tožnika ni bilo. Janko Stušek je povedal, da ga je tedaj kranjski župan močno žalil, brcnil v zadnjico in stegno, a ga ni tožil. Nasprotno. Tožbo je vložil Vitomir Gros oziroma Mestna občina Kranj. "Obravnava je trajala dve uri in petdeset minut. Toliko časa sem stal in se branil zaradi obtožbe po 214. členu, češ da sem kot uradna oseba dal nalog za poškodovanje tuje lastnine. Pred mano sta bili dve uri in 50 minut dve ključavnici... Obravnava se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek. Seveda se prav nič ne čutim krivega, navsezadnje sem bil ob želji, da uredim zadevo, še obrcan in ozmerjan." • D. Sedej Petek, 2. oktobra 1998 ototinkA UREJA: Vilma Stanovnik 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjska ima odlične mlade kolesarje BLEJCEM IN KRANJČANOM NI PARA Pri kranjskem Kolesarskem klubu Sava spet oživljajo kolesarsko šolo, sicer pa gre izjemna generacija dečkov med mlajše mladince. Odlične kolesarje - dečke imajo tudi na Bledu. Prihodnost gorenjskega kolesarstva je zagotovljena. Kranj, 2. oktobra - Iz Kolesarskega kluba Bled sporočajo, da se sezona sicer bliža koncu, vendar v klubu ne počivajo. Blejski dečki B so vodilni v državi in so bili najuspešnejši na državnem prvenstvu na stezi, udeležili pa so se treh dirk v Avstriji in Italiji. Na dirki pri Pordenonu so bili Blejci ekipno drugi, Grega Bole, Vid Ogris in Matej Vilfan pa so bili 3., 8. in 20., vsi v Času zmagovalca. Dečki do 12 let so dirkali v Avstriji (St. Paul). Rok Zupančič je bil tretji, Redžič pa 11. Oba sta privozila v cilj v času zmagovalca. Tretja dirka pa je bila v Italiji. Blejci so bili ekipno prvi. Bole in Ogris pa sta bila, oba v času zmagovalca, 3. in 5. Sašo Torkar in Matej Vilfan sta bila 25. in 26. med 76 nastopajočimi. Bole je dobival tudi vmesne cilje. Mladinci kranjske Save so nastopili v VVolfsbergu v Avstriji. David Rozman je bil drugi, Drejc Kozjek četrti in Bor Rančigaj šesti. Med starejšimi mladinci pa je bil Rok Jerše šesti. Končana so tudi državna prvenstva na stezi. Pri dečkih je Blejec Grega Bole zmagal v vseh treh disciplinah med dečki B, David Smrekar (Sava) pa med dečki A. Sploh sta bila med dečki B na 2000 in 500 metrov ter v kriteriju najboljša Blejca Grega Bole in Vid Ogris. Med dečki A pa sta bila na 2000 metrov Savčana Janez Rozman in Filip Tišma drugi in tretji, na 500 metrov David Smrekar (Sava) prvi in v kriteriju Janez Rozman (Sava) četrti. Ekipno je bila med mlajšimi mladinci Sava v postavi Kozjek, Rozman, Rančigaj in Krakcr druga, Drejc Kozjek pa je bil na kriteriju tretji. Znova kolesarska šola Kot je povedal Tomaž Polja-nec, trener dečkov pri Kolesarskem klubu Sava, sedaj odhaja med mlajše mladince izjemna skupina mladih kolesarjev, starih 14 let, ki so to sezono sodelovali na okrog 30 dirkah doma in v soseščini in odnesli 10 zmag. Prehod med mladince, kjer jih bo treniral Miran Kavaš, je zahteven, saj bodo nekateri tekmeci v začetku starejši tudi za dve leti. Mlajši mladinci tudi tekmujejo na daljših progah. V tej skupini obetavnih kolesarjev so Janez Rozman, David Smrekar, Vladimir Kerkez, Jure Cuderman, Gašper Pilar, Miha Švab, Filip Tišma, Nejc Opalički, Žiga Keršmanc, Anže Švab in Grega Doki. Da bi Sava oblikovala novo skupino mladih, se povezuje z osnovnimi šolami, kjer bodo opravili testiranje. Začenjajo tudi s kolesarsko šolo, v katero so vabljeni dečki, stari od 11 do 14 let, ki imajo veselje do kolesarjenja. Za začetek je pomembno, da imajo KEGLJANJE EMECO ZUNAJ, LOG DOMA Kranj, 2. oktobra - V 1. slovenski kegljaški ligi bo na sporedu že drugi derbi letošnjega prvenstva. Kegljači ISKRAEMECA se bodo ob 16. uri v Ljubljani pomerili z moštvom Prosol-Stikinga. Na kranjskih stezah se bosta ob 16. uri pomerila LOGSTEINEL in Rudar iz Trbovelj. V 2. slovenski kegljaški ligi - zahod za moške tržiški Ljubelj gostuje ob 16. uri na vročih stezah v Novi Gorici pri ekipi Gorica - Tekstina, Inter Commerce z Jesenic pa bo poskušal ob 16. uri na Jesenicah premagati Lokomotivo iz Ljubljane. V 2. slovenski kegljaški ligi - zahod za ženske bodo kegljavke Ljubelja gostile ob 13. uri na tržiških stezah ekipo Medvod. V 3. sloveski kegljaški ligi - zahod za moške bo ob 11. uri kranjska druga ekipa Triglava poskušala na domačem kegljišču prvič v letošnjem prvenstvu zmagati. Njihov nasprotnik bo ekipa Poštarja iz Ljubljane. Kegljači moštva Simon Jenko s Podreče bodo bo 16. uri gostovali v Domžalah na kegljišču Repovž in z igro, ki so jo prikazali v 1. krogu, lahko računajo na dober rezultat tudi proti moštvu Domžal. • V.O. Drugi in tretji z leve Janez Rozman in David Smrekar kolo, lahko tudi gorsko. Mlade kolesarje čakajo v klubski pisarni na Škofjeloški 14 v Stražišču (telefon 312-178) vsak dan med 8. in 14. uro, ob torkih, sredah in četrtkih pa med 15.30 in 16. uro. Šola traja dva do tri mesece, v začetku na stezi, nato pa na cesti. Kdo bo prizadeven in reden na treningih, bo dobil klubsko opremo s kolesom in bo vključen v tekmovalno moštvo. • J.Košnjek KOŠARKA VISOKA ZMAGA TRIGLAVA TRIGLAV : HELIOS 97:61 (52:28) Kranj - V zaostali tekmi 2. kola so košarkarji kranjskega Triglava pred 300 gledalci proti domžalskemu Heliosu dosegli drugo zmago in se s to zmago dvignili z dna lestvice. Zmaga je bila dosežena predvsem zato, ker so igrali disciplinirano in kolektivno. To slednje potrjuje tudi podatek, da so se med strelce vpisali prav vsi, razen obeh Gregorjev (Lojk in Pompe), ki na parket nista stopila. TRIGLAV: Stavrov 18 (1-2), Eržen 8 (2-2), Krejič 2, Galič 18 (6-7), Ručigaj 4, Švarc 6 (2-2), Prevodnik, 9 (1-1), Beranič 2, D. Drobnjak 23 (1-2), Troppan 7 (3-6). , , , HELIOS: Trifunovič 6 (1-2), Jovanovič 16 (2-6), Šager (0:2), Tomažin 2, Razič 17 (6-8), Janža 6, Plevnik 6 (1-2), Žerak 8 (2-5). • J. Marinčck JUDO JESENIŠKI JUD0ISTI PRED NOVO SEZONO Jesenice, 2. oktobra - Sredina septembra je čas, ko se po počitnicah spet vrnejo na treninge mladi judoisti Judo kluba Jesenice. Tudi letos ima trener Brane Dvoršak v svojih vrstah več kot petdeset mladih judoistov, razdeljenih v tri skupine: začetniki, mladi tekmovalci in tekmovalci. Značilno za jeseniški judo klub je, da se vsako leto povečuje število mladih judoistov (število čez petdeset je za razmere, v katerih klub deluje, spoštovanja vredno), vendar se pojavi problem po prehodu mladih tekmovalcev iz osnovne šole v srednjo. Velika večina se jih odloči za šolanje izven Jesenic in zaradi vožnje ne zmorejo več napornih treningov trikrat tedensko. Kljub vsemu se jeseniški judo klub (pod okriljem TVD Partizan Jesenice) lahko pohvali z enajstimi medaljami na lanskem državnem prvenstvu mlajših kategorij in skupnim petim mestom v tekmovanju za pokal Friauli v Italiji, ki se ga Jeseničani že tradicionalno udeležujejo. Poleg tega sta pokale v posamičnih kategorijah dosegla Ana Močnik za drugo in Jaka Kolbl za tretje mesto. To tekmovanje poteka skozi vse leto po območju Furlanije - Julijske krajine, ter po slovenski obali. V sezoni 1998/1999 pa bo del tega tekmovanja potekal tudi na Jesenicah. Cilji za novo tekmovalno sezono so znani: doseganje medalj na državnih prvenstvih in uvrstitev med najboljše v pokalnih tekmovanjih. Tu bodo glavno breme nosili prekaljeni borci: Aleš Erjavec, Danijel Spasevski, Sebastjan Kokalj, Nejc Kofler, Anže Kokošinek, Robi Pesjak, Jaka Kolbl, Blanka Zupan, Vesna Birk, Ana Močnik. Mladi bodo tekmovali in nabirali potrebne točke v pokalu Friauli, kjer se največ pričakuje od Maruše in Miha Kavčiča, Borisa Praprotnika, Jureta Pogačnika, Aljoše Barbariča, Ane in Grega Pšenice, Janine Čebulj in sester Klinar. Jeseniški judoisti, ki so doslej vse finančne probleme reševali predvsem s pomočjo staršev in sponzorjev, so v tem letu kupili kombi za prevoz na tekmovanja. Želijo pa si, da se jim izpolni dolgoletna želja in se preselijo v večje in za treninge bolj primerne prostore. SMUČARSKI SKOKI PRIPRAVE SMUČARSKIH SKAKALCEV "STOLA" Žirovnica, 2. oktobra - Pri Smučarskem skakalnem klubu Stol Žirovnica so zelo zadovoljni s potekom priprav na novo sezono. Na treningu v Zakopanih na Poljskem so se tudi uspešno udeležili tekmovanja za Mc Donaldov pokal. Med tekmovalci iz šestih držav so v svojih kategorijah imeli dva zmagovalca. V skupini mladincev do 16 let je zmagal Andi Legat, v skupini do 12 let pa Nejc Frank. V tej skupini se je za njim uvrstil še drugi član žirovniškega kluba Sašo Trpin. Sedaj s pripravami nadaljujejo na svojih štirih skakalnicah iz umetnih snovi na Glenci, ob tem pa upajo, da se bodo čimprej preselili v Planico, kjer pred letošnjo sezono obljubljajo veliko boljše pogoje za treninge. • J. Rabič VABILA, PRIREDITVE Družinsko plavanje v Železnikih - Športno društvo Ratitovec Železniki in Plavalni bazen Železniki vabita v okviru Meseca športa in Dneva Zveze za šport in mladine Slovenije jutri, 3. oktobra, med 9. in 13. uro na družinsko plavanje v Plavalni bazen Železniki. Vsak otrok, ki bo prišel s še vsaj enim od staršev, bo imel brezplačen vstop. Razen plavanja bodo udeleženci lahko igrali tudi namizni tenis in tenis. • J.K. Medobčinska liga v odbojki - Športna zveza Radovljica razpisuje medobčinsko ligo v odbojki za moške in ženske za leto 1998 - 1999. Nastopajo lahko ekipe športnih in drugih organizacij z Gorenjske, razen igralcev, ki igrajo v I. in II. državni ligi. Sestanek vodij ekip bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 19. uri na sedežu Športne zveze v Radovljici. Pri prijavi je treba oddati seznam igralcev s fotografijami, navesti kraj in čas igranja domačih tekem in plačati prijavnino 8.000 tolarjev. • J.K. Tenis in rolerji v Podbrezjah - TVD Partizan Podbrezje organizira prireditve v okvuru Meseca športa. V soboto, 3. oktobra, ob 9. uri se bo v teniški dvorani Sašo začel teniški turnir, v nedeljo ob 10. uri pa bo na cesti Podtabor - Srednja vas tekmovanje z rolerji. • J.K. Rokometni spored - V 3. krogu I. državne moške lige gostuje Termo jutri ob 20. uri na Prulah, v prvi ženski ligi pa odhaja Jelovica na gostovanje k Braniku. V I. B državni moški ligi gostuje Chio Besnica jutri ob 19. uri v Ormožu, v II. A državni ligi zahod pa bo v prvem kolu Alples Železniki igral doma z Mokrcem, v Radovljici pa bo jutri ob 19. uri derbi Radovljica : Sava Kranj. V II B državni ligi moški bo jutri ob 19. uri tekma Duplje : Hrvatini. Jezersko gostuje pri Krasu, jutri ob 17. uri pa bo tekma Tržič : Dom Žabnica. Pri kadetih (Duplje so proste) bodo igrali Termo B : Chio Besnica, Termo A : Gradbinec Preddvor in Alples Železniki: Radovljica. Kadetinje zahod bodo pari Planina Kranj : Robit Olimpija, Krim Elekta N.R. : Izola, Piran : Jelovica, pri mlajših dečkih B pa bodo zanimive tekme Termo : Alples, Naklo : Tržič in Krim : Prule. • J.K. Nogomemi spored - V 9. krogu prve slovenske nogometne lige bodo Živila Triglav v nedeljo ob 15.30 igrala doma s Koprom, prav tako novincem v prvi ligi. Glavno vprašanje je, če bodo Kranjčani tokrat zmogli zadeti gol in drugič zmagati. Mladinci Triglav TeleTV in kadeti Triglav Megamilk odhajajo jutri na gostovanje k ustreznima moštvoma Rudarja iz Velenja. Tekmi bosta ob 13.30 in 15.30. V tretji ligi bo jutri Zarica ob 15.30 gostovala pri Svobodi, na Bledu bo derbi med Casinom Bled in Britofom, Sava pa bo igrala s Termitom. Kadeti in mladinci bodo v drugi ligi jutri ob 13.30 in 15.30 igrali Elan : Sava Zarica, Jesenice : Bela krajina (nedelja ob 13.30 in 15.30), Brda : Flok Komenda in Naklo : MNK Izola (nedelja). V gorenjskih ligah bodo jutri ob 16. uri tekme Železniki : Trboje, Alpina : Ločan, Jesenice Horvej : Lesce, Polet : Naklo, Visoko : Bohinj, Podgorje : Šenčur Protect GL, Kondor : Podbrezje, Hrastje : Bitnje in Kranjska Gora : Velesovo. • J.K. Košarkarski spored - V I. moški ligi gostuje jutri kranjski Triglav ob 19. uri v Laškem, Loka kava pa bo igrala jutri ob 20. uri v dvorani Poden s Postojno. V I. B ligi bo Radovljica jutri ob 19. uri igrala v Novi Gorici, v 2. moški ligi pa Kamnik že danes ob 18. uri doma s Črnomljem. Proton Medvode bo gostoval jutri v Ilirski Bistrici, Žiri pa bodo jutri ob 19. uri gostovale v Cerknici. Košarkarice Odeje Marmor pa bodo jutri igrale doma z Ilirijo. • J.K. Prvenstvo v športnem plezanju - Športnoplezalni odsek Tržič organizira jutri, 3. oktobra, v Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču 2 B tekmo državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije. Tekma se bo začela ob 10. uri. Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, 3. oktobra, bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru rekreativni teniški turnir za pokal Martins Arts. Kategoriji bosta moški do 35 in moški nad 35 let. Prijave sprejemajo še danes po telefonu (064) 451-080. • J.K. V nedeljo kros Hotavlje 98 - Športno društvo Marmor Hotavlje prireja v nedeljo, 4. oktobra, ob 10. uri pred ZD Hotavlje 5. kros Hotavlje 98. Tekmovanje bo potekalo na krožni progi (dolžina kroga 1200 metrov). Prijave sprejemajo do 9,40, startnina pa je za mlajše 500, za starejše pa 1500 tolarjev. Tekma bo tudi občinsko prvenstvo v krosu, zato lahko nastopajo za občinsko prvenstvo samo prebivalci občine Gorenja vas - Poljane. • J.K. Začetek vadbe loških tekačev -Tekaška sekcija pri Partizanu Škofja Loka ta ponedeljek, 5. oktobra, začenja z vadbo. Potekala bo vsak ponedeljek, z začetkom ob 20. uri v hali Poden. • V.S. HOKEJ NA LEDU Bled z novim pokroviteljem - Hokejisti Bleda imajo novega pokrovitelja, podjetje Marc Interieri iz Ljubljane. Pogodbo sta v sredo podpisala v imenu Blejcev Janko Popovič in v imenu Mare Interieri Marjan Novine (na sliki). Sponzor bo Rlejcem, za katere ne bo več igral Šahraj, ampak bo predvsem trener, v veliko pomoč. V nedeljo bo na Bledu gostovala Olimpija. Jeseničani pa v nedeljo gostujejo v Beljaku. Vodstvo Alpske lige je zaradi neregistracije Kastelica s 5 ; 0 registriralo tekmi s Feldkirchom in Gradcem. Zaplet naj bi bil prihodnji teden razrešen. • BJ, slika T. Doki DRŽAVNO PRVENSTVO VESLAČEV Bled, 2. oktobra - Veslaška zveza Slovenije in Veslaški klub Bled prirejata 8. državno prvenstvo v veslanju, ki bo jutri, 3. oktobra, na Bledu. Organizatorji so se odločili, da bo'za discipline, za katere bo prijavljenih nad 6 ekip, organizirano dopoldansko predtekmovanje ob 10. uri, sicer pa bo tekmovanje popoldne od 14. ure dalje. Če bo prijavljen samo en čoln, pa tekma odpade. Razpisanih je 20 tekem v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah. • J.K. ODBOJKA VISOKI CILJI KAMNIŠKEGA TITANA Kamnik, 2. oktobra - Po lanskoletni "neuspešni" sezoni, ko so si kamniški odbojkarji šele po dodatnih kvalifikacijah uspeli zagotoviti mesto med najboljšimi, so v tem letu zopet pridobili zaupanje pri gospodu Jožetu Berlecu, direktorju tovarne Titan Kamnik in podpisali pogodbo o generalnem pokroviteljstvu prve moške ekipe. To pa je upravi kluba dalo zadostno podlago za dodatne okrepitve ekipe tako med igralci kot tudi na trenerski klopi. Največja okrepitev je gotovo reprezentančni podajač Tomi Šmuc, zopet bo "doma" zaigral Gregor Kumer, iz Izole prihaja perspektivni Luka Slabe, mladi podajač Marko Turk iz Maribora bo gotovo dobra menjava Tomiju, prvo ekipo pa je okrepil tudi Jani Makovec, ki prihaja iz kamniškega podmladka. Zamenjala se je tudi "klop" Titan Kamnika, saj je novi prvi trener ekipe Iztok Kšela (nekdanji kamniški igralec, nazadnje treniral v Ljubljani), pomočnik pa bo Danijel Habjan, ki je lansko sezono z dečki osvojil drugo mesto v državi. Z aktivnim igranjem sta po pretekli sezoni prenehala prvi podajač Robi Jenčič (v klubu bo pomagal pri vzgoji mladih igralcev) in Šemso Mujanovič, zaradi poškodbe pa je vprašljiv tudi nastop Janeza Turka. Ob vseh že naštetih okrepitvah in "stari" zasedbi ekipe (Mitja Koprivec, Jani Malovič, Gašper Ribič, Gregor Orel in Dušan Plahuta) pa so se tudi ambicije kluba precej dvignile. Ekipa je že v pripravljalnem obdobju pokazala dokaj solidno formo in nanizala tudi nekaj lepih zmag. V klubu načrtujejo uvrstitev v sredino lestvice, če pa se bo med sezono ponudila priložnost za kaj več, pa seveda Kamničani priložnosti ne bodo izpustili iz rok. Če že ne letos pa upajo, da se bodo kmalu ponovile tekme izpred sedmih let, ko so v Kamniku izgubljale tudi največje ekipe in si je tekme ogledalo tudi več kot 500 gledalcev. • B. Maček GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ŠPORTNI KROG Rezultati žrebanja 49. kroga...... 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,2,4,5,8,12,13,16,19,22,26,27,30,33,34,35, 38,39,40,41,42,47,48,58,60,61,65,66,67,68, 70,73,74,75. SONČKI: 28,17,44. Dobitki_št. dobitkov_Vrednost glavni dobitek PRENOS 6.043.512,00 SIT krog dobitek 1 762.520,00 SIT dobitek trije sončki PRENOS 216.778,00 SIT dobitek dveh vrst 241 5.273,00 SIT dobitek ene vrste 9.702 214,00 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstici in tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije. Glavni in krog dobitek pa izplačuje Športna loterija, Cigaletova 15/1, vsak delovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačilo je 29.11.1998. Sklad za 50. krog bo povečan za 500.000,00 SIT. Inlormacije:061 9736, www.sportna-loterija.si. PODARIM V igri 5.10.1998 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Franjo Vuzem, Jožeta Japlja 19, Ljubljana Milka Gartner, Zg. Sorica 52, Sorica Breda Dolenc, Loška 4, Žiri JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Dobrivoje Vučkovič, Sorlijeva 17, Kranj PO KOSTANJ V ŽERJAVCO Marinka Medle, Oljčna pot 9/h, Koper KAMEN NA KAMEN PALAČA Ana Bernik, Celovška 287, Ljubljana 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obvešieni po pošti. RACUNALMSKE IGRE 4j% f «C' telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAPOVOUNI POSTE! KINO CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 16., 19. in 22. uri STORŽIČ amer. ris. film ČAROBNI MEČ ob 17. uri, amer. grozlj. KRIK 2 ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. voh. akcij. kom. MAŠČEVALCI ob 18. uri, amer. rom. melodr. TAKO JE UUBKA ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij.s pekt. GODZILA ob 18. in 20.30 uri BLED amer. drama PREDMESTJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. thrill. NORO MESTO ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. trill. PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE ob 20. uri TVS 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Pika Nogavička, posnetek gledališke predstave 9.15 Nesrečniki, risana nanizanka 9.40 Radovedni Taček: Skleda 9.55 Športni kviz, ponovitev 11.20 Tekmovanje pihalnih orkestrov 12.00 Tednik, ponovitev 12.50 Dobrodošli doma, ponovitev 13.00 Poročila, Vreme, Šport 14.00 Polnočni klub 15.10 Patrulja, ameriški čb film 16.55 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Oglasi 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Maribor 98 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Pustolovščina Okavango, francoska dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.20 Oglasi 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Fotomodel "Glamour" 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.05 Druženje in praznovanje, amer. dokumentarna oddaja 22.35 Oglasi 22.40 Poročila, Vreme 22.50 Šport 23.10 70/40 RTV Slovenija iz muzeja 23.55 Zaslepljen, francoski film 1.25 Na vrtu, ponovitev 1.55 Napovedniki 19.30 Risanke 20.10 Varuški, ameriški film 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA 15.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka 16.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Ljubezen počaka, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Zapp, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka 20.00 Boljše življenje, jugoslovanska nanizanka 21.00 Vrnitev odpisanih, jugoslovanska nanizanka 22.00 Vojna na Kitajskem, ameriški film 23.30 ZAPP, ponovitev glasbene oddaje TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.25 Napovedniki 9.30 Zlata šestdeseta: Nostalgija z Zoranom Kržišnikom, Petrom in Berto Ambrož 10.25 Jeklene ptice, angleška animirana nanizanka 11.15 Modre beležke, ponovitev francoskega filma 16.30 Evrogol, ponovitev 17.25 Teniški magazin 17.55 Celje: Rokomet 1/6 liga prvakov finala m, Celje Pivovarna Laško -Anova E&Emmen, prenos 19.30 Videoring, soul z Natalijo 20.00 Z gnevom v srcu, ameriški film 21.30 V vrtincu 22.10 Don Kihot, risana nanizanka 22.35 Sobot- KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV prodaja 8.00 Alvin, risanka 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.00 Mesto v zalivu, nadaljevanka 10.30 Extremni športi 11.00 Stilski izziv, ponovitev 11.30 Bravo, maestro, ponovitev 12.00 Sobotna matineja: Ta čarobni trenutek, film 13.30 Laverne in Shirley, humoristična nanizanka 14.00 Bogato dekle, nadaljevanka, ponovitev 16.00 Meego, humoristična nanizanka 16.30 Nimaš pojma, humoristična nanizanka 17.00 Manekenke, nadaljevanka 18.00 Klub Avenija 18.30 Jenny, humoristična nanizanka 19.00 Vitezi za volanom, akcijska nanizanka 20.00 Ob 20. si na kanalu A priglejte: Resnični svet 20.30 Zmenkarije 21.00 Tisto, nadaljevanka 22.00 Zgodbe iz grobnice, nanizanka 22.30 Babilon 5, nanizanka 23.30 Izgnanec, nanizanka 0.30 Klub Avenija, ponovitev 1.30 Video strani POP TV 6.00 Videostrani 7.00 Poštar Pat, risana serija 7.30 Pajkec, risana serija 8.00 Kre-menčkovi, risana serija 9.00 Maska, risana serija 9.30 Batman, risana serija 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, risana serija 10.30 Odiseja, kanadska nanizanka 11.00 Power Ranger, ameriška nanizanka 11.30 Bonanza: Vrnitev, ameriški film 13.30 Super POP s Stojanom Auerjem, ponovitev 15.00 Sindbadove pus-tološčine, ameriška nanizanka 16.00 Xe-na, ameriška nanizanka 17.00 POP party, glasbena oddaja 18.00 Novice, vreme 18.15 Herkul, ameriška nanizanka 19.15 24 UR 20.00 Filmski hiti: Kraljevi ribič, ameriški film 22.30 Odpadnik, amer. akcijska nanizanka 23.30 Ko poči veja, ameriški film 1.30 Pozno ponoči, erotična serija 2.30 24 ur, ponovitev 3.15 Video strani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 12.00 Beli očnjak, risani film 13.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.45 Nocoj, ponovitev oddaje 15.15 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 16.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 16.30 Rafting, posnetek tekmovanja za državno prvenstvo v raftingu 17.10 Avto svet, ponovitev oddaje 18.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 18.30 Videoboom 40, glasbena oddaja HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Marija v hrvaškem narodu, izobraževalna oddaja 8.30 Marija Bistra, prenos 9.15 Prihod svetega očeta v Marijo Bistro, prenos 9.45 Sveta maša in beatikikacija božjega služabnika, kardinala Alojzja Stepinca, prenos 12.30 Gotsko slikarstvo na Hrvaškem: Zidno slikarstvo 13.25 Papež Janez Pavel II., ameriški biografski film 15.50 Božji otroci, izobraževalna oddaja 16.30 Zibelka škofov 17.00 Poročila 17.05 Uradni obisk svetega očeta pri predsedniku republike dr. Franju Tudj-manu, prenos 18.30 Marija Bistrica, izobraževalna oddaja 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Stepinac - znak časa, dokumentarni film 21.15 Večna ljubezen, ameriška romantična komedija 23.05 Opazovalnica 23.35 Papežev obisk na Hrvaškem, reportaža 0.20 Poročila 0.25 Nočna straža: Mojzes, ko-produkcijska nadaljevanka HTV 2 11.00 TV koledar 11.10 Zlata kletka, ponovitev mehiške nadaljevanke 15.00 Črno-belo v barvah: Ciklus filmov Freda Astaira in Ginger Rogers: Dama v težavah, ameriški čb glasbeni film 17.35 Turbo Li-match show 19.00 Conan, risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Triler: Celibadache, dokumentarni film 21.50 "Sveti Leopold Mandič" v Afriki, dokumentarni film 22.40 Ples na ulici, angleška glasbeno-doku-mentarna serija 23.40 Oprah show, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.10 Blossom 12.30 Dr. Ouinnova 13.15 Življenje in jaz 13.40 Čudovita leta 14.05 Crkni, Fred, ameriški film 15.40 Če bi pogled ubijal, ameriška komedija 17.00 Šport: Nogomet 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Hitrost, ameriški akcijski film 22.05 Sedem, ameriška srhljivka 0.05 Maserka, ameriški erotični film 1.30 Šport: Tenis, Grand Slam Cup 2.30 Crkni, Fred, ponovitev filma 4.00 Znotraj mafije, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji 9.30 Dežela smehljaja, nemški glasbeni film 11.15 Gideon in Samson, italijsnki pustolovski zgodovinski film 13.00 Čas v sliki 13.10 Natakar, račun prosim, avstrijska komedija 14.40 Ljubezen ob jezeru, nemški domovinski film 16.00 Štajersko tekmovanje harmonikarjev, prenos v živo 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi, magazin 17.35 Kdo me želi? 17.55 Religija sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Lamorte, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.50 Srček 22.15 Mojstrski boksar, nemški film 23.45 Čas v sliki 23.55 Havajciu, ameriški pustolovski film 2.00 Kartum, ameriški pustolovski film 4.05 Pogledi od strani 4.10 Agonija in ekstaza, ameriški film Verjemite ali ne... Vllllll -1 RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina KINO CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 15.30, 18.30 in 21.30 uri STORZIČ amer. ris. film ČAROBNI MEČ ob 16. uri, amer. rom. melodr. TAKO JE LJUBKA ob 18. uri, amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 16. uri, amer. grozlj. KRIK 2 ob 17.30, 19.45 in 22. uri RADOVLJICA-LINHARTOVA DVORANA amer. drama PREDMESTJE ob 18. in 20. uri BLED akcij, spekt. GODZILA ob 18. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. krim. DEŽ ZA UBIJANJE ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. znan. fant. trill. IZGUBLJENI V VESOLJU ob 20. uri SOBOTA, 8. OKTOBRA 1998 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Utrip Kranja 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Naš gost: ustanovitelj Veselih Planšarjev Franček Povše 20.40 Tedenski izbor: 21.10 Poročila Gorenjske 850 (ponovitev) 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Iz domačega video arhiva 22.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 23.00 Skrivnsot je v človeku: "Spoznajmo se" 23.40 TV prodaja 0.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA T V 10.00 Napovednik 10.01 Spot dneva 10.05 Oglasi 10.10 ŠOK - kontaktna mladinska oddaja, gostje: Vesnica, Slovenska Esmeralda, tri bogate nagrade za gledalke in gledalce, novice, zabava ... Šok 12.00 Risanka: Mali parnik 12.45 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 18.45 Otroška oddaja 19.00 Presenečenja z Dragom Paplerjem 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritev razstave na Brezjih 18.55 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani R TRZIC Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čim več zanimivih in uporabnih informacij. Ob 11:00 bomo napletli pogovor z gostom iz muzeja Ledena doba v Evorpi. 11:50 je čas, ko se povežemo z OKC, ob 12:00 lahko prisluhnete oddaji, ki so jo pripravili v Univerzalnem življenju. Po prenosu oddaje Danes do 13., bomo ob 13:40 poskrbeli za kratek čas ob prijetnem klepetu. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? - kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Pravljica za otroke: Obuti maček 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre ■želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.15 Duhovni razgledi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite?, kontaktna oddaja 13.00 Aktualno: Delovanje Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Kranj 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Moja je lepša kot tvoja - gost ansamble Slapovi 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Vprašanja in pobude - ponovitev 12.00 BBC - novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Razvedrilno popoldne 19.00 Športna sobota 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora RDSSTEREO RADIO SORA DANJE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Črna kronika, tedenski pregled 13.30 Čestitke, želje 14.35 Pasji radio 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.45 Notranjsko kraški mozaik 18.45 Vreme 19.00 Rick dees 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.15 Za življenje (pokrovitelj Krekova banka) 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 Slovo TOPI1// KABELSKA TV ■-mrlllP L/H KAMNIK - DOMŽALE UmUlV^/ULJ Maistrova 16, Kamnik *C4rTIS telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAPOVOUNI POSTE! ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! NEDELJA, 4. OKTOBRA 1998 TVS 1 8.00 Skrivno življenje igrač, lutkovna nanizanka 8.15 Cilkin kotiček, risanka 8.30 Cofko cof, risana nanizanka 9.10 Telerime 9.15 Zares divje živali, ameriška dokumentarna nanizanka 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Stične 11.00 Vsi smo ena družina, japonska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 12.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 13.00 Poročila, Vreme, Šport 14.00 Fotomodel "Glamour" 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Srce iz kamna, nemški film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Oglasi 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.20 Oglasi 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Oglasi 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Miriam Steiner -Avienzer 22.35 Poročila, Vreme 22.45 Šport 23.00 Murphv Brown, ameriška nanizanka 23.25 Vendeta, švedska nadaljevanka 0.15 POnovitev dokumentarne oddaje 0.45 Napovedniki TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.05 Napovedniki 9.10 Pravi biznis 10.05 V vrtincu, ponovitev 10.45 Pickvvickovci, risani film 12.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.55 Phillip Island: Motociklizem VN Avstralije, posnetek 17.55 Ljubljana: Rokomet 1/16 finala lige prvakinj ž, Krim Electa Neutro Roberts - Politechnik, prenos 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost, slovenska nanizanka 21.00 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angleška dokumentarna serija 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Sprejemljivo tveganje, ameriški film KANALA 7.00 Video strani 7.30 Prodaja 8.00 Alvin, risanka 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 10.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka 10.30 Klub Avenija, ponovitev 11.00 Pasji prijatelji, dokumentarna oddaja 12.00 Nedeljska matineja: En otrok preveč, film 13.30 Laverne in Shirlev, humoristična nanizanka 14.00 Bogato dekle, nadaljevanka, ponovitev 16.00 Prijatelja v krilu, humoristična nanizanka 16.30 Dušni pastir, humoristična nanizanka 17.00 Sam svoj mojster, humoristična nanizanka 17.30 Airvvolf, akcijska nanizanka 18.00 Živali v stiski 18.30 Stari bevskač, film 20.00 Ob 20. si na Kanalu A priglejte - žrebanje; Beli očnjak, film 22.00 Odklop, ponovitev 23.00 Izdano zaupanje, film 0.30 Odklop, ponovitev 1.30 Video strani POP TV 7.00 Butec in Butec, risana serija 7.30 Munkci, risana serija 8.00 Pot do zmage, ameriški mladinski film 10.00 Mladi par, ameriška nanizanka 11.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 12.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 13.00 Honorar-ci, humoristična nanizanka 13.30 Pica, ti in jaz, ameriška humoristična nanizanka 14.00 V bolnišnici, ameriška nanizanka 15.00 Lesket, ameriška nadaljevanka 16.00 Harlequinove romance: Druga ženska, ameriški film 18.00 Novice, Vreme 18.15 Sedma nebesa, 2. sezona, ameriška nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Prijatelj ali morilec?, film 1.00 24 ur 1.45 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videokolaž 12.00 Angelus 12.20 Risanke 12.50 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.20 Beli očnjak, risani film 14.30 Sosedje, ponovitev 15.00 Nocoj, ponovitev oddaje 16.30 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 17.30 Rafting, posnetek tekmovanja za državno prvenstvo v raftingu (Sava - Litija) 18.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 18.30 Živali 19.30 Risanke 20.10 Kaj je novega?, oddaja o svetovni filmski produkciji 20.45 Nori Jack, ameriški film 22.15 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športnih 22.45 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja 20.00 Izganjalci duhov, ameriški film 22.00 Vojakinje, ameriški film 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV HTV 1 8.00 Koledar 8.10 Poročila 8.15 Hrvaška kulturna dediščina: Splitska katedrala 8.50 Prizidnice - osamljeno svetišče, dokumentarni film 9.20 Poročila 9.30 Sveti oče na poti v Žnjan pri Splitu, prenos 10.45 Sveta maša, prenos iz Žnjana 13.30 Obisk svetega očeta v katedrali svetega Dujma, pšrenos 13.45 Sveti oče na poti skozi Split, prenos 14.30 Dnevnik 14.50 Palača naredi mesto, dokumentarec 16.00 Splitski intermezzo, dokumentarno-glasbeni film 16.30 Moja zgodba o Hrvaški 17.00 Poročila 17.10 Pot svetega očeta v Solin, prenos 17.30b Srečanje svetega očeta s cerkvenimi gibanju 18.30 Odhod svetga očleta na letališče Split, prenos 19.00 Zaključek obiska svetega očeta, prenos 20.00 Dnevnik 20.45 Baraba, ameriško-italijans-ki zgodovinski film 22.55 Opazovalnica 23.25 Papežev obisk na Hrvaškem 23.55 Poročila GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 15.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 16.00 TRije na cesti, ameriški film 18.00 Ljubezen počaka, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka HTV 2 15.15 TV koledar, prenos 15.25 Trojanski konj, ponovitev italijanskega filma 17.05 National Geographic 18.00 Varaždinski baročni večeri: Varaždinski komorni orkester, posnetek koncerta 19.00 Loto 19.05 Bucky zajec, risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Moje priče boste, posnetek koncerta 22.20 Jean Claude Car-riere, dokumentarni film 23.10 Vmesno dejanje 23.20 Počakaj do pomladi, Bandini, ameriška drama 1.05 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.05 Športni pregled 10.15 Disnevjev festival 11.10 Na jug! 11.55 Korak za korakom 12.20 Športni pregled 13.15 Pustolovščine kapitana Granta, ameriški pustolovski film 14.45 Do konca, ameriški fantazijski film 16.20 K2 - poslednja dogodivščina, angleški pustolovski film 18.00 Pleško 19.30 Čas v sliki in kultura 20.15 Štiri poroke in pogreb, angleška komedija 22.10 Columbo, ameriška TV kriminalka 23.20 Hart to hart 3, ameriška kriminalka 0.50 Begunec, ponovitev ameriškega filma 2.55 Šport: Tenis 3.55 Martial Law 3, ponovitev ameriškega filma 5.20 Pleško, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Cas v sliki 9.05 Pet milijonov išče dediča, nemško-hongkonška komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Evropski studio 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.30 Drevesne kune - senca v gozdu, dokumentarna oddaja 15.00 Policijska inšpekcija 1: Krize 15.30 Ko cvetijo alpske vrtnice 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.00 Čas v sliki 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Pogledi od starni 20.15 Mladi glasbeniki 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari - poletni pogovori 23.25 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Jaz o sebi, avtobiografski zapiski Franza Leharja - portret 0.20 New York, New York, ameriški klas-beni film 3.05 Teden kulture 3.30 Pogledi od strani - revija 3.40 Dober dan, Koroška 4.10 Dober dan, Hrvati 4.40 Domovina, tuja domovina 5.30 K stvari, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Risani film 10.10 Krila na nebu 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 850 (ponovitev) 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klariča) 11.45 Župan z vami: Mestna občina Kranj, gost: župan Vitomir Gros (ponovitev) 12.25 Priporočamo: EPP blok - 3 12.30 Glasba iz domače skrinje: Ansambel Savinja 13.10 Diplomanti Plesne šole Urška Kranj (reportaža) 14.00 TV prodaja ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok 1 19.10 Risani film 20.10 Krila na nebu 20.55 Priporočamo: EPP blok 2 21.00 Poročila Gorenjske 850 (ponovitev) 21.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klariča) 21.45 Župan z vami: mestna občina Kranj, gost: župan Vitomir Gros, vodi: Beti Valič (ponovitev) 22.25 Priporočamo: EPP blok 3 22.30 Glasba iz domače skrinje: Ansambel Savinja 23.10 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija danes ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.50 Presenečenja: Zadnji šolski dan 21.20 LESTVICA 5+5 RADIA SORA I. DEL: 1. BORIS KOPITAR - Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi 2. MARTA ZORE - Ne bom 3. NAPOLEON - Hočem te nazaj 4. VICTORY - Zapri oči 5. POP DESIGN - Nora noč II. DEL: 1. ANDREJ ŠIFRER - Za prijatelje 2. BOTRI - Bambina 3. BABILON - Banana blues 4. ALFI NIPIČ - Črnolasa 5. VILI RESNIK - Tvoja pesem Pred vami je lestvica 5+5, ki jo lahko vsake štirinajst dni spremljate na Radiu SORA. Dragi poslušalci, vsem hvala za vaše sodelovanje. Vabimo vas, da še naprej sodelujete in glasujete ter predlagate na dopisnicah. Lestvico si ogledate v reviji KAJ in v GORENJSKEM GLASU. Vaši predlogi naj bodo torej izbrani zgolj iz slovenske zabavne glasbe. V zadnji oddaji smo izžrebali Karmen Avsec iz Črnuč in Maričko Mavec iz Kranja. Nagradi pa je prispevala založba Mandarina. Naša naslednja oddaja bo na sporedu 7. oktobra, do takrat pa nasvidenje! KUPON: GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Nedeljski film: Ethan Frome ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Antonov obzornik 20.00 Kulturna prireditev v Sori- ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.55 Risanka 18.15 Videostrani 20.00 Violinski koncert na Brezjih, ponovitev 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 VS radio trigiav 96 MHz TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videoboom 40 21.30 Presenečenje z Dragom Paplerjem 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 in 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila Klepetalni-ca. Sledilo bo nekaj prijetnih melodij za nedeljsko dopoldne in oddaja Iz naših gozdov. 11:50 je čas za pogovor z dežunrimi na OKC. Ob 12:00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, 10 minut kasneje pa nedeljski duhovni misli. Nedeljska tema, ki se pričenja ob 12:20, bo pogovor s tržiškimi svetniki. Obvestila bodo na sporedu ob 13:00, ob 13:20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Nedeljo bomo v zaključili s Kolovratom domačih, ki se začne ob 14:30. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 10.45 Aktualno: Daens je vaja civilne zaščite v Radovljici 11.00 Mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.20 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dan varstva živali in prestavitev knjige - Ko sloni zajokajo 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: O dro-gah 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljski telegraf 16.40 Oglasi 17.00 D. J. Time 17.40 Oglasi 18.00 D. J. Time 18.10 Alpska hokejska liga na Jesenicah: Acroni : Feldkirch 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Glasba za mlade poslušalce 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema: Poslanska pisarna 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodnozabavna viža 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.30 Horizont 17.30 Daj dam19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 10.00 Duhovna misel 10.30 Nedeljski gost 12.30 Rumeni radio 13.30 Čestitke, želje 18.45 Vreme 19.00 D. J. tirne 20.00 Dvoglavi levji car 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.00 Jutranje 7.40 Oznanila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska oddaja (v sodelovanju s Kmetijsko založbo) 9.00 Prenso maše 10.15 Naša nedeljska reportaža 11.00 Poročila 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva 12.15 Čestitke 15.00 Informativna oddaja 18.15 Slovenci po svetu in domovini 19.00 Verska oddaja lokalnih radijskih postaj 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sakralna glasba (pripravlja Tadej Sadar) 21.35 Radijski roman 22.00 Slovo mtrturm uha^i ŽIROVNICA KINO CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 15., 18. in 21. uri STORŽIČ amer. ris. film ČAROBNI MEČ ob 16. in 17.30 uri, amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 19.30 uri ŽELEZAR amer. ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 16. uri, amer. grozlj. KRIK 2 ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, spekt. GODZILA ob 18. in 20.30 uri BLED akcij, film GODZILA ob 17. uri, amer. drama PREDMESTJE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. krim. DEŽ ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. NORO MESTO ob 19. uri DOVJE znan. fant. film SFERA ob 20. uri ŽIRI amer. thril. PREŽIVETJE NA ROBU DIVJINE ob 20. uri f»#liVFIlFI ¥1?K S OKTOBRA 1998 I f/jffjCrJl« O* ■ #IW I UIJll ■ TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Palček David, risana nanizanko 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Dober večer 11.10 Pustolovščina Okavango, francoska domuntama serija 12.00 Alpe - Donava - Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, Vrema, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.55 Večerni gost: Miriam Steiner - Aviezer 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Svinčnik 17.45 Zares divje živali, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.20 Oglasi 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Strast do letenja - Metod Pevec, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Pisave 23.20 Iz slovenskih ateljejev: Peter Čeme 23.40 Zlomljeni cvetovi, ameriški film 1.15 Recept za zdravo življenje, ponovitev 2.00 Napovedniki ameriški film 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program 23.00 Novi nedotakljivi, amer. nanizanka 0.00 Gangsterska nevesta, italijansko-ameriška nadaljevanka HTV 1 ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.1 £> Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritev tedna obrti na Bledu 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 6.50 TV koledar 7.00 Poročila 10.00 Poročila 10.05 Predšolska vzgoja 10.40 O rodu in jeziku 10.55 Naši zaščitniki: Angeli varuhi 11.05 Iskrice 11.15 Francoščina 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.25 Hrvaška spominska knjiga 12.25 New York, ameriška nadaljevanka 13.10 Zlata kletka, mehiška nadaljevanka 13.55 Poročila 14.00 Dokumentarna oddaja 14.55 O rodu in jeziku: Hrvaška pisma, ponovitev 15.10 Francoščina, ponovitev 15.25 Porgram za otroke in mladino: Modul 8 15.55 Gospod Majeika, otroška nanizanka 16.30 Dom in svet 17.10 Hrvaška danes 17.30 Županijska panorama 18.00 Hrvaščina v ogledalu 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.10 Snubec, norveška drama 21.45 Benediktinci, izobraževalna serija 22.20 Opazovalnica 22.40 Filmska noč z novim španskim filmom: Boca a boca, španska komedija 1.25 Poročila TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Sport in rekreacija 20.50 Video top 21.40 Iz produkcije LTV Slovenije 22.25 Top spot 22.30 Nočne videostrani R TRŽIČ HTV 2 15.20 TV koledar 15.30 Filmi Burta Lancas-tra: Morilci, ameriška kriminalistična drama 17.15 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 17.50 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Oblikovalci sveta, 1/2 del dokumentarnega filma 19.00 Cosby show 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.35 Prijatelji, amer. nanizanka 21.10 Newyorška policija, amer. nanizanka 21.50 Stoletje narodov, dokumentarna serija: Obdobje upanja 22.45 Vidikon TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.45 Pasje življenje 11.10 čudežni otrok, ameriška nanizanka 11.35 Šport v nedeljo 12.20 Vinska popotovanja, angleška dokumentarna serija 12.45 Letijo ob zori, ameriški film 15.55 Škorpijon, španski film 17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.05 Okus po zločinu, angleška nanizanka 18.550glasi 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio City 20.55 10.000 obratov 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka 0.55 Lazar, ameriška anizanka 1.40 Studio City, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.15 Lois in Clark: Su-permanove nove dogodivščine 10.00 K2 -Poslednja dogoivščina, ponovitev angleškega filma 11.45 Otroški program 14.50 Na jug 15.40 Paralelni svet 16.25 Lois in Clark: nove supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Flodderje-vi , nadvse prijazna družina, nizozemska komedija 22.00 Nina - iz otroške sobe v bordel, nemška drama 23.40 Našli Bridgcs: Atentator 0.25 Pirat, nemški film 2.10 Maskerka, ponovitev ameriškega erotičnega filma 3.35 Nina - iz otroške sobe v bordel, ponovitev filma 5.05 Cybill, ponovitev AVSTRIJA 2 KANAL A 7.00 Videostrani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindy, risanka 8.30 Super Samuraj, risanka 9.00 TV prodaja 9.30 Bradyjevi, humoristična nanizanka 10.00 Laverne in Shirley, humoristična nanizanka 10.30 Mannix, akcijska nanizanka 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 13.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, humoristična naniznaka 18.30 Oprah show. Nepozabni trenutki med partnerji 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri ?i na Kanalu A priglejte: Zmenkarije 20.30 Zivjenjske zgodbe: Varuh svojega brata, film 22.00 Stilski izziv 22.45 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 23.15 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.00 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 10.50 TOP shop, televizijska prodaja 11.00 Kassandra, ponovitev 12.00 Skrite strasti', mehiška nadaljevanka 12.45 Športna scena, ponovitev 14.00Resnične usode, dokumentarna nanizanka 14.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 15.30 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 16.30 Policaji s srcem, avstralska nanizanka 17.30 Kassandra, mehiška nadaljevanka 18.30 Novice, Vreme 18.40 Marimar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? 21.00 Urgenca, 4. sezona, ameriška nanizanka 21.50 Šola golfa, reportaža 22.00 Želite, milord, humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov letalskih katastrof: Letališče '70, ameriški film 1.45 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.30 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Beli očnjak, risani film 18.10 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 18.45 Risanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 Avto svet, oddaja o avtomobilizmu 22.00 Nocoj, kontaktna oddaja 23.30 TV shop predstavlja 6.45 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Natakar, račun prosim, nemška komedija 10.30 Drzni in lepi, ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Prednost domačih, show 13.40 Otroška zdravnica Angela 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 16.00 Mesto srečanja: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vse moje hčerke 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 0.00 Čas v sliki 3 0.30 Srečanje - kultura: Kviz, nadaljevanje kulturnega večera, v živo 1.00 Po napovedi 2.30 Pogledi od strani 2.35 Nikoli se ne poročiu prvič, ameriška komedija 3.55 Videti Malto in umreti, ameriška kriminalka 5.30 Policijska inšpekcija 1, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 851 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Otvoritev starbara v Kranju (reportaža) 20.30 Športni ponedeljek: (vodi Nenad Antonič, v živo, pokličite po telefonu: 331 156) 21.10 Poročila Gorenjske 851 21.25 Priporočamo: EPP blok -321.30 Romar Tomo Križnar, pogovor v studiu 22.10 Odprti ekran (ponovitev) 23.10 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.15 Poročila Gorenjske 851 23.00 TV prodaja 23.30Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRA- Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije, ob 11:20 bomo brskali po knjigah, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu poročil ob 13. uri bodo ob 13:40 sledile zanimivosti iz fonoteke. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo. Nadaljujemo z lokalnimi informacijami ob 15:30 in obvestili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete prenosu poročil radia Deutsceh vvelle, nato pa še črni kroniki. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiš-ki hit, tokrat polna dobre glasbe. Nekaj pred 19. pa bomo predstavili vsebino jutrišnje številke Gorenjskega glasa. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Kaj danes za zajtrk? (koristen nasvet in pogovor) 7.40 Oglasi 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Zbiramo predloge za nocojšnje glasbene želje 10.00 Aktualno: Teden otroka 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in ltaly 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno: 12.30 Vedeževanje 12.40 Oglasi 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zimzelene melodije 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jugtrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program do jutra TVS 1 9.30 Radovedni Taček: Svinčnik 9.50 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 16.25 Duhovni utrip 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Kum, kum, le pogum! (ob 120- letnici O. Župančiča), kviz 18.20 Nesmrtnost na ledu, amewriška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Nostromo, angleška nadaljevanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Proet contra 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi + sejemsko ogledalo 22.50 Salvador Dali, angleška dokumentarna oddaja 0.10 Nesmrtnost na ledu, ponovitev ameriške dokumentarne oddaje 1.00 Napovedniki odkritja znanosti 10.15 Gost in nagradna igra 10.30 Naravna dediščina: Flora Velebita 11.00 Aktualnosti 11.30 Program za otroke in mladino: Mesto pod Sljemenom, 1. del 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 New York 13.10 Zlata kletka, mehiška nadaljevanka 13.55 Poročila 14.00 Snubec, ponovitev norveške drame 15.00 Izobraževalni program 15.30 Mesto pod Sljemenom, ponovitev 16.00 Trdno v sedlu, avstralska nanizanka 16.30 Dokumentarna oddaja 17.00 Hrvaška danes 17.30 Županijska panorama 18.00 Izobraževalna oddaja 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja 20.40 V velikem planu 22.00 Opazovalnica 22.30 Sodobniki: Slavko Mihalič 23.25 Filmska noč z novim španskim filmom: Tesis, španska erotična srhljivka Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev tedna obrti na Bledu, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani HTV 2 TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Šport in rekreacija, ponovitev 22.00 Ponovitve 23.30 Top spot 23.35 Nočne videostrani TVS 2 10.00 Matineja: Trdno v sedlui, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.55 Okus po zločinu, angleška nanizanka 11.45 Studio City 12.40 Sobotna noč 15.15 Z gnevom v srcu, ponovitev ameriškega filma 17.00 SP v kolesarstvu, posnetek iz Maastrichta 18.05 Gospod in gospa Smith, ameriška nanizanka 18.55 Oglasi 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring, nastniške viže s Tanjo 20.00 Osamljeni planet: Spodnja Kalifornija 20.55 Neznosna utrujenost, francoski film 22.20 Svet poroča 22.50 Večni sanjač, ameriška nanizanka 23.15 Lazar, ameriška nanizanka R SORA LOKA T V GAJBA na Euro 3, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev regionalnega programa 16.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.00 Xena, ameriška nanizanka 18.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon, tel. št.: 090-91-15 19.00 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Rahel spanec, DOPOLDANSKI PROGRAM 9.00 Napovednik 9.01 Presenečenja: Zadnji šolski dan, ponovitev 9.32 Naj spot, glasbena oddaja 10.15 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku VEČERNI PROGRAM 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot dneva 20.15 Oglasi 20.20 Sosedje, 7. del avstral. nad. 20.43 Oglasi 20.45 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.15 Najspot, glasbena oddaja 22.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure_do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Iz šolskih klopi 20.00 "BUM" - glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev ju tranjega pogovora 9.10 Vaš komentar, prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglas 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki dane s jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Otroški program - Brbotavček 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tud takšno 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.20 Av tomobilizem 13.30 Globus, ted. zunanjepol pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 18.00 Živalski pro gram 18.45 Vreme 18.50 Danes v Goren jskem glasu 18.57 Izbranka tedna 19.30 Večerni program 1.45 Ljubezen, erotika seks, pornografija R OGNJIŠČE 15.25 TV koledar 15.30 Filmu Burta Lan-castra: Navzkrižna igra, ameriška kriminalistična serija 17.15 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 18.05 Hugo 18.30 Pustolovščina na Hrvaškem, potopisna serija 19.00 Cosby show 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Seinfeld, humoristična nanizanka 21.00 Bolnišnica upanja, amer. nanizanka 21.50 Popolni moški, ameriška zf komedija AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.45 Vsi pod isto streho, ponovitev 9.30 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ponovitev 10.15 Do konca, ponovitev 11.45 Otroški program 14.50 Na jug 15.40 Paralelni svet 16.25 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret19.00 Cvbill, ameriška hu-moroistična serija 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 ZBudila se je noseča, ameiški film 21.50 Peggy Sue se je poročila, ameriška komedija 23.25 Passed away, ameriški film 0.55 Flodarjevi -Nadvse prijazna družina, ponovitev nizozemske komedije 2.40 Zbudila se je noseča, ponovitev ameriškega filma 4.25 Senca na zidu, ameriška kriminalka KANALA AVSTRIJA 2 00 Video strani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindy, risanka 8.30 Super Samuraj, risanka 9.00 TV prodaja .30 Bradvjevi, humoristična nanizanka 0.00 Laverne in Shirley, humoristična nanizanka 10.30 Mannix, akcijska nanizanka 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 13.00 Klub Aveni-ponovitev 13.30 Kuharska oddaja, ponovitev 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 17.30 Fant gre svet, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.30 Oprah show: Starši, ki zanikajo resnico 19.30 Zmenkarje 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Odklop: Ovčarski bal 21.00 Ameriški ninja 1, film 22.30 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 23.00 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.00 Video strani 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ljubezen ob jezeru, nemški domovinski film 10.25 Salve smeha 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Prednost domačih, show 13.40 Otroška zdravnica Angela 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi, amer. nadaljevanka 16.00 Mesto srečanja: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Divja Evropa: Arktika, zadnja velika evropska divjina - kraljestvo kitov 21.00 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža 23.00 Skinheads: Skupine obritoglavcev na Poljskem, na Danskem in v Švici, dokumentarna oddaja 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 0.55 Roseanne 1.20 Dobrodošla, Avstrija - Inter-aktiv, kviz v živo 2.05 Pogledi od strani 2.10 Havajci, ponovitev ameriškega 4.15 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15:30 na 88,9 in 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki Vi sprašujete, Radio Tržič išče odgovore. Ob 12:30 je na sporedu oddaja Na štirih kolesih, sledi pa prenos poročil ob 13:00. Ob 13:40 bomo skušali postreči z nekaj odgovori na vprašanja poslušalcev. Ob 14:35 pa pride na vrsto torkova tema. Sledijo lokalne novice ob 15:30, ob 16:30 pa prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Nato bo na vrsti tečaj nemškega jezika, ob 17.25 pa oddaja S'm Tržičan. 18:05 je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohircj 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Hato, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? -kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pcgled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Zdrvo življenje O vzgoji in skrbi za otroke 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Moj sosed znanstvenik -zdravnik prim. mag. Štean Plut, dr. med. 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 14.45 Naš gost: Andrej Šifrer 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 20.00 Lestvica izpod Triglava 21.30 Večerni glasbeni program POP TV TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 852 19.25 TV 1100 Kassandra, ponovitev prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 mehiška Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Utrip Kran-' čas, vodi: IvaZigon 21.10 ATM TV KR. GORA KINO 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom -otroške minute s Ciciklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 -12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 Čestitke 18.15 Izbor Vaše pesmi ten-da z Ivanom Hudnikom 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovendik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče z glavnim urednikom Francijem Trstenjakom 22.00 Poročila 22.30 Slovo 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 10.50 Top Shop nadaljevanke 12.00 Skrite strasti, nadaljevanka 13.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 13.30 1, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev 14.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 15.30 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 16.30 Policaji s srcem, avstralska nanizanka 17.30 Kassandra, venezuelska nadaljevanka 18.30 Novice. Vreme 18.40 Marimar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Življenje Suzanne Somers, ameriški film 21.45 Raztresena Al-ly, ameriška nanizanka 22.30 Veronikine skušnjave, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov Letalskih katastrof: Let št. 174, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 1.45 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Glasbeni kolaž 17.20 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.30 Sosedje, ponovitev nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 Vera in čas 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 23.30 TV shop predstavlja CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. ris. film ČAROBNI MEČ ob 17. uri, amer. biogr. drama BASOUlATob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. grozlj. KRIK 2 ob 18. in 20.15 uri GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 ŽIVA - TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Tekwar, ameriška nanizanka 17.00 Zvezdne steze: Voyager, ameriška nanizanka 18.00 Obiskovalci, ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon, tel. št.: 090-91-15 19.00 Živa -novice 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Ne mečte se stran, ameriški film 21.55 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Novi nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Gangsterska nevesta, italijansko-ameriška nadaljevanka ja 20.30 Ljudje in Poročila Gorenjske 852 21.25 Priporočamo - EPP blok 3 21.30 Strel - glasbena oddaja, vodi: Filip Kocijančič, pokličite po teleofnu: 331 156 22.45 Poročila Gorenjske 852 23.45 TV prodaja 23.45 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDANSKI PROGRAM 9.00 Napovednik 9.05 Sosedje, 7. del avstr. nadal. 9.32 Tedenski pregled dogodkov, pon. 10.05 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku VEČERNI PROGRAM 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot dneva 20.15 Oglasi 20.20 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije 20.50 Oglasi 20.55 Sosedje, 8. del nadaljevanke 21.25 Film: Ethan Frome ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. uredo 19 ure ob glasbeni podlagi Radia Ziri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 KINO R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Zdravje in lepota 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 13.30 Kamniške novice 14.00 Pasji radio 14.45 Anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 17.30 Osir - tedenski pregled domačega dogajanja 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 20.00 Zaprta vrata 21.00 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dneuv na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom -otroške mintue s Ciciklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 O zdravju (pripravlja Erna Urbane) 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 Čestitke 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrc in Dragan Egelic) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 Slovo HTV 1 6 50 Koledar7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Velika CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 17. in 20. uri STORZIC amer ns Jm ČAROBNI MEČ ob 17. uri, amer. biogr. drams GASOUlATob 19. in 21. ur, ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. pusti. kom. MAŠČEVALCI ob 20. un_ SREDA, 7. OKTOBRA 1998 TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Kum, kum, le pogum!, ob 120-letnici Otona Župančiča, kviz 10.15 Nesmrtnost na ledu, ameriška dokumentarna oddaja 11.10 Pro et contra 12.05 Nonstromo, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 14.40 Murphv Brown, ameriška nanizanka 15.05 Srce iz kamna, nemški film 16.20 Obzorja duha 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Meale sive celice, kviz 18.20 Divja Amazonija, francoska poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 J A.G., amer. nanizanka 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Hotel Oslo, norveška nadaljevanka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ta mali jazz, češka drama 0.30 Alica, evropski kulturni magazin, ponovitev 1.00 Divja Amazonija, ponovitev francoske poljudnoznanstvene serije 1.50 Napovedniki TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.45 Gospod in gospa Smith, ameriška nanizanka 11.30 Pomp 12.35 1914 - 1918: Velika vojna in oblikovanje stoletja, angleška dokumentarna serija 13.20 Novice iz sveta razvedrila 16.45 Pickwickovi, ponovitev risanega filma 18.05 Rdeča ptica, nemška nadaljevanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Šport 22.00 Nevarna gospa, angleška nadaljevanka 22.50 Ljubljanski akvareli 23.25 Večni sanjač, ameriška nanizanka 23.50 Lazar, ameriška nanizanka 0.40 Napovedniki KANALA 7.00 Video strani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindv 8.30 Super Samuraj, risanka 9.00 TV prodaja 9.30 Bradvjevi, humoristična nanizanka 10.00 Laverne in shirlv, humoristična nanizanka 10.30 Mannix, akcijska nanizanka 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 12.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 13.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Drzni in lepi, nadalj 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.30 Oprah show: Naša nepovezanost z otroki 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Nevarna srca, film 22.00 Zmenkarije 22.30 Razkrite čarovnije 23.30 Tretji kamen od sonca, humoristična nanizanka 0.00 Svilene sence, akcijska nanizanka 1.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 2.00 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 10.50 TOP shop 11.00 Kassandra, ponovitev 12.00 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 13.00 Od maja do decembra, angleška humoristična nanizanka 13.30 POP party, ponovitev 14.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 15.30 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 16.30 Policaji s srcem, avstralska nanizanka 17.30 Kassandra, venezuelska nadaljevanka 18.30 Novice, Vreme 18.40 Marimar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Sledi v snegu, ameriški film 21.45 Nikita, amer. nanizanka 22.30 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov letalskih katastrof: Letališče '77, ameriški film 1.00 24 UR, ponovitev 1.45 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Vera in čas, ponovitev 17.50 Živali, ponovitev 18.30 Sosedje, ponovitev 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45TV razglednica 21.30 Rafting, pšosnetek tekmovanja za državno prvenstvo v raftingu (Sava - Hrastnik) 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 23.30 TV shop predstavlja GAJBA HTV 1 6.50 Koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Pika na I 10.15 Kviz 10.30 Sodobna hrvaška književnost: Luka Paljetak 11.00 Likovna umetnost - moderna hrvaška umetnost: Franjo Šimunovič 11.30 Program za otroke in mladino: Ko odrastem 12.00 Dnevnik 12.35 New York 13.10 Zlata kletka, mehiška nadaljevanka 14.00 Risanka 14.05 Sodobniki: Slavko Mihalič, ponovitev 14.55 Izobraževalni program: Hrvaški slovničarji in leksikografi, dokumentarna oddaja 15.25 Program za otroke in mladino: Ko odrastem, ponovitev 1, dela 15.55 Igre z divjimi živalmi 16.30 Ta leta 17.00 Hrvaška danes 17.30 Županijska panorama 18.00 Turistični magazin 18.35 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Živa resnica 20.40 Diplomiranec, kviz 2.30 Poslovni klub 22.05 Opazovalnica 22.35 TV intervju - misli iz 21. stoletja 23.40 Filmska noč z novim španskim filmom: Despues del sueno, španska drama na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa -TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Uro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 18.00 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon, tel. št.: 090-91-15 19.00 Živa - novice 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Novi nedotakljivi, ameriška nanizanka 0.00 Gangsterska nevesta, italijansko-ameriška nadaljevanka HTV 2 15.05 TV koledar 15.15 Filmi Burta Lancas-tra: Sedem majskih dni, ameriška politična drama 17.15 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 18.05 Hugo 18.30 Deterministični kaos, ponovitev dokumentarne serije 19.00 Cosby show 19.30 Dnevnik 20.15 Kviz 20.25 Življenje z Rogerjem, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Ambasador, angleška nadaljevanka 21.55 V krvi dokumentarna serija: Izgubljena plemena 22.50 Cro session, zabavno-glasbena oddaja AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 10.35 Columbo 11.45 Otroški program 14.50 Na jug! kanadska kriminalistična serija 15.40 Paralelni svet 16.25 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Cybill, ameriška humoristična serija 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Špiclji, ameriški dilm 22.15 Izreblje-valec, ameriška fantazijska srhljivka 0.05 Nogomet, avstrijska zvezna liga 0.20 VValker, teksaški mož postave 0.50 Berlin Tunnel 21, ameriški film 3.05 Passed away, ponovitev ameriškega filma 4.35 Na jug, ponovitev 5.20 Cybill, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Cas v sliki 9.05 Ko cvetijo alpske vrtnice, nemški domovinski film 10.40 Drzni in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Aktualna ura, iz parlamenta 13.00 Čas v sliki 13.10 Prednost domačih 13.10 Otroška zdravnica Angela 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Mesto srečanje: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV, gledalci sprašujejo, strokovnjaki odgovarjajo 22.00 Čas v sliki 22.30 Zaprte meje: Ilegalni priseljenci, preprodajalci mamil in cigaret 23.15 Helmut KohI, portret nemškega politika 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 1.45 Roseanne 2.10 Dobrodošla Avstrija - Interaktiv, kviz v živo 2.55 Pogledi od strani 3.50 Raji živali, dokumentarna oddaja 4.20 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 853 19.25 TV prodaja 20.00 Predstavljamo vam: Hotel Ribno, Bled 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Taborjenje pod Storžičem, reportaža 20.30 Župan z vami: Občina Preddvor, župan Miran Zadnikar, vodi: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 331 156 21.10 Poročila Gorenjske 853 21.25 Priporočamo: EPP blok-3 21.30 Glasba iz domače skrinje: Litijski odmev 22.10 Športni ponedeljek (ponovitev) 22.50 Naj videospot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 853 23.00 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE -TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDANSKI PROGRAM 9.00 Napovednik 9.01 Sosedje, 8. del, pon. 9.32 Iz produkcije ZLTV, pon. 10.05 Videostrani na 51. kanalu oddajnika z Lubnika VEČERNI PROGRAM 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Razvedrilan oddaja "To še ni vse", kontaktna oddaja, bogate nagrade, voditlejica Majda Lovrenčič, gost: Vili Resnik, sodelujte 21.30 Oglasi 21.35 Videoboom 40, glasbena oddaja 22.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja o šolskih športnih tekmovanjih ATM TV KR. GORA ...Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Šolska košarkarska liga 19.09 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.20 Torkova vroča linija, ponovitev 23.20 Kronika, ponovitev 23.45 Nočne videostrani R TRZIC Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC, ob 13:00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13:40 zanimivo temo. 14:35 pa glasbeno ropotarnico, ob 15:30 lokalne informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjne obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle. Ob 17:30 sledi oddaja o filmu. Spored bomo sklenili z glasbo. R JESENICE 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj pa danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Teden otroka 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.15 BBC - novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Od 1 do 20 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Niste - nismo sami - izobraževalno -kontaktna oddaja o predsodkih z Vaneso Pogačar 21.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes -jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes-jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva, gost 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori na jutro 13.30 Domžalske novice 13.50 Štajersko pomurski drobir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 16.23 Spoznajmo se 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 19.05 Film 20.30 Na robu 1.45 Ljubezen, seks, erotika, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom -otroške minutke s Ciciklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kul-tumidediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi -radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Sredini nasveti (Vrtičkarstvo, zdravnik) 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 Zlati zvoki (oddaja o narodnozabavni glasbi) 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 čestitke 17.15 Pogovor o . (aktualni komentarji) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1 sreda v mesecu Luc v temi (oddaja za slepe) 3. sreda Vs-tani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda Kviz 22.00 Poročila 22.30 Slovo KINO CENTER amer. akcij, spekt. ARMAGEDON ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer ris film ČAROBNI MEČ ob 17. uri, amer. biogr drama BASOUIAT ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. fant. film DALEČ OD OČI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. kom. MAŠČEVALCI ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 8. OKTOBRA TVS 1 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Maie sive celice, kviz 10.15 Divja Amazonija, francoska poljudnoz- nastvena serija 11.10 Druženje in praznovanje amer. dokumentarna serija 11.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 12.05 J.A.G., amer. nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Iz muzeja, 4. oddaja 15.20 Dokumentarna oddaja 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki, oddaja TV Madžarska 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Knajpanje - neminljivost zdravljenja, nemška dok. oddaja 19.05 Risanka 19.20 Oglasi 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Naši prijatelji na severu, angleška nadaljevanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.45 Oglasi 22.50 Opus 23.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija 0.40 Knajpanje - neminljivost zdravljenja, ponovitev 1.30 Napovedniki TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific drive, avstralska nanizanka 10.55 Rdeča ptica, nemška nadaljevanka 11.35 10.000 obratov 12.25 A. Marodič: Naša krajena skupnost 13.20 Svet poroča 14.40 Ljubljanski akvareli, ponovitev 15.15 Don kihot, ponovitev rtisane nanizanke 15.40 Neznosna utrujenost, francoski film 17.00 SP v kolesarstvu, posnetek iz Maastrichta 18.05 Opremljevalke, ameriška nanizanka 18.30 Lahko noč, ljubica 19.00 Kolo sreče, Tv igrica 19.30 Videoring, ročk z Vesno 20.00 Dancing in the street, angleška dokumentarna serija 20.55 Trilogija Terenca Daviesa, ameriški čb film 22.30 Bela soba II, angleška glasbena serija 23.20 Večni snajač, ameriška nanizanka 23.45 Lazar, ameriška nanizanka KANALA 7.00 Video strani 7.30 Mogočni mišek, risanka 8.00 Mork in Mindy, nanizanka 8.30 Super Samuraj, risanka 9.00 TV prodaja 9.30 Bradvjevi, humoristična nanizanka 10.00 Laverne in Shirley, humoristična nanizanka 10.30 Mannix, akcijska nanizanka 11.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 12.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 12.30 Sončni zal-ic, nadaljevanka, ponovitev 13.00 Odklop, ponovitev 14.00 Oprah show, ponovitev 15.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 18.30 Oprah show: Najboljše iz Teklsasa 19.30 Zmenkar-ije20.00 Ob 20. uri si na Kanalu A priglejte: Moj film z osvežujočo nagrado, dva filma po izboru gledalcev: Punce si želijo zabave (Tel.: 09-09-161), Somrak bojevnika (09-09-162), Črni pas (09-09-163), Izgubljene duše (09-09-163) -156 SIT/min 23.45 Svilene sence, akcijska nanizanka 0.30 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni 10.50 TOP shop 11.00 Kassandra, ponovitev 12.00 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 13.00 Od maja do decembra, angleška humoristična nanizanka 13.30 Vojak in pol, ameriški film 15.30 Bogati in nesrečni, mehiška nadaljevanka 16.30 Policaji s srcem, avstralska nanizanka 17.30 Kassandra, venezualska nadaljevanka 18.30 Novice, Vreme 18.40 Marimar, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Policijska akademija, ameriška humoristična nanizanka 22.30 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov letalskih katastrof: Ugrabljeni, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 1.45 Videostrani 18.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon - tel.: 090- 91-15 19.00 Živa - novice, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Še te ljubim, mehiška nadaljevanka 21.00 Kameleon, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Mož, ki je preveč vedel, ameriški film HTV 1 6.50 TV koledar 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Evropejci 10.30 Nagradno vprašanje 10.35 Stari Grki v naših krajih 10.55 Gost 11.00 Relief Hrvaške 11.30 Hrtič - Hrtič 12.00 Dnevnik 12.35 New York , amer. nadaljevanka 13.10 Zlata kletka, mehiška nadaljevanka 13.55 Poročila 14.00 Poslovni klub 14.30 Živa resnica, ponovitev 14.55 Poročila 15.00 Izobraževalni program: Evropejci, dokumentarna serija 15.30 Program za otroke in mladino 16.35 Chris Cross, angleška nanizanka 17.05 Hrvaška danes 17.30 Županijska panorama 17.35 Poročila 18.00 Naravna dediščina - zgodbe hrvaških otokov: Cres 18.40 Kolo sreče 19.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Stoletje, zadnji del dokumentarne serije 21.05 Izzivi, kviz 21.35 Pol ure kulture22.10 Opazovalnica 23.15 Skenerji, kanadska srhljivka TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 14.00 TV shop predstavlja 16.40 TV razglenica, ponovitev oddaje 17.50 Kako kuhajo znani Slovenci?, ponovitev 18.30 Sosedje, ponovitev avstralske nadaljevanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, avstralska nanizanka 20.45 Salon, ponovitev oddaje o kozmetiki in princeskah 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 24.00 TV shop predstavlja HTV 2 15.05 Koledar 15.15 Filmi Burta Lancestra: Zadnji žarek somraka, ameriška drama 17.15 Obala sončnega zahoda, ameriška nadalje-vamla 18.05 Hugo 18.30 Kraljestvo divjine, poljudnoznanstvena serija 19.00 Cosby show 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Dosjeji X, amer. nanizanka 21.20 Filmske čarovnije III, dokumentarna serija 21.50 Veliki teden, polsjak drama GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 17.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 9.30 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine 10.05 Peggy Sue se je poročila, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.50 Na jug! 15.40 Paralelni svet 16.25 Luis in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 17.15 Družinske zadeve 17.40 Korak za korakom 18.05 Rosanne 18.30 Družina za umret 19.00 Cy-bill 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nova - ženska s kalibrom, avstrijska serija 21.05 Outer limits -neznana dimenzija: Potovanje duše 21.55 Dosjeji X 22.45 One 23.10 Umetnine 1.45 Šport: Tniški vrhunci 2.00 Dobrodošli v Los Angelesu, ameriški film 3.35 Tajni partner, ameriška kriminalka 5.15 Cybill, ponovitev AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Leto gospodovo, avstrijski domovinski film 10.40 Drzni in lepi, pon. 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Ura vprašanj 13.00 Čas v sliki 13.10 Prednost domačih 13.40 Otroška zdravnica Angela 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Meto srečanja: Zvezna dežela 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Havaji - raj iz črne lave, dokumentarni film 0.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 0.55 Roseanne 1.20 Dobrodošla, Avstrija 2.05 Pogledi od strani 2.10 Berlinski tunel 21, ameriška drama 4.25 Dobrodošla Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 854 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Reportaža 20.30Kako biti zdrav? in zmagovati, nanizanka Rudija Klariča 21.10 Poročila Gorenjske 854 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Janez Sagadin 22.10 Krila na nebu 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 854 23.10 TV prodaja 23.40 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDANSKI PROGRAM 9.00 Napovednik 9.01 To še ni vse" -razvedrilna oddaja ponovitev 10.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ... Videostrani VEČERNI PROGRAM 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Repki - oddaja o živalih 20.35 Oglasi 20.40 Sosedje, 9. del 21.05 Oglasi 21.10 Iz produkcije ZLTV 21.40 Iz arhiva Loka TV: oktober, mesec požarne varnosti ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku f TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Serijski film 19.30 Presenečenja z Dragom Paplerjem 20.00 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPf blok 18.20 Videoboom 19.10 Risanki 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva ponovite« 20.40 Satelitski program Deutsche We* 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved spored« 20.00 Telemarket... Telemarket... Napove« sporeda... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Četni« v barvah 23.00 Top spot 23.05 Nočn« videostrani R TRZIC Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 i" 95,0 Mhz UKV. Prvi del programa, do 11.30 namenjeno uporabnim informacijam in zanimivostim Ob pol dvanajstih se bomo prvič povezali s terenskim studiom. Ob 11.50 lahko prisluhnete rubriki Halo OKC, ob 13:00 pa osrednjim poročilom. Ob 14:30 bomo nadla-jelvai z Izltniškim kažiptom, poročila Radia Deutsche VVelle pa bodo na sporedu ob 16.30. Ob 16.50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. Ob 18.50 pokukamo še v uredništvo časopisa, ki ga ravnokar prebirate. R JESENICE 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, poiodnišni; ca 7.35 Kaj danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.O0 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želj« 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železaf 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica: 11.30 Podjetniški Cikcak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 14.45 Naš gost: Andrej Šifre* 15.00Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.10 Alpska hokejska liga na Jesenicah: Acroni I Alleght) 18.30 Občinski tednik Radovljici 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 20.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki daneSi jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika R* Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 9.O0 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasve' za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 BBC - novic« 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novic« 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandran-je s harmoniko 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS. vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 An-keta 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro i« lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLov gost, tema 11.30 Ugank* RGL 12.00 BBC novice 12.20 Avtomobilizem 12.40 Turizem na RGL 13.30 Planinski svet 13.50 Vodiške novice 14.00 Pasji radio 14.45 Anketa 15.30 Črna kronik 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.4* Kultura 1.45 Ljubezen, erotika, sek& pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.1" Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dneVJ na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom' otorške minutke s Cicklubom 7.40 Za dobi* letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturi* dediščini 8.00 Poročila 8.15 Poslušalci" jutrnaji aktualni temi 9.00 Doživetja gora I narave (pripravlja Robert Božič) 1O.O0 Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino in tjfl (turistična oddaja) 11.15 Turistični peh*' 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjem^ dnevu na pot in Svetnik dneva 14.00 PoroCf la 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativni oddaja, vreme, osmrntice, obvestila 15.4' Novice iz Ljubljanske borze 16.00 Čestitk* 17.15 Naš mali svet (pripravlja Tino Mamic' 18.15 Predstavljamo glasbene goste 19.0° Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška P* sem tedna in pravljica za, lahko noč 20.1" Napovednik programa za jutri 20.15 Radi" Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje (literam* novosti Celjske Mohorjeve) 21.15 Oddaja" klasični glasbi 22.00 Poročila 22.30 SlovO KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. akcij. kom. MAŠČEVALCI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. kom. MAŠČEVALCI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. srhlj-KRIK 2 ob 20. uri Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o. Ko iz izgube začenja rasti dobiček Barve Prostorov Tržič ali Barve Prtov Tržič ali Bio Program Tržič. To so danes poslovne predstavitve BPT Tržič, ki so namenjene dvema glavnima skupinama kupcev. V prvi skupini so hoteli, gostišča, bolnišnice in sanatoriji ter zdravilišča, v drugi skupini pa so gospodinjstva. Slednjim je ponudba prilagojena glede na družinske in prostorske zahteve. Dir A Predilniška c. 16, Tržič Tel.: 064/563-571 Bombažna predilnica in tkalnica Tržič d.o.o., ki ob okrajšavi BPT za ime firme pomeni tudi Barve Prostorov Tržič, Barve Prtov Tržič, Barve Posteljnine Tržič, Bio Program Tržič, danes lahko s svojo ponudbo ustreže vsakemu slovenskemu gospodinjstvu. Prav v zadnjem obdobju, po nekaj- letni hudi krizi, pa spet uspešno potrjuje svoje 110-letno ime in tradicijo. Sedanja direktorica Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, d.o.o., Doris Tudor ugotavlja, da zadnje mesece zares uspešno uresničujejo sanacijski nacrt. To prav gotovo še najbolj potrjuje in dokazuje čisti dobi- ček junija, julija in avgusta secih ustaviti propadanje pod- letos. 1995. leta, 1996. in od jetia in poslovati s čistim januarja do vključno julija dobičkom. 1997. leta je BPT vsak mesec Čisti dobiček je najlepša imela po 21,5 milijona tolarjev nagrada za drznost pri odlo- izgube. Zdaj pa je vodstvu in čanju. Našli so notranje re- koletivu uspelo v enajstih me- zerve v znanju in produk- tivnosti z učinkovitim notranjim preusposabljanjem zaposlenih. Ne domišljajo si, pravi direktorica Doris Tudor, da so že uspeli. Potrebna ie vztrajnost in strpnost ob tem, ko jih čakajo še zelo zahtevne odločitve pri reševanju reprograma visokih finančnih obveznosti iz leta 1995 do 1997, ko se je BPT zadolževala zaradi izplačevanja osebnih dohodkov. Dve banki in ena zavarovalna hiša danes podpirajo repro-gram dolga. Vsi upniki za reprogram niso enako zagreti, vodstvo pa bo naredilo vse, da bi ohranilo podjetje. Ohranitev BPT lahko utemeljimo kot realen cilj, saj isti delavci, ki so bili v podjetju od leta 1995 do 1997 v obdobju mesečne izgube 21,5 milijona tolarjev ustvarjajo sedaj že četrti mesec čisti dobiček. BPT • Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o.: SLOVENSKO ZmmE V IZDELKU SVETOVNE KAKOVOSTI" POSESTI 87. SELO PRI BLEDU - Stara, prava kmečka hiša z ohranjenimi detalji, na večji parceli na zelo lepi legi sredi vasi Selo (1 km iz Bleda), objekt je potrebno detaljno obnoviti, cena je ugodna 8,4 mio SIT - (89.000 DEM) MAKLER BLED 23- HRUŠICA - Stanovanjska hiša (v avojčku), ki obsega 210 m2 stanovanjske površine in stoji na 500 m2 L Jrca- Hiša je tak°i vseljiva, del hiše e zidan, del montažna gradnja, dobra |QKacija m sončna lega, cena sedaj ^1R7BLED° (183-°00 DEM)- MAKLER «UK» d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN j MAKLER BLED d.o.o. prodaja nepremičnin Ljubljanska cesta 3, 4260 Bled, tel.: 064/742-333, fax: 064/742-335 NEPREMIČNINE REAL ESTATE Enota Kranj, Huje 33, 4000 Kranj, tel.: 064/330-112 92. RAVNICA PRI RADOVLJICI - Zidan počitniški objekt, lahko pa manjša stan. hiša na osamljeni legi v gozdu, na sončni poziciji. Objekt je izdelan do 70%. Urejen makadamski dostop do objekta. Vodovodno zajetje, urejena greznica. Le 4 km iz Radovljice. Cena je ugodna 4,6 mio SIT (49.000 DEM) MAKLER BLED balkon in vsi priključki. Cena: 10,6 mil SIT (113.000 DEM). SVET KRANJ, Planina II prodamo 66 m2 veliko dvosobno stanovanje v drugem nadstropju visokega bloka, vzhodna lega, vseljivo takoj. Cena je 10,1 mil SIT (108.000 DEM) oz. po dogovoru. SVET KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča, s centralnim ogrevanjem in KATV. Cena stanovanja je 13,1 mil SIT (140.000 DEM). SVET 34. BLED - BODEŠČE - Prijetna stanovanjska hiša v manjši vasi pri »ledu, ki obsega 220.000 stanovanjske Površine in stoji na parceli v izmeri 600 m2 na sončni legi. Cena hiše je znižana na 26,9 mio SIT (285.000 DEM). MAK-LfcR BLED prometni lokaciji, z možnostjo ureditve poslovnih prostorov (pisarne, trgovina, storitvena dejavnost). Hiša ima 250 m2 uporabne površine in stoji ob glavni cesti, na 670 m2 veliki parcel. Cena: 56 mil SIT (595.000 DEM) SVET BOHINJ - VAS BROD - Stara stanovanjska hiša nad vasjo Brod na sončni legi z razgledom, potrebno jo bo obnoviti, 60 m2 koristne stan. površine, manj zemljišča - 80 m2, kar pa seveda zadošča za občasno bivanje-počitnlce. Cena 6,15 mio SIT (65.000 DEM) MAKLER BLED KOROŠKA BELA - Stanovanjska hiša na zelo lepi in sončni legi ob gozdu na robu naselja, ki obsega 149 m2 koristne površine, stoji pa na 500 m2 zemljica. Misa je TAKOJ vseljiva in v zelo dobrem f}oa,liSer]a Je u9odna 17,5 mio SIT (185.000 DEM) MAKLER BLED KRANJ - 180 m2, visokopritlična stanovanjska hiša, stara 35 let, v neposredni bližini centra, na parceli, veliki 706 m2 je naprodaj za 23 mil SIT (245.000 DEM). SVET KRANJ, visoko - 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, nova stanovanjska hiša, izredno prostorna, z dvema bivalnima etažama in kletjo. Tloris je 14 x11 m, zraven hiše je izdelana velika terasa, pokrita z leseno konstrukcijo. Cena: 43 mil SIT (460.000 DEM). SVET 98. SPODNJE GORJE - Zanimiva starejša stanovanjska hiša na zelo lepi m sončni lokaciji, hiša z 210 m2 stanovanjske površine obsega kuhinjo, dnevno sobo, sobo In kopalnico v pritličju ter štiri spalnice v nadstropju, je tudi podkletena, stoji pa na veliki parceli v izmeri 1.000 m2. Dodatni gospodarski objekt, ODLIČNA PONUDBA za 15,1 mio SIT (160.000 DEM. MAKLER BLED KRANJ - prodamo novejšo, komfortno opremljeno visokopritlično hišo, na KRANJ, Primskovo - prodamo lepo urejeno enonadstropno hišo dvojček, na 442 m2 veliki parceli. Hiša ima 190 m2 uporabnih površin In vse priključke. Cena je 24,6 mil SIT (260.000DEM). SVET KRANJ, 170 m2, prodamo dvostano-vanjsko, 50 let staro hišo. Parcela velikosti 550 m2 je v hribu. Hiša je takoj vseljiva in ima telefon. Cena hiše: 13,2 mil SIT (140.000DEM) SVET TRŽIČ, okolica - prodamo 16 let staro visokopritlično hišo s 300 m2 uporabnih površin. Parcela je velika 1431 m2. Kletni prostori so primerni tudi za poslovno dejavnost. Cena: 31,3 mil SIT (330.000 DEM). SVET PODLONK nad Železniki - prodamo 100 let staro hišo-dvojček, primerno za vikend ali nadomestno gradnjo, lahko tudi samo en del. Cena je 2,8 mil SIT (30.000 DEM). SVET STANOVANJA Radovljica, dvosobno stanovanje v Cankarjevi ulici v izmeri 48 m2, v II. nadstropju, z balkonom, telefonom, KTV, prodamo za 8,0 mio SIT ( 86.000 DEM), informacije MAKLER BLED, Radovljica, dvosobno stanovanje v Cankarjevi ulici v izmeri 51,5 m2, v IV. nadstropju, z balkonom, telefonom, KTV, prodamo za 8,8 mio SIT ( 94.000 DEM), informacije MAKLER BLED, Radovljica, večje enosobno stanovanje na Prešernovi ulici v izmeri 48,58 m2, v visokem pritličju z balokonom, takoj vseljivo stanovanje, bližina poŠte, banke, trgovin, cena stanovanja s je 8,3 mio SIT oziroma 89.000 DEM v SIT protivrednosti, informacije MAKLER BLED,. Radovljica, vita bloki na Cankarjevi ulici, prodamo trisobno stanovanje v III. nadstropju v izmeri 78 m2, balkon s pogledom na Jelovico, mir, urejena okolica, cena 13,3 mio SIT (141.000 DEM) informacije MAKLER BLED, KRANJ, Planina I prodamo 30 m2 veliko garsonjero v pritličju nizkega bloka, obrnjeno na zahod. Cena je 5,6 mil SIT (60.000 DEM). SVET NAKLO, Duplje - 5 km od avtoceste prodamo novo, še nedokončano visokopritlično hišo. V pritličju je izdelano veliko petsobno stanovanje. Hiša Ima preko 300 m2 uporabnih površin, leži pa na končni in mirni parceli ob zelenem pasu s 550 m2 površine. Cena je 27,2 mil SIT (290.000 DEM). SVET KRANJ, Planina I izredno ugodno prodamo 60 m2 veliko dvosobno stanovanje z vsemi priključki, vzdrževano in takoj vseljivo. Cena: 8,7 mil SIT (92.000 DEM). SVET KRANJ, Planina I 78 m2, prodamo trisobno stanovanje v četrtem nadstropju stolpnice. Lepo vzdrževano, funkcionalna razporeditev, mirni sosedje, v sobah nov parket, takoj vseljivo, velik KRANJ, Šorlijevo naselje - prodamo 72 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v pritličju nizkega bloka, s centralnim ogrevanjem na plin. Cena stanovanja je 12,3 mil SIT (130.000 DEM). SVET KRANJ, na atraktivni lokac.- prodamo 100 m2 vsliko stanovanje v pritličju meščanske hiše. Stanovanje bo potrebno obnoviti. V ceni 10,3 mil SIT (110.000 DEM) sta upoštevana tudi garaža in vrt. SVET ŠKOFJA LOKA, Podlubnik prodamo 75 m2 veliko trisobno stanovanje v g.nadstropiu, s pogledom na vzhod in zahod, vzdrževano, vseljivo tako. Cena je 10,8 mil SIT (115.000 DEM). SVET POSLOVNI PROSTORI 1. V novi poslovni zgradbi na Lisicah, locirani pri vstopu na Bled, prodajo še nekaj poslovnih prostorov v izmerah od 70 m2 do 90 m2 za razne poslovno storitvene dejavnosti. Cena kv. metra prostora znaša 185.250,00 SIT (1.9750 DEM). Pogoji nakupa so zelo ugodni, kajti prodajalec nudi posojilo z 9% letno obrestno mero s tem, da kupec plača od 25 - 45 % pologa. Naprodaj je še šest prostorov, ki ji je možno združevati v večji prostor. MAKLER BLED 2. V Radovljici oddamo v najem poslovni prostor na odlični lokaciji v starem mestnem jedru, najbolj primeren za trgovsko dejavnost, ali podobno, prostor meri 65 m2, mesečna najemnina pa znaša 57.000 SIT (600 DEM). MAKLER BLED ZAZIDLJIVE PARCELE Bled, Selo, manjša zazidljiva parcela -500 m2 z urejenim lokacijskim dovoljenjem na mirni in sončni legi na robu naselja, cena 4,7 mio SIT (50.000 DEM) informacije. MAKLER BLED Kočna pri Gorjah (Gorenjska), prodamo manjšo zazidljivo parcelo v izmeri 548 m2 na sončni lokaciji, cena parcele je 3.1 mio SIT (32.800 DEM) inf. MAKLER BLED Javorniski rovt, zazidljiva parcela za gradnjo vikenda, komunalno urejena z lokacijskim dovoljenjem, na sončni legi v počitniškem naselju, meri 805 m2, cena pa znaša 3.7 mio SIT (40.250 DEM) informacije MAKLER BLED GRADIMO Prisluhnite našim gradbenim nasvetom Se je čas za gradbena dela Koledarsko leto se je sicer že prevesilo v zadnji kvartal, pa to vendarle ne pomeni, da je čas za gradbena dela že minil. Nikakor ne. Ne premrzli dnevi še vedno dopuščajo, da svoja stanovanja gradimo, dogradimo, jih adaptiramo ali renoviramo. Prihodnji dnevi so še vedno pravšnji, da se še pred pravo zimo odločite za gradbeni poseg. Pa naj bo to urejanje dvorišč, popravilo strehe ali pa le beljenje stanovanja. Pri izbiri pravega izvajalca, ki bo znal prisluhniti vašim željam, vam spet pomagamo tudi mi v današnji prilogi Gradimo. Ififš/ETl-MurJl'1 ^se za hidravliko in pnevmatiko llMS/f /Mthl/ifAJ tel.: 064/24 21 21, fax.: 064/242122 Svetovanje in inženiring, črpalke, motorji, cevi, tesnila, cilindri, armature... 1 MBA inženiring I PVC okna - vrata - senčila j ZAMENJAVA STARIH OKEN - NOVOGRADNJE UGODNI KREDITI-T+ 0% fax: 064/861-054 064/863 370 0609/643 293, 0609/621 085 Prineseš staro stikalo, nabaviš Merten O Obiščete nas iahko tudi v naših prodajalnah • BTC Smartinska 152, Hala A10 - južni vhod 1 Celovška 201, Ljubljana • Sr. Bitnje 70, Žabnica - • Ko načrtujemo bivanje v določenem stanovanjskem prostoru, premišljujemo tudi o prevladujočih barvah. Takrat je eden od pomembnih faktorjev tudi stikalo. • Ravno v podjetju LOG... razpolagajo s celo paleto ličnih in predvsem kvalitetnih stikal znanega proizvajalca Merten. Ta stikala so tehnološo visoko izpopolnjena, poleg lahke montaže, jih odlikuje predvsem dizajn. • Ob nabavi stikala imamo možnost kombinacije termostata, časovne ure, vtičnice in vsega, kar sodi zraven v istem barvnem odtenku. • Stikala Merten so zelo odporna na mehanske poškodbe, celo v vandalizmu. Zato, ko se odločate za nabavo novih stikal ali zamenjavo starih, ne pozabite, da je prava izbira znamka Merten, naslov pa Log. • Pri zamenjavi vam podjetje LOG ponuja še eno ugodnost - STARO ZA NOVO z 10 % popustom. • LOG, d.o.o., Sr. Bitnje 70, 4209 Žabnica tel.: +386 64 312-000, fax: +386 64 312-331 d.d. zagorj o. Loke 64, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 0601 71 122, fax: 0601 Na trg prihajamo s še kvalitetnejšimi in še bolj ekonomičnimi proizvodi SIPOREX YTONG Oktobra se bomo na sejmu DOMOFIN v Celju predstavili s tehnološko in kvalitetno izpopolnjenimi izdelki. belsađ* TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, sfreSna okna VELUX Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tcl.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 UGODNO LAMELNI PARKET TEHNIK S P L O Š N () G RA D B EI i O P O DJ E f] I Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka STREŠNA OKNA SVETOVNO ZNANA KAKOVOST OB NIZKIH CENAH 50-letne izkušnje Poleg tega je v Tehniku vedno pestra izbira GRADBENEGA MATERIALA Vse vrste separacije • betonski izdelki UGODNO # betonske cevi od 10 cm do 100 cm m armaturne mreže - UGODNO • armaturno železo od 6m/m do 30 m/m # vodovodni material • mavčne plošče "Knauf" • cement, apno, maltit VABLJENI! " Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: tel. 624-611, fax: 655-350 PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O SEJMU V KRANJU 26. strokovno specializirani mednarodni sejem Zaščita '98 - Protection '98 l nesrečami moramo znati živeti Tradicionalno strokovno sejemsko prireditev, ki jo je v sredo odprl minister za okolje in prostor Pavel Gantar spremljajo različne strokovne prireditve. Sejem bodo jutri (v soboto) sklenili gasilci z velikim mednarodnim tekmovanjem. Poudaril je, da moramo z nesrečami znati živeti. Zato moramo razvijati znanje, organizacijo, logistiko, opremo in seveda predvsem vzgajati in izobraževati ljudi, kakor tudi specializirane strokovne ekipe. Naravnih nesreč seveda ne moremo preprečiti, ne moremo jih napovedati, lahko pa pomembno zmanjšamo škode in prihranimo veliko življenj, če delamo in gradimo tako, da so učinki takšnih nesreč čim-manjši. Kraiy, 2. oktobra - S prikazom usposabljanja specialne enote in gorske policijske enote Ministrstva za notranje zadeve takoj, potem ko je minister za okolje in prostor Pavel Gantar odprl sejem, se je začela na Gorenjskem sejmu v Kranju letošnja 26. strokovna mednarodna specializirana sejemska prireditev Zaščita '98 Protection '98. Na njem sodeluje več kot 120 domačih in tujih razstavljavcev, v okviru sejma pa je bogat spremljajoči strokovni program. Ob kritiki in opozorilu župana mestne občine Kranj, da mora država poskrbeti za rea" na sejemskem oziroma Predstavitvenem področju in °dločno preprečiti monopolne zahteve, ki jih izvajajo nad razstavljavci njihovi zastopniki, je sejem odprl minister za okolje in prostor Pavel Gantar. Mednarodno gasilsko tekmovanje Jutri, sobota, 3. oktobra, bo v okviru sejma mednarodno gasilsko tekmovanje v hitri mokri vaji z motorno brizgalno. Zazdaj je prijavljenih 73 moških in ženskih ekip iz Slovenije in Avstrije. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri, razglasitev rezultatov pa bo ob 16. uri. Zmagovalna ekipa bo dobila motorno brizgalno, vredno 1,7 milijona tolarjev. Podeljenih pa bo tudi več manjših nagrad tekmovalnim oziroma najboljšim ekipam. "Pri poplavah je povsem jasno, da ne moremo ukazati, koliko padavin naj pade. Učinkovitost in moč naraslih voda, ki potem povzroče škodo, pa lahko "reguliramo" z jezovi. To pravim pod vtisom razprave Zlati znak sejma je direktor Frane Ekar izročil tudi ministru za okolje in prostor Pavlu Gabru. Tokrat na sejmu sodeluje več kot 120 razstavljavcev. o proračunu in upam, da smo vode obdržali nad vodo," je rekel minister Pavel Gantar in nadaljeval, da je "podobno pri potresih. Potresa ne moremo napovedati, vendar vemo, da je potresna škoda bistveno manjša, če so objekti potresno varno grajeni in če se komunikacije, instalacije narejene tako, da jih potresi stopenj, ki jih pri nas poznamo, ne načenjajo. Minister je pojasnil, da se je ministrstvo tudi zaradi potresa in zaščito zanimivo razstavo pripravili tudi člani Gobarskega društva Kranj. 45-letnico prostovoljnega krvodajalstva so obeležili včeraj na posvetu pod naslovom Krvodajalstvo v času približevanja Slovenije v EU v organizaciji Rdečega križa Slovenije. Popoldne pa se je sestal planinski forum Planinske zveze Slovenije in razpravljal o spremembi namembnosti planinskih poti. • A. Žalar Še posebej zanimiva je gobarska razstava z več kot 500 vrstami gob v Posočju tokrat malce bolj vključilo v letošnji sejem Zaščita '98 - Protection '98. Ta sejem je torej tudi priložnost, da se skupaj s strokovnjaki in drugimi predstavi koncept in pristop k popotresni obnovi Posočja. Skratka potres v Posočju je tako kot druge naravne nesreče prinesel številne nove izkušnje. Na sejmu so v okviru sredstev in dejavnosti za preventivo Ob letošnjem 26. sejmu Zaščita '98 - Protection '98, ki seje začel v sredo in bo trajal do jutri (v soboto), ko bo na sejmu Dan gasilcev in ga bodo sklenili z mednarodnim gasilskim tekmovanjem, organizatorji dobivajo laskave ocene. Sejem je zgoščen in kvaliteten prikaz vseh področij. Še poseben poudarek je na sejmu tokrat prav na preglednosti, urejenosti in estetski predstavitvi. Takšne ocene so med drugim izrekli včeraj tudi tuji diplomati, ki so si ogledali sejem. Nad obiskom in predstavitvami so presenečeni tudi v paviljonu Zveze za civilno zaščito avstrijske Koroške. Posebno pozornost in pohvalo pa je prireditelj dobil tudi od kolegov iz Zagrebškega sejma, ki so imeli včeraj na kranjskem sejmu novinarsko konferenco. Na sejmu je bil včeraj (v četrtek) tudi mednarodni posvet Krvodajalstvo v času približevanja Slovenije EU. Na posvetu je bilo več kot 200 udeležencev. V Sloveniji je trenutno okrog 100.000 krvodajalcev, ki letno podarijo 45.000 litrov krvi. To pa je tudi dovolj za trenutne potrebe v Sloveniji. Danes (v petek) bo na sejmu posvet načelnikov podvodne reševalne službe Slovenije, posvet za ra telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šola hoja v gore, opoldne pa bo okrogla miz; graditvi in popotresni obnovi objektov v oživljanju in vaja o reševanju s policijski in učitelje )vom Varna resno varni ;, o laičnem mterjem. 1U Ob odprtju letošnjega sejma je direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar izročil ob 45-letnici krvodajalstva posebno priznanje Rdečemu križu Slovenije. Petsto vrst Prava senzacija letošnjega 26. mednarodnega specializiranega strokovnega sejma Zaščita '98 - Protection '98 je velika razstava gob. Gobarsko društvo Kranj je ob pomoči sosednjih gobarskih društev (Jesenice, Škofja Loka in Ljubljana) tokrat predstavilo več kot 500 vrst užitnih in strupenih gob. Razstava je zanimiva še posebno za mladino oziroma šole. KANJA PROTECT se Vam predstavlja na sejmu ZAŠČITA "98 PROTECTION '98 Dejavnosti podjetja KANJA Protect: tehnično varovanje premoženja • fizično varovanje oseb in premoženja • prevoz in varovanje denarnih ter drugih vrednostnih pošiljk • varovanje javnih shodov in javnih prireditev • varnostno svetovanje SO TUDI NOSILCI MODREGA ZNAKA SQ, kar je dokaz pravilne usmeritve dela podjetja na področju varnostnih storitev, obenem pa to pomeni spodbudo za nadaljnji razvoj podjetja. GORENJSKI GLAS • 42. STRAN JESENSKI SEJEM V KOMENDI Petek, 2. oktobra 1998 AVTOPREVOZNISTVO IN MEDNARODNA ŠPEDICIJA ČEBULJ STANISLAV BREG 7 KAMNIK TRANS 1218 KOMENDA STELETOVA 8, KAMNIK TEL.: 064/421-163 TEL.: 061/812-959, FAX: 061/812-859 Moste 80h 1218 Komenda tel.: 061/841-757 Del. čas: 9.-18. ure sobota: 8.-13. ure OTROŠKA OBLAČILA 0 - 16 LET ŠPORTNA SVEČANA (KRST) OTROŠKA OBUTEV BABY PROGRAM: - OPREMA (AVTO SEDEŽ 10.899. HRANA HIPP- PLENICE- IGRAČE LEGO, BARBIE... BUNDE IN KOMBINEZONI ŽENSKO PERILO, MAJICE, HLAČE (na ZVON) VSE DOBRO JE SKRITO, OBIŠČITE NAS Jesenski kmetijski sejem v Komendi Nova in rabljena kmetijska mehanizacija Konjeniški klub Komenda in kmetijsko svetovalna služba Komenda sta tokrat organizatorja 4. jesenskega kmetijskega sejma v Komendi. Odprli ga bodo danes (petek) opoldne, sejem pa bo trajal do vključno ponedeljka, 5. oktobra. HIDROIZOLACIJE KLEPARSTVO KROVSTVO Janez Peterlin Štefan Grošelj KOMPLETNO VZDRŽEVANJE IN OBNOVA STREH Križ 71 a, 1218 Komenda telefon: 061/84 12 00 fax: 061/84 22 00 mobitel: 0609/65 02 00 0609/61 88 72 GOSTILNA „Pri ČUBRO" KRIZ 53, 1218 KOMENDA, tel.: 061/841-115 SE PRIPOROČA DRUŽINA POTOČNIK IN KOLEKTIV ODPRTO OD 12. DO 22. URE NEDELJA, PONEDELJEK ZAPRTO Komenda, 2. oktobra - Tradicionalna prireditev v zdaj že samostojni občini Komenda je tokrat Jesenski kmetijski sejem, katerega organizacijo je začel Konjeniški klub Komenda. Takrat so se za sejem odločili zato, da bi na ta način dobili vsaj nekaj denarja za društveno dejavnost in za vzdrževanje za konjeniške dejavnosti potrebnih površin. Štirideset let je praznoval klub pred tremi leti, zdaj pa ob sodelovanju Kmetijske pospeševalne službe Komenda nadaljuje tudi tradicijo kmetijskega sejma Letošnji sejem, kot je povedal predsednik Konjeniškega kluba Komenda in organizator Alojz Lah, bo na 3000 kvadratnih metrih. Tudi tokrat za obiskovalce sejma ne bo vstopnine, parkiranje pa bo tudi brezplačno. Nekaj denarja bo klub KOŽELJ VINKO, s.p. Mednarodna špedicija, kamionski prevozi od 5 do 25 ton v Avstrijo in nazaj. MOSTE 79/B, 1218 Komenda Tel.: 061/841-361 Fax: 061/841-670 GSM/mob.: 041/629-452, 0609/629-452 Kmetijsko obrtniški sejem Zdaj, ko je Komenda samostojna občina, bo treba razmišljati tudi o samostojnem predstavljanju svojega gospodarskega položaja. Zato bo Konjeniški klub v program dosedanjega spomladanskega kmetijskega sejma vključil tudi program gospodarske dejavnosti v občini Komenda. Tako bo prihodnje leto spomladi v občini Komenda Kmetijsko-obrtniški sejem. namreč dobil od razstavljavcev oziroma prodanega razstavnega prostora. Sicer pa bo kar 28 proizvajalcev kmetijskih strojev oziroma priključkov predstavilo vse vrste traktorjev. Z avtomobili pa se bosta predstavila dva zastopnika oziroma prodajalca. Traktorji in priključki Na sejmu bo tokrat velika izbira vseh vrst traktorjev in priključkov zanje. Med razstavljavci je tudi Agromeha-nika Kranj. Sicer pa bo velika tudi izbra različnega drobnega blaga na stojnicah. Po današnjem začetku, ko bo sejem odprl predsednik, sveta krajevne skupnosti Komenda Tomaž Drolc, v kulturnem programu pa bodo nastopili folklorna skupina Društva narodnih noš Komenda, bo pod šotorom na sejmišču zanimivo predavanje. Mag. Dolenšek iz Kmetijske svetovalne službe Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelek v Novem mestu bo namreč predaval o določbah zakona o varnosti v cestnem prometu, ki sem nanašajo na kmetijstvo in kmetijsko mehanizacijo. Nič manj zanimiva ne bo predstavitev hibridov koruze KWS, ki bo na njivi med Žejami i o 11 c m Moste 8/b, 1218 Komenda, tel./fax: +386 61/841 368 Ana Močnik Izdelovanje PE folije za strojno pakiranje in vseh vrst PE vrečk po naročilu za industrijo, obrt, trgovino in gospodinjstvo ATS TRGOVINA Čibcišek, d.o.o., Moste 37 a, Komenda - ATS Čibašek, d.o.o., je že pet let poznana trgovina z rezervnimi deli za avtomobile v Mostah pri Komendi. Še ko je bila v prvotnih prostorih, so bili z rezervnimi deli za različne vrste avtomobilov dobro založeni. Zdaj, ko je pol leta trgovina obnovljena, je založenost z njimi še boljša. Rezervni deli za proizvajalce avtomobilov VW, Opel, Ford, Renault, BMW za avtomobile japonskih in drugih vzhodnih in drugih so vedno v zalogi. Sicer pa vsako naročilo izpolnijo v enem dnevu. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Pokličete ali pa naročite lahko različne materiale in rezervne dele tudi po telefonu na številko 061/841-150 ali pa po faksu 061/842-290. in Vodicami. Predstavitev bo vodil dr. Teo Zor, če bo vreme le količkaj ugodno pa bodo organizirali tudi javno žetev poskusov. Letošnji sejem bo z rabljeno in novo kmetijsko mehanizacijo pa tudi s stojnicami z različnimi izdelki in pripomočki ter opremo tako nadaljevala tradicijo dosedanjih. Za tradicijo na zabavnem področju pa bosta tudi tokrat poskrbela danes, jutri in v nedeljo Sonja in Jože s svojim programom. Sejem ho vsak dan odprt od 9. do 18. ure. L d.o.o. Križ 24 Tel.: 061/841-113 061/841-764 « PROIZV. IN MONTAŽA VENTILACIJSKE OPREME • NAPELJAVA STROJNIH INSTALACIJ • KLIMATIZACIJSKI SISTEMI • DIAMANTNO VRTANJE ŽELEZOBETONA • IZDELAVA IN MONTAŽA SONČNIH SISTEMOV '|3EI\AI2N^ Alfonz Hrovat KMMJSKA M>t S ttl« K01«»»* T#Mp»t) MMM NUDIMO: DNEVNO SVEŽ KRUŽ, KROFE, RAZLIČNE VRSTE PECIVA IN TESTENIN. TESARSTVO opravljamo vse vrste žagarskih storitev in oblanje opažev ter brun. VILKO PLEVEL, s.p. MOSTE 80A, 1218 KOMENDA Tel.: 061/841-134, faoc 061/841-601, GSIfc 041/679-510 V KDO SE BO VOZIL V "ZGLANCANEM" AVTOMOBILU Na nas naslov je prispelo 1935 rešitev križanke, katere sponzor je bila ROČNA AV TOPRAENICA P1ČVIAN - BRITOF, ki prispeva naslednje nagrade izžrebanim nagrajencem L nagrado: kompletno Čiščenje avtomobila z voskanjem prejme METKA ZAVRL-GROŠELJ, Planina t, 4000 Kranj 2. nagrado: pranje avtomobila z voskanjem prejme PAVLA JELEN, Zoisova 32. 4000 Kranj 3. nagrado: zunanje oranje avtomobila oreime MATJAŽ VETERINARSKA AMBULANTA KRANJ Medicovet, d .o.o. Kajuhova 23, 4000 Kranj Tel./fax: 064/331 789, 331 792 Ambulanta za male živali (z ultrazvočno in krvno diagnostiko, kirurškimi in zobozdravstvenimi storitvami) ter s terensko prakso (zdravljenje velikih živali, izdaja zdravstvenih spričeval, potnih listov), ima delovni čas: ponedeljek -petek: 8. - 20., sobota: 8. - 12. Za nagrajence razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: naše storitve ali izdelki v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada: v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: v vrednosti 3.000 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 14. oktobra 1998, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. MEHKA TKANINA PEVEC JUNKAR KEMIČNI KLEMENI (T«) ORGAN, S KATERIM SUŠIMO JUThAN.il NAPITEK IME DVEH GR. POVELJNIKOV PITI TROJI NEfi NE PEVEi RUSKI VLADAR rAUJO POTOVALNI AVTOBUS VO-IASKA 0ETANA OČESNA GUBA FfcVDAl.NI 8P0DL0ŽNIK ROMUNSKI TERENSKI TJT 14 , 15 22 23 V oktobru izbiramo GORENJSKO/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1998 Janku Rekarju največ glasov Milena Kavčič Janez Brojan Že peto zaporedno leto redno vsak mesec s tedenskimi glasovanji - na tri različne možnosti - poteka NAJ-NAJ-NAJ gorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GOR-ENJKA/GORENJEC MESECA". V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske kabelske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Vse do konca oktobra, do petka, 30. 10., (31. oktobra je praznik) lahko sodelujete v izboru Gorenjke/Gorenjca meseca SEPTEMBRA 1998. Splošni glasovalni napotki: glasujete lahko od danes, 2. oktobra, naprej, vsak petek neposredno v štirih radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj med osmo in pol deveto uro na Radiu KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu TRIGLAV Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; vsak petek popoldan na Radiu TRŽIČ z moderatorko Andrejo MEGLIC in na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodila Bojana PIVK ali Jože BRUS. Občasno kdo od naštetih priljubljenih radijskih moderatork in moderatorjev v terminu za petkovo glasovanje nima turnusa in zato Vaše glasove v naštetih štirih radijskih kontaktnih oddajah sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radij k ali radijcev. V vsakem primeru bo Vaš glas skrbno zabeležen na glasovnici in bo prispeval h končnemu rezultatu. Televizijska glasovanja: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.1.0 uri Vaše glasove sprejema priljubljeni voditelj oddaje Sladžan UMJENOVIČ; v programu kranjskogorsko-jeseniške televizije ATM KRANJSKA GORA glasujete, v kontaktni odtlaji vsak torek ob 18.20 uri, oddajo vodita Leona in Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasova nje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je s poštno dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah, v TA Veronika Kamnik in odslej tudi v TIC občine Medvode, ki so ga odprli pred kratkim. Za izbor GORENJKE/GORENJCA meseca SEPTEMBRA 1998 se danes začenja prvi glasovalni krog. Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec posebej opozorili nase, sta predlagana: 1/ MILENA KAVČIČ, kmetica iz Jarčje Doline pri Žireh, letošnja prejemnica priznanja Zadružne zveze Slovenije; Milena poleg vzornega dela na uspešni hribovski kmetiji vodi nadzorni svet Kmetijsko gozdarske zadruge M-Sora Žiri, že več kot dve desetletji je aktivna v žirovskem Društvu kmečkih žena 21 JANEZ BROJAN, kovinar iz Mojstrane, že 35 let gorski reševalec, načelnik GRS Mojstrana in vrhunski strokovnjak za helikoptersko reševanje v gorah; Janez je letos za prizadevno dolgoletno delovanje v gorski reševalni službi prejel mednarodno priznanje 'Solidarnost v gorah' Do vključno včeraj, 1. oktobra, smo sprejemali glasovnice septembrskega glasovanja za mesec avgust '98. V zadnjem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1998 smo prejeli še 162 glasovnic. JANKU REKARJU ste namenili še 98 glasov (v prvem krogu 104, v drugem 97, v tretjem 168), JANEZU ISKRI pa 64 (v prvem glasovalnem tednu 51, v drugem 81, v tretjem 102). V štirih glasovalnih tednih sta Janez in Janko skupaj dobila 767 glasovnic; Janku ste jih namenili skupaj 467, Janezu pa natanko 300. JANKA REKARJA, oskrbnika triglavskega doma na Kredarici, ste z večinoi glasov izbrali za GORENJCA meseca AVGUSTA 1998. Jaanezu in Janku prisrčne čestitke! Izmed prejetih glasovnic v zadnjem septembrskem glasovalnem krogu smo jih deset tudi ta teden izžrebali. Pet vrednostnih pisem po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Terezija Potočnik, Koprivnik 39, Sovodenj; 2. Urška in Luka GašperšiČ, Trg Rivoli 5, Kranj; 3. Maja Ferle, Zminec la, Škofja Loku; 4. Edisa Kičin, Titova 71, Jesenice in 5. Ivanka Debeljak, Smlednik 27, Smlednik. Pet reklamnih Glasovih trakov, nadvse primernih za planinske izlete, igranje tenisa in drugo rekreacijo, izdelanih v obratovalnici BOLERO OBLAK, do.o., Kranj, pa prejmejo: L Jana Legat, Selo33a, Žirovnica; 2. Anka Nikter, Kopališka 4, Škofja Loka; 3. Vikica Šmid, Cankarjeva 12, Radovljica; 4. Olga Ostojič, Janeza Puharja 8, Kranj in 5. Ciril Laussegger, Ravne 21, Tržič. Naj pridelki '98 Krompir, repa, zelje... spet v Cerkljah Skupaj s Turističnim društvom Cerklje smo že začeli priprave na tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Izbiramo najtežje pridelke Slovenije pod naslovom Naj pridelki '98. Prireditev bo 24. oktobra v Cerkljah. Cerklje, L oktobra - Vabilo gre seveda vsem tistim, ki so bili že do zdaj med pridelovalci v Cerkljah, pa seveda tudi vsem tistim, ki vas zanimajo najtežji pridelki in veselo srečanje. Tako, veselo namreč, bo tudi letos. Turistično društvo Cerklje je namreč že začelo s pripravami na prireditev, v Gorenjskem glasu pa bomo tako kot vsakokrat doslej seveda tudi zraven. Na prireditvi, ki bo v kinod-vorani zadružnega doma v Cerkljah na Gorenjskem, bodo spet tehtali in iskali najtežji krompir, repo, zelje, rdeče in krmilno korenje, rdečo in krmilno peso ter nadzemno in podzemno kolerabo. Prireditev bo 24. oktobra ob 19. uri, že popoldne ob 13. uri pa se bo na dvorišču Kmetijske zadruge Cerklje začela 13. vseslovenska Buči Jožeta in Albine Adamič iz Strahinja. bučarijada. Izbirali bodo namreč najdebelejšo, najdaljšo in najlepšo bučo. Vsi, ki bodo imeli naj, naj, naj pridelke in bodo letošnji zma- govalci v izbiranju Naj pridelkov Slovenije '98, bodo seveda dobili tudi nagrade. Vsem, ki se nameravate udeležiti tekmovanja, svetujemo, da še poseb- no skrbno odbirate pridelke, za katere menite, da bi bili lahko na tekmovanju zanimivi in konkurenčni. O danes naprej pa vse do prireditve bomo v Gorenjskem glasu redno objavljali vse podrobnosti in navodila, posebnosti o letošnji prireditvi. Za začetek pa objavljamo sliko pridelovalca buč iz Strahinja. Se spomnite? Pred nedavnim smo prisali o Jožetu in Albini Adamič iz Strahinja, ki so jima zrasle okrog 70 kilogramov težke buče. Upamo, da ju bomo videli tudi na prireditvi Naj pridelki '98 v Cerkljah. Sporočite nam v uredništvo (064/223-111), če ste morda med pridelovalci Naj pridelkov, ki jih bodo letos tehtali in merili v Cerkljah. • A. Žalar Utrinki z Mihaelovega sejma i Letošnji Mihaelov sejem v zaradi krmežljavega vremena, Mengšu je na Gorenjskem še da pa bodo prihodnje leto I vedno pogovorna tema, tako zagotovo prišli. No, nena- I med tistimi, ki so si ga ogledali, zadnje pa je res tudi to, da v kot med tistimi, ki prisegajo, uredništvu še vedno čakamo \ da jih letos ni bilo na sejem tudi vaše kupone, katero stoj- Glavni medijski sponzor na letošnjem sejmu je bil tudi tokrat Gorenjski glas. Na sliki pa so člani ansambla Gorenjski muzikantje s Klemenom Koširjem med tonsko vajo. Lahko bi rekli tudi "zgodovinski posnetek" (od leve proti desni): i Peter Krušnik, idejni vodja letošnje rdeče niti na Mihaelovem I sejmu - slamnikarstvo in kitarstvo, Štefan Borin, predsednik I Odbora Mihaelovega sejma, glavni kuhar podjetja Chronik iz Smokuča, župan občine Mengeš Janez Per in Miha Šmit iz Smokuča, kije dobil za darilo tudi torto - mengeškega baca. nico boste izbrali za najlepšo, vaše odgovore, in dokazujte, Kot smo zapisali, je strokovna da ste opazili tudi druge stoj- komisija izbrala stojnico Lima- niče. Čas za vaše kupone je do to. Vi pa nam pridno pošiljajte srede, 7. oktobra. [ POŠTA SLOVENIJE, d.o.o. I 1 /*~v crV NmEMIčVlNSKol POSLOVANJE Prodam rabljen OLJNI GORILEC 21 -54 KW komplet z AEG avtomatiko in servo motorjem, za 30.000 SIT. 12864- 25 7 20680 Kupim TRAKTOR ZETOR 3511, lahko v slabem stanju za rezervne dele. 12061/ 641-021 20689 za 15000 SIT prodam dobro ohranjen v9/adni ŠTEDILNIK 2p, 2 elek. v omar-jCj; ©733-902 popoldan_20708 .Ugodno prodamo trajnožarečo peč in štedilnik plin elektrika. «2226-507 20721 Ugodno prodam betonski MEŠALEC večji, cca 150 I, trofazni. 12646-788 Prodam elektronsko TEHTNICO za ^htanje sadja in zelenjave in BLAGAJNO znamke Bitron. 12041/729-56520735 3 brazdni obračalni PLUG, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. Pipano-va 40, Šenčur 20758 Rnru3™ skorai nov rjav KUPPERSCH-°>^H, sirme 42 cm, cena po dogovoru. «2634-508, po 20, uri 20782 r£i°kc,nni Pr°dam rabljen električni ŠTEDILNIK. 12622-629_ 20837 Zaradi prehoda na plinsko ogrevanje, Prodam KOMPLET CENTRALNO na olje^ rabljeno dve sezoni. 12223-087 STRUŽNICO za les in kovino s kopirno napravo, prodam. 12065/745-314 20911 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK, g^na po dogovoru. 12714-448 20940 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, zelo dobro ohranjen. 12061/611-132 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. 12720-113 20947 GR. MATERIAL KAMEN Pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin. Nudimo polaganje kamna in prevoz. Tel., fax: 063/ 754-003 ali GSM 041/621-478 W43 LES stenski opaž, brune, ostrešja, late, talni pod, rezan les. Nudimo prevoz. Tel., fax 063/754-003 ali GSM 041/621-478 18745 Prodam večjo količino DRV - bukovih in mešanih (trdih) z dostavo. Bukova 5000 SIT, mešana 4000 SIT. Dostavimo tudi razrezana. 12562-215 isaeg Agent ■ Kranj AOENCUAzmijnižjimi stroški našega posredovanja Suh SMREKOV IN BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET. Ugodna cena in možnost dostave! 12641-103 19903 SKODLE prodam. 12718-340 20507 Ugodno prodam 150 kom SILIKATNE OPEKE za dimnik. 12558-319 20691 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni, možna montaža. 12725-319 20707 SOBNA HARMONIKA VRATA, kot nova, prodam. 12622-418 20729 Prodam ŠPIROVCE 12x14 cm, različnih dolžin. 12246-833 20737 Prodam LES za postavitev odra. 12471-345 20754 Prodam deske izdelane za nastrešje (pobjon) in hrastove, različne debeline. 12245-061 20756 Prodam suhe borove in hrastove PLOHE. Britof 49, Kranj 20851 Prodam novo OKNO 140 x 100, PUNTE, BANKINE in ZIDAK 14x7x29 4000 kosov. 12621-905 20858 Prodam PODBOJ in KRILO vrat, cena simbolična. 12326-375 20867 Prodam bel PESEK za teranovo 1 -3 mm v vrečah. 12421-693 20872 Prodam SUH rezan LES, debelina 25 in 50, smreka, hrast, jesen, bukev. 12641 - 323 20896 Prodam smrekov OPAŽ, ladijski POD in žagan les. 12641-207 20914 Prodam MARKIZO dol. 4,5 m, malo rabljeno. 12731-616 20951 Prodam suhe PLOHE debeline 8 cm. 12691-676 20956 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za OŠ in SŠ. 12242-072 Mateja 20638 Ugodno prodam naslednje knjige za gimnazijo: Kladnik - Fizika 1,2,3, Šolski zgodovinski atlas, Dular, Korošec Slovenski jezik 3,4, Kolšek, Kos: Berilo 2,4 ter nekatere učbenike iz zbirke za matematiko. 12324-854 20641 Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole in fakultete. Matjaž, 226-271 20675 Sinkopa, d.o.o. TRGOVINA Z GLASBILI IN AUDIO OPREMO ŽIROVNICA 87 YAMAHA - PIANINJ, FLAVTE, KITARE ROLAND - KLAVIATURE HOHNER ■ HARMONIKE in drugi glasbeni inštrumenti Telefon: 064/805-010 Prodam UČBENIKE za Ekonomsko fakulteto, smerekonomija. 12431-464 20684 POUČUJEM nemščino za začetnike. 12712-518 20726 Ing. kemije instruira kemijo, metematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. 12326-402 20768 NEMŠČINA - iščemo študenta-ko za poučevanje dveh otrok v Kranju. 12221- 439 20816 - IZGUBLJENO Od 25.9.98 pogrešamo OTROŠKO GORSKO KOLO "TREK" 24 col. Kolo je temnejše lila-črne barve. Prestavlja se z držalom ročke. Ima 18 prestav, nastavek za baterijsko svetilko, plastične strehice. Ima novejše V-BREAK zavore. 12330-315 20661 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino. 12641-412 19904 Kupim GARAŽO v Kranju na Kidričevi ali Levstikovi. 12224-623 20142 Kupimo češnjeve PLOHE. 12241-642 20648 Počitniško PRIKOLICO Adria tudi v slabšem stanju, kupim. 12733-106 20836 Kupimo čevljarsko "štanc mašino", rabljeno. 12226-047 20864 LOKALI Na Loki pri Tržiču oddam v najem 46 m2 prostora, primeren za poslovni prostor ali malo obrt. 12557-228 20405 NAKLO oddamo urejene prostore -trgovino 70m2 C.K. garderoba za 66.000 SIT/mes. STANING 064 242 754 V centru Tržiča prodamo znani gostins-ki8 lokal. OPUS VMS.d.o.o., 061/273-484, 0609/634-071 20439 OTR. OPREMA Prodam VOZIČEK Marela, Trip trap stolček in avtosedež. 12733-300 20739 OSTALO Prodam kotel za žganjekuho, star 4 leta. 12891-450 20723 Prodam več HRASTOVIH SODOV s stojalom. 12715-063 20854 Prodam nov 70 I KOTEL za žganjekuho, komplet, ročno delo. 12634-016 20863 PRIDELKI VINO beli pinot, balirano slamo in betonske rešetke, prodam. 12062/764-386, 041/678-386 19829 Prodam neškropljena zimska JABOLKA raznih sort. 12558-316 20266 V STRAZISCli prodamo -manjše in večje poslovne prostore zemljišče primerno za avtopralnico ali gostinstvo - več manjših stanovanj od 900 - .110l, _74i-yV3_ IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050, GSM 041/721-570 10073 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211 15784 STROJNO iZDEEOVAME Klemene ' tel.471-813 041/632-047 OBDELAVA MANSARD, PREDELNE STENE - KNAUF, spuščeni stropi Armstrong. ©325-950, 041/683-603 15801 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, tudi za sončne bojlerje, SERVISIRAMO, montiramo z garancijo, izmerimo izkoristek peči. Tel., fax 874-059, GSM 041/704- 851 18377 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAV-ESE, TENDE, GARAŽNA ROLO VRATA -PO UGODNIH CENAH. ©061/621-700, 041/629-521 18494 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV Gorenje tudi na domu. Sinko, 331-199 18827 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ s.p. izvajam vse vrste elektroinstalacij. ©311-530 in 041/735-949 18842 SELITVE, razni PREVOZI do 2 t - zelo ugodno! ©471-762 18932 ROLETE, ŽALUZIJE, MARKIZE ZAVESE za vsak prostor, rono senčila. ©061/651-247 18977 OBDELAVA MANSARD in PREDELNIH STEN v KNAUF izvedbi, montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ©491-425, 224-373 19157 GRADBENA MEHANIZACIJA - Zupan Marjan, s.p., izkopi, gozdne poti, vlake, izposoja gradbenega kompresorja, rušenja, ravnanje zemljišč. ©740-107 19437 TV, VIDEO, STOLP, videokamero in ostalo vam z garancijo popravimo v PROTON SERVISU (kino Center), Kranj. ©222-004 19755 CE3 ■STRIHJ i 9 M KlMi%m rj> i ti M Mi i tel.: 064/330 141 GSIV1:041/688-244 SMUČI, PANCERJE, DRSALKE, SMUČARSKA OBLAČILA sprejemamo v komisijsko prodajo. RUBIN Kokrica, ©245-478 20796 BELIMO stanovanja, lokale, poslovne prostore ter fasade. ©431-383 20U6 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. ©312-722 20231 Popravila vsem vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! Sinko, 331- 199 20288 Izkušena VEDEŽEVALKA vam s svojim videnjem napove prihodnost. ©090-40- 78 20404 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE VAM NUDI - RONO SENČILA. ©621-443 20457 Izdelava MANSARD in predelnih sten v Knauf sistemu, montaže strešnih oken Velux in POLAGANJE LAMINATOV. ©686-055 20480 PARKETARSKE STORITVE. ©245-048 SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev tudi starejših. ©332-350,325-917 20640 TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralne plošče. Delamo tudi škarpe. ©326-819, GSM 041/711-842 Bijelič 20651 Opravljam vsa noranja in zunanja slikopleskarska dela, kvalitetno, hitro in ugodno. ©730-202 20666 SNEGOLOVILCE izdelujem za vse vrste kritin 8RF, Cu, PC pločevine) in v vseh barvah. Plačilo - možni 3 čeki. ©324- 468 20722 ŠIVAM vse vrste oblačil in popravil po naročilu. ©332-722 20764 KUHINJE, projektiranje, izdelava, montaža, različni cenovni razredi. LESPO ©685-147 20774 VODOVODNO INŠTALACIJO v kopalnici (obnova komplet z zidavo + pečar) ali hiši ter manjša popravila (zamakanjc itd...), vam naredimo kvalitetno priznani strokovnjaki. Garancija, material brez p.d.. ©561-469 20779 Ne ugibajte kaj bo jutri! Vaša vedeže-valka Anka, vam ponuja odgovor že danes. Sprejemljivo za vsak žep. ©310- 074 20798 BRUSIMO in stelitiramo vse vrste rezil in žag za obdelavo lesa. NOVAK, s.p., Dobravica 7, Podnart, 731-644 20823 Popravljam stare kmečke peči. ©864- 603 20825 Izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE vseh dolžin in manjše ter kovane KLANFE. Prebačevo 32 a. ©326-426 20848 STANOVANJA NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNINE, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj -nasproti Kina CENTER, tel.: 22-33-00, 221-673, 0609/650-123 W15 KRANJ - SORLIJEVA prodamo 2 sobno stanovanje 54m2, C.K. TEL. za 8.690.000 SIT (92.000 DEM). STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 2,5 sobno stanovanje 82 m2 G. K. TEL. za 11.800.000 SIT (125.000 DEM). STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 2 sobno stanovanje 66 m2, C.K. TEL.CTV. za 10.200.000 SIT (108.000 DEM). STANING 064 242 754 PLANINA I ugodno prodamo 2,5 sobno stanovanje 54,8 m2, CK. TEL. CTV. za 8.300.000 SIT (88 000 DEM). STANING 064 242 754 PLANINA III ODDAMO 2,5 SOBNO STANOVANJE 74 m2 ZA 52 000 SIT/ mes. STANING 064 242 754 AGENCIJA 2A PROMET 2 NEPREMIČNINAMI Trg Svobode 6 tel.:564-550, 0609,/041/64&902 KRANJ ODDAMO 2 SOBNO STANOVANJE 65M2, etaža hiše, CK. TEL.za 47 OOOSIT/mes. STANING 064 242 754 Kranj, Planina II prodamo garsonjero 28,80 m2, v 4. nadstropju, z vsemi priključki. Kuhinja in soba ločena. Vsel-jivost po dogovoru, cena 5.850.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj prodamo garsonjero 27,00 m2 v 2.nadstropju, z balkonom. Ločena kuhinja, oprema po dogovoru, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 5.900.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za m2 je 198.000 SIT (2100 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365_ Kranj, Planina III, prodamo enosobno stanovanje 37,80 m2 v 7. nadstropju, lepo ohranjeno stanovanje, obrnjeno proti zahodu. Vsi priključki, oprema po dogovoru. Vseljivo po dogovoru, cena 7.500.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 37,10 m2 v visokem pritličju z zaprtim balkonom, vseljivo po dogovoru, cena 6.600.000 SIT. . AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, prodamo dvosobno stanovanje, 60,00 m2 v 3. nadstropju, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 9.900.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Nova stanovanja v Kranju, prodamo dvosobna stanovanja v nizkem bloku v izmeri do 66,45 m2 vseljiva bodo v jeseni 1998, cena za m2 je 179.000 SIT (1900 DEM), za vse nadaljnje informacije in oglede nas pokličite po tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj Lesce, prodamo mansardno trisobno stanovanje v starejši hiši, brez CK. K stanovanju pripada tudi sadovnjak in souporaba vhoda in skupnega stopnišča. Stanovanje prazno, vseljivo takoj, cena 7.300.000 SIT. AGENT Kranj (064 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 54,80 m2 v 6. nadstropju, z vsemi priključki, vseljivost po dogovoru, cena 8.300.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 STROJNI TLAKI - ESTRIHI iel.:0609 6Z5 474 061 812 608 PIZZERIJA KAVALIR NAGRAJUJETA: ■ ■ 50 x kavalir=majiu PIZZERIJE KAVALIR 30iluvalir=PI2Zl(t»iii) Kranj, Planina I, prodamo trisobno stanovanje 78,00 m2 v 4. nadstropju, kopalnica in WC ločena, vsi priključki. Vseljivo takoj, cena 10.850.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 KRANJ-PLANINA II: Prodamo dva en-osobna stanovanja, v izmeri 49,50 m2 in 39,20 m2. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 St aning NEPREMIČNINE Tekstilna ul 7 064/242 754 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo enosobno stanovanje v bloku v pritličju, v izmeri 37,10 m2, CK, KTV, telefon, balkon. Cena 7.000.000.00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel7fax: 064/715-009_ KRANJ-CENTER: Prodamo popolnoma prenovljeno dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2. Cena 7.100.000,00 SIT ali po dogovoru. Ugodni plačilni pogoji-GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 JESENICE: Prodamo izredno lepo in dobro vzdrževano dvoinpolsobno stanovanje, v izmeri 63.89 m2. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009_ RADOVLJICA-PREŠERNOVA: Na eni lepših lokacij v Radovljici prodamo izredno lepo, popolnoma opremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2, v I. nadstropju, balkon, CK, KTV. Cena 10.500.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 ŠKOFJA LOKA: Prodamo dvosobno stanovanje v manjšem bloku, II. nadstropje, v izmeri 58 m2, balkon, CK, KTV. Cena 9.200.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 BLED: Prodamo izredno lepo štirisobno stanovanje v I. nadstropju, v izmeri cca 85 m2, vsi priključki, dva balkona. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel7fax: 064/715-009__ JESENICE: Prodamo trosobno stanovanje, v izmeri 74,35 m2. Cena 7.300.000,00 SIT ali po dogovoru. GS5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 ŠKOFJA LOKA: Prodamo takoj vseljivo, izredno lepo in dobro vzdrževano trisobno stanovanje v izmeri 76 m2 z balkonom. SATTV. KTV, CK. Cena ZELO ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009___ KRANJ: Prodamo prenovljeno, takoj vseljivo meščansko trisobno stanovanje v izmeri 90 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki, možna tudi zamenjava za manjše stanovanje v Ljubljani. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 TRŽIČ-OKOLICA: Prodamo meščansko trisobno stanovanje v I. nadstropju, ■ izmeri 84 m2. Cena 8.200.000,00 SIT aH po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel7fax: 064/715-009 KRANJ-VODOVODNI STOLP, ŠORLIJE' VO NASELJE: Za našega znanega kupca kupimo trosobno stanovanje v pritličju. Plačilo z gotovino. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 Ji RADOVLJICA: Oddamo kompletno opremljen apartma za tri osebe (študentke, dijakinje) v izmeri 70 m2. Cena 19.000 00 SIT/mes z vsemi stroški. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009 GS5 GS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax;715-009, 736-325 mob.:0609/653-790 Petek, 2. oktobra 1998 51. STRAN • GORENJSKI GLAS ITeL, Fax: 41 80 80 mobitel pooblaščen servis za prodajo in montažo OS IVI: ^ U;»-».»_=l NQKIA^ Panasonic \M\Wil KABELSKA TV 444&11I L/L KAMNIK - DOMŽALE JUUlVVtJLJ Maistrova 16, Kamnik *C4rTV telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAP0V0L4NI POSTE RADOVLJICA-LESCE: Za naše stranke najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj, lahko tudi neopremljeno. GS 5 STANIČ k.d., te!7fax: 064/715-009 .JESENICE: PLAVŽ prodamo lepo, komfortno, dvoinpolsobno stanovanje, v I. nadstr., 6.142.500 SIT (65.000 DEM). POSING 064 863 977__ JESENICE NA BOKALOVI prodamo dvosobno stanovanje 46 m2, za 4.300.000 SIT (46.000 DEM). POSING 064 863 977 _ RADOVLJICA dvosobno komfortno stanovanje, prodamo na Gradnikovi, na Cankarjevi in Žagarjevi ulici. POSING 064 863 977____ BLED ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TRIINPOLSOBNO STANOVANJE, PRODAMO! POSING 064 863 977 RADOVLJICA, CANKARJEVA - prodam DVOSOBNO STANOVANJE, 52 W2, CENTRALNA TEL., KABELSKA, LEPO VZDRŽEVANO, IZREDNO UGODNA CENA TEL.: 324484 NA JESENICAH ALI NA HRUŠICI DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE KUPIMO ZA GOTOVINO! TEL.: 064 863 150 V RADOVLJICI KUPIMO TRISOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 863 1 50______ KRANJ PLANINA I prodamo lepo enosobno stanovanje, 41,30 m2, nizek blok, TA, TEL. Cena: 4.914.000 SIT (52.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA III. prodamo enosobno stanovanje, 42 m2, lepo, predelano v enoinpolsobno, vsi priključki, III. nadstr., balkon, možnost opreme, takoj vseljivo, cena po doaovoru. POSING 064 222 076 KRANJ ZLATO POLJE prodamo enosobno stanovanje 37 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, pritličje, za 6.804.000 SIT (72.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA II prodamo enoinpolsobno stanovanje, 49,5 rr>2, vsi prikl-PnQiKS„8-127-000 SIT (86.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ DRAŽGOŠKA dvosobno stanovanje, 56 m2, komfortno, vzdrževano, takoj vseljivo, prodamo, za 8.788.500 SIT (93.000 DEM)! POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I. prodamo dvoinpolsobno stanovanje 55 m2, vsi priključki, 'ePo vzdrževano, takoj vseljivo, za 8316.000 SIT (88.000 DEM). POSING "£4222 076 Medvode novejše dvoinpolsobno stanovanje z atrijem, 65 m2, vsi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 224 ^K°FJA LOKA FRANKOVO prodamo ep e)se, zelo lepo, trosobno stanovanje T; "12, nizek blok, komfortno, s pogledom na park, takoj vseljivo, cena po pogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I trosobno stanovanje, m2, v IV. nad., vsi priključki, dve loži, Prodamo! POSING 064 222 076 MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA NAJAMEMO ENO ALI VEČSOBNO STANOVANJE IN POSLOVNI PROSTOR Najamemo 2 ss Bled-jesenice, z možnostjo kasnejšega odkupa. ©744-720, 041/674-672 20088 GARSONJERE prodamo v Kranju: 21,50 m2, 29,10 m2, 25,60 m2 in v Bistrici 20 m2. Mike & Comp.,d.o.o. Bleivveisova 6/I nebotičnik, 226-503 20481 PRODAMO različno velika enosobna stanovanja v Kranju in Tržiču. Mike & co., d.o.o., Bleivveisova 6/I nebotičnik, 226-503 20482 PRODAMO več 2 ss in 2,5 s stanovanje v Kranju in Škofji Loki. Mike & Comp., Bleivveisova 6/1, nebotičnik, 226-503 20483 PRODAMO več 3 ss in 2 s+2 k. v Kranju, Mike & Comp., Bleivveisova 6/9 nebotičnik, 226-503 20484 Za zamenjavo imamo več različnih stanovanj v Kranju. MIKE & Comp., Bleivveisova 6/1 nebotičnik, 226-503 20485 ŠKOFJA LOKA - Groh. nas., prodamo 2 ss, 3. nadstr., 57.2 m2, vsi priključki, stanovanje obnovljeno. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 20492 ŠKOFJA LOKA prodamo 3 ss, 78 m2, v I, nadstr., stanovanjskega ojekta, zelo atraktivna lokacija, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20493 KRANJ PLANINA C. 1. maja, prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20495 ŠKOFJA LOKA KAMNITNIK, prodamo 4 ss, 103 m2, izhod na lastno zelenico 26 m2, 1. nadstr. nizkega bloka, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 20496 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J^0 AVTOMOBILSKIH KRANJ PLANINA I prodamo lepo štir-■sopno stanovanje (2 + 2), 93 m2, z i2«J Priključki, balkonom, za i1^000 SIT (150.000 DEM). POS-!lJ2_064 224 210_ KRANJ PLANINA III štirisobno stanovanje z atrijem, 90 m2, vsi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 222 Medvode, drulovka, kranj, škofja loka - takoj kupimo garsonjero, enosobno ali večsobno stanovanje za gotovino! 1 El~: 064 227 202 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prod-mao 2 ss s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117_20498 KRANJ Planina III, prodamo 2+2ss, 86 m2, CK, 1. nads., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20518 NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20519 KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPOREMIČNINE, 360-270, 041/630- 94 5 20520 KRANJ PLANINA 91 m2 STANOVANJE, prazno, prepis, vselitev takoj, ugodno prodam. ©323-337 20562 KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2A/lll., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključ., 8 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/l., balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/pr., 38,30 m2, balkon, vsi priključki 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 + 8 m2, vsi priključ., opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5 m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključ., 58 mm2, 10,4 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 49 m2, balkon, telef., za 7,08 mio SIT ali po dogovoru, KRANJ Planina li 2 33/VII, vsi priklj. zasteklj. balkon, 68 m2 za 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123, 221-673 20583 JESENICE prodamo trisobna STANOVANJA. T.I.G. 864-777, 041/722-632 20878 BLED prodamo 3 ss, potrebno popolne obnove. Cena 5000 SIT. T.I.G 714-363, 041/759-003 20879 KRANJ Struževo 2 ss v hiši, 58 m2/pr, CK, tel., garaža, vrt, 8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telef., lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ssA/ll, 60 m2, vis priključ., 9,9 mio SIT, KRANJ Planina I novi bloki, 2 ss/pr., 56 m2, vsi priključ., zastekl. balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss7VI, 60 m2, vis priključ. balkon 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 75,3 m27V, vsi priključ., balk. lepo, sončno, 11,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/ll., vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT, RADOVUICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zas. balko. opremljeno, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0605/650-123, 221-673_20584 ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss 90 m2,1,5 ss 45 m2 med seboj povlezano v celoto, CK, 2x balkon, obvnoljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telefo, obnovljeno, 13,06 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss/lll, 62,5 m2, etaž.CK., telefo., sončno, lepo ohranjeno 10,4 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp, 3 ss/lll, 74 m2, plin do vrat, balk., 10,4 mio SIT, KRANJ Planina II 2ss+2 kab., 95,41 m2/pr., 2xatrij, vsi priključ., 14,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 20585 KRANJ Valjavčeva 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 8,5 mio SITali po dogovoru, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221673 20586 STANOVANJA ODDAMO: Kranj Planina I 1 ss, 50 m2, pr., 38000 SIT/mes, letno predplačilo, 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 673 20587 ŠKOFJA LOKA 2 ss 58 m2, staro 15 let, 3 nads. od četrtih delno zastekljen balkon, zahodna lega, kabelska, ĆK, lepo ohranjen, mirna okolica, vseljivo takoj, prodam. ©632-083 20552 Kranj okolica lepo opremljeno STANOVANJE oddam. 12327-382 20748 Oddam v najem 2ss„ opremljeno, CK in 1 ss v Sp. Gorjah. Orlovič, Sp. Gorje 8 20767 Oddam 2SS ogrevano STANOVANJE s kuhinjo. ©411-808, popoldan 20790 KRANJ - Zlato polje prodamo NOVO GARSONJERO 34,41 m2 z balkonom, nizek blok v mansardi, cena 6800.000 SIT. 12241-159 Obrtno podjetje Kranj 20800 Najamemo GARSONJERE, enosobna, dvosobna stanovanja v Kranju in bližnji okolici za znane najemnike. Nujno ! 315-600 PIANOVA KRANJ 20840 KRANJ Zlato polje nova GARSONJERA 33 m2 z balkonom prodam za 6200.000 SIT. ©041/693-968, 061/223-437 20859 Prodamo več 2 ss v Radovljici in na Jesenicah, kupijemo 1 ss v Radovljici, kupujemo stan. hiše, stanovanja, garsonjere in gradbene parcele na Gorenjskem. Najamemo več 1 ss v Radovljici. Izdelamo predoge za vpis v zemljiško knjigo, cenitve in pogodbe. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, hotel Grajski dvor, 714-424, 041/738-454 20866 JESENICE takoj najamemo 1 in 2 sobno stanovanja. T.I.G 864-777, 041/722-632 20874 LESCE prodamo komfortno 4 ss 8CK, CATV, tel.,) 105 m2, deoma mansardno, v dveh etažah, dva vhoda, pokrito parkirno mesto, zelo ugodna lokcaija. T.I.G 864-777, 041/722-632 20875 LESCE prodamo 3 ss v pritličju, cena 11.400.000 SIT. T.I.G 714-363, 041/759- 003 20880 PLANINA III prodamo 1 ss, 42 m2, komplet opremljeno, odlično vzdrževano, 3/7 nad., cena 8050.000 SIT. T.I.G 362-990, 0609/635-477 20883 ZLATO POLJE, 1 ss, 37 m2, prt/4, staro 18 let. Cena 6800.000 SIT ali (72.000 DEM), ti.g. 362-990, 0609/635-477 20884 ZLATO POLJE, novogradnja, 3 ss, 63 m2, 1/4 nad., takoj vseljivo, zaprt garažni box., cena 14.200.000 SIT ali (150.000 DEM). T.I.G. 362-990, 0609/ 635-477 20885 GORENJA VAS, prodamo 3 ss, 73 m2, 2. nadstr. CK, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 20902 TRŽIČ prodamo 2 ss 50 m2, 1. nadstr., nizek blok, opremljeno. Cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE 041/753-128 20903 KRANJ prodamo 3 ss, 74 m2, 3/4 nadstr. renovirano v celoti. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20904 GOZD Martuljek, prodamo 1 ss, 49 m2, 1. nadstr. v vče stanovanjskem objektu. Cena dogovor. PIA NEPREMIČNINE 0417674-083, 041/753-128 20905 KRANJ oddamo paru opremljeno 1 ss preurejeno v 2 ss, CK, telefon, cena 44.000 SIT. letno predplačilo. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20912 Prodamo 1 ss 39 m2 v 3. nadst. na Planini za 7,0 mio SIT (76.000 DEM, 1 ss 34 na Zlatem polju, 1 ss 39 m2 na Planini v pritličju, cena 7,0 mio SIT(74.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785_20933 Prodamo KRANJ 3 ss 71 m2 v 4. nadstr. na planini 1 za 11 mio SIT; pri Vodovodnem stolpu 3,5 ss v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN 221 -353, 222-566 fax 221-785 20934 AVTOMOBILSKE PRIKOLICE "H0M0L0GACIJA - ATEST" VELIKA IZBIRA SERIJSKIH IZVEDB Tel.: 064/340-770,0609/635-042 Prodam tovorno prikolico, nosilnost 700 kg. 12647-052_20669 Prodam PLATIŠČA z zimskimi gumami za GOLF III. 12730-193 20829 R 4 GTL, I.92, 70.000 km, rdeče barve, registrirana do 24.9.99,izredno lepo ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Samo resni kupci. 12041 /720-724 20934 Prodam VW HROŠČ CABRIO, I. 76, na novo registriran, zelo lepo ohranjen, cena ugodna. —714-998 20643 Prodam HONDO CMC 1.4 i, I. 97, 11600 km, ugodno. —061/823-060 20653 Prodam R 19 GTS, 12242-442 89, reg. do 10/99. 20656 Prodam MERCEDEZ 280 E, I. 93, registriran do 9/99, metalik črne barve, vsa dodatna oprema. —»324-336 20657 Prodam MAZDO 323 1.6 -721-944 z opremo. 20663 nove, 20834 o 0_Sj1 I I-ljL-B .......t...........mmmmtmmmmmmw Krai ran) :-tv PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p.181 4001 Kranj E-pošta. tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://wwwtele-tv.si Telefon. 064/331-155 Telefax. 064/327-313 Kontaktni tel • TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 NEPREMIČNINE [■■■domplan kranj, d.d |40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, 11 et ■ tel.064/268-700, 1ax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Prodamo KRANJ prenovljeno 3 ss 89 m2 v 3. nadst. za13,3 mio SIT (140.000 DEM), KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 54 m2 v 8. nads. za 8,97 mio SIT (95.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 20935 Prodamo kranj 2 SS 47 m2 na Zlatem polju v 4. nads. za 7,6 mio SIT (80.000 DEM), možen nakup tudi garaže, 3 ss 86 m2 v pritličju na Zlatem polju, cena 13,2 mio SIT. K3 KERN 221-353. 222-566, fax 221-785 20936 Prodamo KRANJ 2 ss 66 m2 v 2. nadstr. na Planini 2 za 10,2 mio SIT(108.000 DEM), 2 ss 63 m2 na Planini v 2. nads. za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN 221-353, 222-4566, fax 221-785 20937 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za 11,3 mio SIT ( 120.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566, in fax:221-785 20938 Prodamo : Šk. Loka - 2 SS, 46.5 m2 v pritličji z vrtom, brez CK, cena 66,8 mio SIT (70.000 DEM), 1 SS, 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,4 mio SIT (78.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 in fax:221-785 20939 Prodamo Kranj - 2 SS, 60 m2, v 6. nastr. na Planini za 8,9 mio SIT (95.00 DEM), v centru KRANJA 2SS K3 KERN d.o.o. 221 -353, 222-566 in fax:221-785 20941 Oddamo v najem GARSONJERO v mirni okolici v Stražišču pri Kranju. Garsonjera je opremljena, cena po dogovoru. 12063/724-654 po 14. uri VARSTVO Varstvo za vašega malčka nudim, samo resni! 12330-385 20677 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi REZERVNI DELI, DOKUP AVTOMOBILOV! 12692-194 18880 GUME 175/70 13 EXACT, prodam. 0311-877 Prodam kompletni motor za GOLF 11.3 B, dvoje vrat, dva stekla, dve sprednji luči, amortizerje, diske in zadnjo premo. ©862-302 20928 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ na naše stroške. ©241-168, GSM 041/730-939 20362 Kupim R 5 I. 90-93 ali R CLIO, I. 93-95, plačilo v gotovini. —242-577 20752 Kupim GOLFA II, I. 89/90 od prvega lastnika, servisna knjižica, katerekoli metalne barve. 12621-237 20968 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577_579 AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, KREDITI, PREPISI, KLEPARSKE, Ll-ČARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. -241-168, GSM 041/730-939 10750 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. —061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 G LSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14730 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732 MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena -2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 UGODNO,UGODNO ob 30-letnici AVTO KOŠIR vam nudimo kleparske, ličarske in avtovlečne storitve tudi do 40% ceneje. Karoserijske dele za Re-anult preskrbimo po zelo nizki ceni. Prepričajte in informirajte se na ©431- 350 18240 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930 Prodam AUDI A 4, I. 97, rdeče barve z vso opremo. ©744-720, 041/674-672 20087 Prodam AUDI 80 TURBO DIESEL 1.6, letnik december 91. ©245-374, 0609/ 624-742 20466 126 P, I. 90, ugodno prodam. 805,po 19. uri 1225- 20665 VW TRANSPORTER 1.9 TD, I. 94/95, 130.000 km, s stekli, prodam. ©421- 179 20670 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAMBOLIRANIH ALI SLABŠE OHRANJENIH VOZIL OD L. 88 DALJE. ©061/1261-315, 061/344-929, 041/614-013 20674 Prodam GOLF JGDL, I. 84, S paket, moder, reg. do 5/99, garažiran, ohranjen, cena 220.000 SIT. ©738-871 20676 Prodam GOLF 1.8 GTI, metalno moder, I.87, vedno garažiran, cena po dogovoru. ©212-363 20682 OPEL KADETT 1.4 S, I.90, 93000 km, redno servisiran, rdeče barve, avtoradio, originalno strešno okno, nova lita platišča z novimi gumami, blokada motorja, zelo lepo ohranjen, prodamo. HYUNDAI JESENICE 863-430 20693 OPEL KADETT 1.6 i I. 90, mineralna temno modra barva, originalno strešno okno, spojler, športni sedeži. HYUNDAI JESENICE 863-430 20694 RENAULT R 21 TL motor 1.8 I. 87, bele barve, v odličnem stanju, tehnično brezhiben, registriran do 3/99. HYUN-DAI JESENICE 863-430 20695 VW POLO 55 I. 95, črne barve, v odličnem stanju, 38000 km. HYUNDAI JESENICE 863-430_20696 OPEL ASCONA 1.6 I. 76, svetlo modre barve, odlično ohranjen, registriran do 5/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 20697 LADA SAMARA 1300 I. 94, 3 vrata, bele barve, registrirando 12/98. HYUNDAI JESENICE 863-430_20698 ZASTAVA 101 GTL 55 I.87, rdeče barve, v odličnem stanju, registriran do 5/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 20699 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 FIAT CROMA 2.0 CHT I. 92, modre barve, električni paket, avtoradio, registriran do 2/99, lepo ohranjen. HYUNDAI JESENICE 863-430_20700 VW GOLF JGL I. 82, zelene barve, lepo ohranjen, registriran do 12/98, HYUN-DAI JESENICE 863-430 20/01 RENAULT 5 FIVE I. 94, rdeče barve, registriran 12 mesecev, katalizator, digitalni avto radio z RDS. HYUNDAI JESENICE 863-430 20702 TOYOTA HIACE 2.4 diesel 9 sedežev, I. 95. HYUNDAI JESENICE 863-430 20703 OPEL KADETT GTE 1.8 I.83, bele barve, športna izvedba, v odličnem stanju, registriran do 7/99. HYUNDAI JESENICE 863-430 20704 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE I. 97, rumene barve, nov, 3 leta garancije, cena 2.450.000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAI JESENICE 863-430 20705 Prodam osebni avto AUDI 1.8, star 9 let, 155.000 km. ©741-706, 041/679- 20 9 20706 TRŽIČ, prodamo 1,5 ss, 57 m2, nizek blok, odlično vzdrževano. Cena 6.900.000 SIT. T.I.G. 362-990, 0609/ 635-477 20886 KRANJ PLANINA I, prodamo 2,5 ss, 53,70 m2, 1/13 nad. v celoti adaptirano, cena 87.400.000 SIT. T.I.G, 362-990, 0609/635-477 20887 ŠKOFJA LOKA prodamo 3 ss, 75,40 m2, vselitev takoj, 12/12 nad., cena 11.400.000 SIT. T.I.G 362-990, 0609/ 635-477 20889 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 3 ss, 72,10 m2, 5. nadstr., ĆK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 20898 ŠKOFJA LOKA Partizanska c. prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, CK, vsi priključki, Podlubnik dvosobno s kabinetom, 52 m2, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 622-318 20B99 POLJANE nad Škofjo Loko, oddamo več samostojnih stanovanjskih enot s CK, od 81 do 102 m2. PIA NEPREMIČ-NINE 622-318, 623-117 _20900 KRANJ Planina prodamo 4 ss 89 m2, 5. nadstr., CK, vsi priključki. Cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20901 Mercator - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, d.o.o.^L m NUDI PO UGODNI CENI "3 JABOLKA IZ SADOVNJAKA PREDDVOR sort: IDARED, JONAGOLD, GLOSTER, ZLATI in RDEČI DELIŠES v sadovnjaku Preddvor od 21. 9. 1998 dalje od 9. do 17. ure ter ob sobotah in nedeljah od 8. do 13. ure. Sadje lahko dobite tudi v naših cvetličarnah A URA na Zlatem polju in v MAJI na Planini pri Kranju. Inf. po tel.: 064/451-014, 064/212-737 in 064/211-252 in KROMPIR ZA OZIMNICO j v skladišču krompirja Šenčur (tudi povsem belomesnat). Informacije po tel: 064/411-017 in 211-252. D i z 111 i O mLm rt c i N O C > 1. Sank ročk: peljem se v raj 2. ALBERT KINO: HEARTBREAK FI OTE L 3. ALF! NIPIČ: BOBY ESPRESO 4. AN DRE W SISTERS: DONT SIT UNDER THE APPI 5. ANF.KA: JAPANESE BOY 6. ANNE MARIE DAVID: TU TE RECONNAITRAS 7. AVTOMOBILI: NE LJUBI SE MI SPATI SAM 8. BAD COMPANY: CAN'T GET ENOUGH 9. BARBRA STREISAND: WOMAN IN LOVE 10. BEE GEES: IVE GOTI"A GET A MESSAGE TO Y< 11. BEE GEES: TO LOVE SOM E BO D Y 12. BELE VRANE: NA VRHU NEBOTIČNIKA 13. BELINDA CARLISLE: LEAVE A LIGHT ON 14. BF.L1.AMY BROTHERS: 11 I SAI1) YOU IIAVE A BODY 15. RF.I I.AVIV BROI'HEKS: 1.1.! YOL'R LOVE FI.OVv 16. M BLN E. KINO: HEY SENORITA 17. BILLY 1 l'RY: SHF1! A IX BILLY 11X51,: HOT IN THE ( TTY 19. BILLY IDOL: REBEi. Yl 1.1 20. BILLV JOEL: SAV' UOOI)BYF. TO llOLl.YWOOD ■TREE 77 23. H08BIE CENT- 24. BONEY M: S 25. BONN1E TYI 26. BORIS KOPI tV>-FA ( AMI'BFll.: ALL I H AVL TO i 0 WO,VLYN'N() ( RY 1 K I OST IN FRANCE FAR: /ARADI LEPE ČRNOLASKE BOSTON: MORE THAN A FE BOV GEORGE: THE CRYIN( BRENDA LEE; l'M SOJs BKENDI; ZELENE OČI BRIAN HYLAND: SE A El) WIT1I A KISS BRYAN ADAMi. Cl"IS BRYAN H'RRY. < iIKI ( LIKE AKNIFE JI VIY TU SI 1 Ril M) CARL SH 5. CARPEN 6. CAT ST Ej 7. (HRIS IS (PART 2) JESSE ( HRIS K KA: DAVTONA (HRIS KI A: THE ROAD T CHUBBY ( HI.CKER: THE CHUCK BERRY: MEMPHIS CLIFF RKTIARD: SOME PEOPLE CLUB NOUVEAU: LJEAN ON ME COCK ROBIN: JUST AROUND THE CORNER CONNIE SMITH: JUST ONE TIME CULTURE CLUB: IT'S A M1RACLE DAVID BOWIE: CHINA GIRI. DAVID LEE ROTH: JUST A GIGOLO/I AIN'T GOT.., DEAN MARTIN: EVERYBODY LOVES SOMEBOI)Y DEAN MARTIN: THE MAN WHO PLAYS THE MANDOLJO DEBORAH HARRY AND BLONDIE: DREAM2NG DF.MIS ROUSSOS: FOR EVER AND EVER DEMIS ROUSSOS: SOMEDAY SOMFAVHERE DIANA ROSS: BABY LOVE DON MF.NTONY BAND: OBČUTEK JE VAŽEN DORIS DAY: A GUY IS A GUY DORIS TROY: JUST ONE LOOK EAGLES: LYIN' EYES EDDIE FLOYD: KNOCK ON WOOD EDDY GRANT & THE EOUALS: VIVA BOBBY JOE EDDY GRANT: GIMME HOPE JOANNA EDITH PIAF: NON, JE NE REGRFTTF RUN EDVVIN HANVKINS SINGERS: OH! HAPPY DAY EL VEZ/GRAC1ASLAND: AZTI.AN ELECTRIC LIG H T ORCHESTRA: TURN TO STONE ELKIE BROOKS: FOOL IF YOU THINK ITS OVER ELTON JOHN: CANDLE IN THE WIND EI.VIS PRESLEY: ARE YOU LONESOME TONIGHT ELVIS PRESLEY: STUCK ON YOU EMMYLOU HARR1S: TO DADDY ERIC CLAFrON: LAYLA ERIC CLAPTON: SWING LOW SWEET CHARIOT Z m ca ui s U) Ui H S Ui m N m tac ui rs m U i o Z _ te I 73. EROS RAMAZZOTIT: TERRA PROMESSA 74. EVERLY BROTHERS: VVAKE UP LITTLE SUSIE 75. FRANK SINATRA & BONO: I'VE GOT YOU UNDER MY SKIN 76. FRANK ZAPPA: BOBBY BROWN 77. FRANKIE GOES TO HOLLYWOOD: SAN HOSE 78. GENESIS: FOLLOVV YOU FOLLOW ME 79. G INO SOUND ORCH.: LA CUCARACHA 80. GINO SOUND ORCHESTRA: ADELITA 81. GL'Y M1TCHELL: HEARTACHES BY THE NUMBER 82. III ARI: ALL I WANNA DO IS MAKE LOVE TO YOU 83. INDEXI: SVE OVE GODINE 84. RENA VRČKOVNIK: ZALJUBIJENA V PORTOROŽ 85. IVAN HUDNIK: ZELENE LIVADE 86,IVANKA KRAŠEVEC: MOJA ZGODBA 87. IVANKA KRAŠEVEC: PRODAJALKA VIJOLIC 88. JAM S IO!'! IN: Piki. F OF M V HI A K I W. »ERMAINI-. JACKSON & PIA ZADORA: VVHEN TilH BLGINS TO RAF. F .S '": JERUV 1.1.1.. I.IlVvlS. VvTIOLE LOTTA SHAKIN'GOIN'ON 111 JOHN < < ifNM W r'OME AND GET YOUR LOVE' <>?. IOUNNY C\SH:THE I ASI '! I VIK RAIN 93 IOHNNV 1.1 J ... SHOTl ITI OF 1 OVi 94, JULIO H iI.F:.c 95. JULIO IGLE! JAS. (. I < U-KKL l l ( 1 PALOMA 96. KATJA 1 EV> 97. KLAPA I 11 IF • DEVIC SPITI: OVA iSR \< ANINA 98. MAJDA SEPI .: PISMO ZA-MAKV BROVVN RIBIC M F- I i (II I. \ SI TI. ALJNISI 99. MAJDA SIT 100. MIA ZNIDARK 101. MlKu Ol DUbl D: 11 BIT \ 10: NAT KINO ( OLI RAMBLtt 103. PAPER LA( T: i Hi 104. PA I BOONE: DONT FOR Bil 105. PAT KI C it IIJVET. SONIA 106. PAUL ANKA; DlANA 107. P! II R PAN: MONA 108. PETER PAN; OSTANI VEDN m ; . j 110. RAY PARKER JR,: Gl!(>S I B MLAD lipNG STI KS 111 K', i ( )KH!V iN 1 XI !l 112 KI .TilTlFS: j; 113 RUBFTJ1 S SUCfAR B A h V LOVI: ll-l SIMONA WF.IS & TOM AŽ DOMICEL 1: NE ZA M H5. SOU1 116 117 ASY1 RAIN ITTE RAINBOW O, O FACO: SOME THE BEATLES: NOVVHERE MAN 118. THE KELi.Y FAMILV: AN ANGEL 119. THE KINGSTON TRIO: TOM DOOLEY 120. THE MANI I ATA N TRANSFER: JAVA JI VE 121. THE NIAV Mi KI RS. BEG. STEAI. OR BORRO\ 122. THE RIGHTFOUS BROTHERS: YOU'VE LOST TI 123. THE SF ARCI II:.RS: SVVF.F.TS FOR MY SVVEFT 124. THE SWEET: BLACKBUSTER 125. THE. WAl.KBR BROTHERS: THE SUN Al NT SH1NE ANYi 126. 127. 128. m JOVIN' riJIN LIZZY: JAILBREAK FINA i URNI R: BETTER BE GOOD IO ME TINA TURNER: I DONT WANNA .LOSE YOU TONY ESPOSITO: PAPA ("HICO 130. TRACEY (JLLMAN: T HEY DONT KNOW 131. TRINI LOPEZ: LEMON TREE 132. VANGELIŠ: THEME FROM ANTARCT1CA 133. VAYA CON DIOS: DONT CRY FOR LOU1F 134. VICTORIA; CHIRPY CHIRPY CHEEP < HIT P 135. VILI RESNIK: BRIGA ME 136. VLADO KRESLIN+BELT. BANDA: DA I Ml MICKA PEJNEZE NAZAJ 137. WAYNE FONTANA & MINDBENDKRS: A GROOVY K IN D OF LOVE 138. WET WET WET: LOVE IS ALL AROUND 139. WILLIAM PITI. (TTY LIGHTS 140. WILLIE NELSON: FUNY HOW TIME SI.IPS AWAY Z ui O o m H s Ol O m N X z < z Prodam JUGO 45, I. 90, 60.000 km, cena 150.000 SIT, reg. do 5/99. S723- 168 20710 Prodam Z 126 PGL, rumen, I. 88, reg. 5/ 99. S327-922 20714 AUDI 1.9 E I. 87, GOLF JGLD I. 83, GOLF JGL I. 82, KADETT 1.3 GLS 1.88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20718 JUGO 45 KORAL I. 90, 55 KORAL I. 89, Zastava JUGO 55 SKALA I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20719 Prodam VW JETTA JL, I. 81, reg. do 5/ 99, ohranjen, 250.000 SIT. ©549-085 20725 ŠKODA FAVORIT I.94, prvi lastnik, zelo ohranjena, možen kredit. ©323-298, 0609/643-202 20732 GOLF 1.3 B I. 90/7, kovinska barva, ohranjen. ©323-298, 0609/643-202 "TINGORA" - zdravilo modrih gor, moč narave za številne bolezni in resne težave. Ljudski zdravnik Nusret, tel. 731*211 Prodam GOLF diesel, I. 85. ©041/729- 56 5 20734 Prodam AX 1.87, lepo ohrnajen, reg. do 9.7.99 in ALFO 33 karavan I. 90, reg. do 20.7.99. ©241-168, 041/730-939 20736 CITROEN AX, I. 88, odlično ohranjen, prodam. ©734-179 20740 Prodam JUGO 55, 1.88-, registriran do maja 1999. Kožar Franc, Zbilje 1 c, Jeperca pri cerkvi 20742 Prodam R 19 RT, I. 94, 4 v, bel, reg. do 6/99, 66.000 km, z dodatno opremo. ©622-494 20743 Prodam HONDO CIVIC 1.6 16 V, I. 89, z vso dodatno opremo, garažiran, redno servisiran, cena po dogovoru. ©241- 766 20751 Lesce, Tel.: 718-401 Rabljena vozila: Daihatsu Charade I. 90, 430.000 sit; TOYOTA Carina karavan, I. 93, 1.595.000 sit; Lantra 1.6 GLSi, I. 94, 1.220.000 sit. Prodam 126 P, letnik 1986, registriran do aprila 1999. ©471-345 20753 Prodam OPEL KADETT, I.90, 58000 km, katalizator, prvi lastnik. ©744-736 20755 Prodam R 4 GTL, I. 87 za 100.000 SIT. ©561-428 20757 Ugodno prodam ZASTAVO 101 POLI. ©731-648 20760 Prodam ARO 4x4, I. 88, reg. do 8/99, modre barve v odličnem stanju, vreden ogleda, cena po dogovoru. ©646-358 20765 Prodam Z 750, neregistrirano, v voznem stanju. ©561-796 20777 Prodamo FORD FIESTA FLAIR 1.25 16V, I.96, reg. do 5/99, 14.000 km, bordo rdeče metalne barve, airbag, servisna knjiga, 1. lastnica, cena 1.415.000 SIT. ©332-794 20778 OPEL ASTRA KARAVAN 1.4, I.93, metalno rdeče barve, cena 1.150.000 SIT. ©225-727, 0609/649-460 20780 Prodam TOVARNJAK Z 635 ter nove in stare rezervne dele. ©331-409 20/86 MEGANE 1.6 E RT, I.87, metalik modre barve, prodam. ©242-677 20787 Prodam PEUGEOT 106 XR, I.93, 50.000 km. ©633-624 20788 Prodam LADO NIVO 1600 TRIGLAV, I.93, 54.000 km, dodatna oprema, lepo ohranjena. ©245-22 5 20789 Prodam JUGO 45, I. 89. Visoko 51, ViSOkO 20794 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 92, reg. do 6/99, prvi lastnik, vlečna kljuka. ©245-564 zvečer 20799 MONDEO 1.8 VVINNER, I. 96, moder, ABS, klima, 5 v, 1. last., servisna, elek. oprema, 2075.000 SIT ali 21.900 DEM. AVTO LESCE 719-118_20801 SUZUKI BALENO 1.6 GS.I. 96, met moder, 3 v, reg. 9/99, 1. last., servisna, SV, CZ, ES 2xA IR BAG, 1.507.000 SIT ali 15.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 X, I. 91, metalic, AR, ohranjen, 654.000 SIT ali 6.900 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 20803 FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, bela, AIR BAG, 5 v, servisna, 1. lastnik, 1.265.000 SIT ali 12.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 OMEGA 2.0 16 V, I. 94, met črna, 98000 km, servisna, klima, 2x AIR BAG, ABS, el. oprema, reg. 9/99, 2.220.000 SIT ali 23.500 DEM. AVTO LESCE 719-118 20805 VECTRA 1.6 I. 90, metalic modra, reg. 41/99, 99.000 km, ohranjena, 920.000 SIT ali 9700 DEM. AVTO LESCE 719-118 20806 FAVORIT 135 I. 92, rdeča, 52000 km, reg. 5/99, 398.000 SIT ali 4200 DEM. AVTO LESCE 719-118 20807 SVVIFT 1.3 GL LIMUZINA, I. 90, bel, ALU, reg. 5/99, 654,000 SIT ali 6900 DEM. AVTO LESCE 719-118 20BO8 MARUTI 800, I. 93, reg. 4/99, bel, AR, ohranjen, 331.000 SIT ali 3500 DEM. AVTO LESCE 719-118 20809 PONY 1.5 GLS limuzina, I.90, met siv, 107.000 km, AR, ALU, ohranjen, 540.000 SIT ali 5.700 DEM. AVTO LESCE 719-118 20810 POLO 45,1. 95, vijola, 66.000 km, AR, 3 v, ohranjen, 1.213.000 SIT ali 12.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 20811 CLIO 1.4 RT, I. 95, 5 v, IBIZA, 1.9 D, I.96, MEGANE 1.6 COUPE, I.96, moder, A 4 1.8, I. 95, 1. last, R 5 C, I. 91,93, ESCORT I. 91, 92,93,94, GOLF 1.9 TD var,I. 95, oprema, LANTRA 1.6,1. 93. NA ZALOGI 90 VOZIL PO UGODNIH CENAH. ODPRTO od 8-18. ure. sob. 8-12. ure AVTO LESCE 719-118 20812 Prodam JUGO KORAL 55, I. 90/91, višnja rdeče barve. ©738-836 20813 Prodam KADETT 1.6 S GT, letnik 1986. ©242-327 20815 Prodam ohranjeno OPEL ASCONO 1900, I.79. ©241-131 20817 Prodam osebni avto SUBARU 1.0 JUSTY, letnik 90, rdeče barve, reg. do 6/99, ohranjen, 91000 km, cena po dogovoru. Ogled petek popoldan, sobota in nedelja. ©403-606 20824 Prodam R 5 FIVE, letnik 1996. Spodnji Otok 11, Radovljica 20832 82. ©325- 20833 Prodam OPEL KADETT I. 770 CLIO 1.4 RT, I. 93, reg. prodam. ©743-603 do 99/5, 20838 LIVADA,d.o.o., AVTOINTEX proda več vozil: AX 1.1 TRS, I. 90, ŠKODA FAVORIT I. 91, ŠKODA FORMAN I. 91, 95, R 5 FIVE I. 94, PUNTO 90 SPORT-ING I.95, OPEL VECTRA 1.6 I, L. 95, MERCDES BENZ 190 E I. 87, FORD SIERA 16 LX, I.89, GOLF I.86, 87, 89, KOMBI VW TRANSPORTER I. 82, RENAULT TRAFIC T 533 D I.85, ZASTAVA RIVAL 35.8 H I. 91. Možna menjava staro za staro, nakup na krediti, prepisi vozil. ©224-029 20839 Dostavno vozilo FORD FT 100 1.6,1. 81, R 21 TL, I. 88, HYUNDAI PONY 1.3 GLS, I. 90, CHRYSLER ES, I.90. mark mobil, 242-600, 041/668-283 20843 FIAT TIPO 2.0 16 V, I. 93, prodamo. ©242-600, 041/668-283 20844 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. 242-600, 0417668-283 20845 SEAT TOLEDO 1.9 TDI, I.97, 1. lastnik, nekaramboliran, kot nov, prodam. ©225-110 20847 Prodam Z 101,1.87, registrirana. ©225- 22 0 20852 Prodam R 5 CAMPUS, redeče barve, I. 89/12, ugodno. ©325-386 20861 ODKUPUJEMO ohranjene JUGOTE in R 4 od I. 87, uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202 20862 Prodam PEUGEOT 405 SRDT, I.92, reg. do 4/99, temno zelene metalic barve z dodatno opremo. Cena 1200.000 SIT.možen kredit. ©635-174 20868 Prodam R 4 GTL, odlično ohranjen, letnik 1990, prevoženih 30.000 km. Srednja Bela 36 20869 POŠLJI NA DOPISNICI POSLOVNI VAL TRŽAŠKA 55 1000 LJUBLJANA IME IN PRIIMEK: NASLOV: MOJA (i LASU ENA ZELJA JE POD ŠTEVILKO: BMW 318 i, I. 91/92, odlično ohranjen, reg. do 5/99, z vso dodatno opremo. ©411-486 20871 SUBARU LEONE 1.6 DL 87 karavan, reg. do 8/99. ©736-125 20916 OPEL CORSA 1.2 i, letnik 1993, bela, 3 vrata, registriran 9/99, cena 995.000 SIT. ©041/682-216 20917 Prodam OPEL KADETT 1.2 S, I. 85, 3 v, 140.000 km, reg. do 11/99. ©041/724- 113 20920 Prodam GOLF diesel 1.9, letnik 1994, bele barve, 66.000 km, garažiran, lepo ohranjen. ©411-893 20921 FIAT TEMPRA KARAVAN, I.93, zelo dobro ohranjen, prodam. ©332-761 20944 SEAT CORDOBA 1.8 GLX, 1.94, 62.OOO km, zelene barve, možnost kredita, cena 1.290.000 SIT. ©743-857 20945 Prodam GOLF II JHB, letnik 1988, cena 450.000 SIT in JUGO 45 KORAL, I. 89, cena 160.000 SIT. ©461-653 20949 Prodam OPEL ASTRO KARAVAN, I. 12/ 92. Volčjak, Virmaše 33, Škofja Loka 20955 Prodam GOLF III 1.8 GL, I. 94, zelo lepo ohranjen, garažiran, cena 1.650.000. ©733-856 20957 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5 IE, zelo lepo ohranjen, rdeče barve, nove gume z veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. fi»326-355, 725-090 Vili 20901 HOSTESE DEKLETA, ČE VAS ZANIMA DELO HOSTES NA SEJMIH, ŠPORTNIH IN KULTURNIH PRIREDITVAH, PREZENTACIJAH, DEGUSTACIJAH,... SE NAM JAVITE NA TEL. ST. 061/125-42-74, VSAK DELAVNIK OD 9. DO 16. URE. VVV JETTA, I. 82, reg. do 23.5.99, zelo lepo ohranjen, prodam. ©564-531 20962 Prodam R 4 GTL ©422-175 20966 Prodam lepo ohranjen R 4 GTL, I. 92, reg. do 10/99. ©549-207, 041/639-997 PASSAT VARIANT letnik 1994 ali 95, kupim. ©332-100 20969 TJBSKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZKL. GOTOVINSKO PLAČILO, URE DIMO PREPIS. ©323-298, MOB 0609/ 643-202 20970 Kupim AX DIESEL od letnika 90 dalje. ©561-785 20972 ZAPOSLITVE Za obisk že znanih strank in dostave kupljenega blaga, nudimo redno zaposlitev, pripravništvo in stimulativno plačilo. ©742-558, 041/669-785, od 17h-20h 17934 Zaposlimo mladega NATAKARJA s prakso za določen čas, lahko je pripravnik^_20426 Nudimo pripravništvo za poklic TRGOVCA. Prosti dve delovni mesti z možnostjo redne zaposlitve. ©041/620- 560_20429 Dve urejeni in komunikativni dekleti zaposli KAVA BAR pri Domžalah. Brezplačno stanovanje. ©061/716-537, RDS STEREO 89.8 96.4 RADIO SORA vsako soboto ŠPORTNA SOBOTA od 19. do 22. ure GSM 041/682-959 20438 Delo dobi KV KUHAR in NATAKARICA V Zg. Bitnjah. Zaželjene del. izkušnje. ©621-380 gospa Sonja od 17. ure dalje 20469 NUDIMO HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLITEV TRGOVCEM ZA OSKRBOVANJE ŽE ZNANIH STRANK. ©634-064, 041/637-492_ 206II Več deklet za strežbo redno ali honorarno zaposlim. ©325-117, 0609/ 620-780 _20612 Redno zaposlimo dekle za delo v šanku. ©411-648 dopoldan, 312-422 popoldan 20632 Žensko za 2 x mesečno popspravljanje stanovanjske hiše v bližini Kranja, iščemo takoj. Šifra: NATANČNA 20633 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Informacije v sredo ©557-995 Honorarno ali redno zaposlimo NATAKARICO s prakso. ©471-830 20685 Zaposlimo KV MIZARJA in mlajšega delavca za priučitev. ©558-802 20712 Honorarno zaposlimo dekle do 30 let za delo v študentskem servisu v Kranju (tudi študentka). ©704-600, 041/759- 010_20716 Ste zaposleni? Je vsak mesec plača premajhna? Če ste vztrajni in polni elana, pokličite! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. ©634-539 20741___ Zaposlimo FANTA za peko pic. 13425- 200 20776 Iščem DELAVKO iz Šk. Loke za prodajo tobačnih izdelkov in časopisov. ©332- 87 9 20792 - Zaposlimo DELAVCA na žagi, zaželjen izpit C kategorije. ©422-214 2081' Redno ali pogodbeno zaposlimo dekle za DELO V ŠANKU. ©310-155 208*6 hitro in počen toforraacije: 1*1:061/841-846, Mob.:0609/629-5l4i 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz m lj 1 studio 161 31 30 marketing 161 30 60 x < so >N Z> ~J co X Z CC Z) >N Ui Q X LU E K ui o m o lil 0Q O G Z3 05 £ LU C/5 z LU LX O O > LU -J X < LU O Z J— cc S co O O CO o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 tel. POGREBNIK Dvorje 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808 O rjo c_ o o (Ji 2 33 H Z O m > x i r~ m < O o m z c_ 00 m £ E O) C o o 03 H m O CD 33 O m T3 33 < Ui m x D m N< C 33 Z X Ui r-C N« > X Takoj zaposlimo pisarniško moč s prakso. Pniave na Šifra: SLUŽBA TAKOJ 20853 NKV DELAVKO začetnico in KV DELAVCA, tehnični poklic, zaposlimo v Kranju. Šifra: PRIZVODNJA LEČ 20855 Delo dobi PRODAJALKA v živilski frgovini v Preddvoru. 12330-449 20865 Zaposlimo dekle za delo v administraciji in komerciali z znanjem računalništva in orS?a Jezika- Pisne ponudbe pošljite na: bpG.d.o.o., Kidričeva 75, Škofja Loka, 365-44-20 20910 Dobrim ljudem podarim mlade MUCKE. ©320-040 20436 Prodam brejo KRAVO in 1000 I hrastov SOD. Blejska Dobrava 87 2063S Dve telički po 90 kg težki prodam. ©422-673 20644 radio triglav 96 MHz Prodam BIKCA črnobelega starega 10 dni. ©422-689 20649 Prodam bikca in teličko simentalca, stara 14 dni. ©431-450 20668 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec• Triaika 146• tel.:06U74l 632• fax:06l/74l «12 Iščemo dekle za delo v baru v okolici Kranja, izkušnje, (vikendi, lasten prevoz). ©243-077 po 11, uri 20915 KOSELJ Duplje.d.o.o. zaposli DELAVCA za delo v kovinski predelavi, starost do30 let. ©471-193, 0609/619-282 Zaposlim TRGOVCA KOMERCIALISTA za prodajo bele tehnike, akustike in kmet. mehanizacije. ©624-221 20964 ŽIVALI RAZPRODAJA 10 mesečnih KOKOŠI nesnic, težke cca 2 kg, primerne za nadaljno rejo ali zakol. Cena 250 SIT/ kos. Drinovec (Kajža), Strahinj 38, Naklo, ©471-019 20265 Prodam dve ŽREBICI stari 8 mesecev, slovenske hladnokrvne pasme A in B rodovnik in brejo KOBILO, staro 9 let. ©801-196, zvečer 20079 ž Rjave JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, Škofja Loka. ©621-475 20681 Prevzamem mlade MUCKE. ©061/ 641 -021, zvečer 20688 Prodam PUJSKE od 20 - 100 kg in KOBILO z žrebetom, Lukanc, Hotemaže 8, Preddvor 20690 Prodam brejo KRAVO (oktober). Pipa-nova 3, Šenčur 20692 MESO polovico teleta in bika prodam. ©691-503 20720 & AKRIS KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPl| /VfM/fi OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ilfl/Vl/ ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON STOP Q GG, gozdno gospodarstvo bled, d.d. Ljubljanska 19, 4260 Bled Tel. 064 748 000 Fax: 064 743 554 uprava, d.d., objavlja prosto delovno mesto VODJE ENOTE AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE Sp. Gorje 1, 4247 Zg. Gorje Pogoji: - kandidat mora imeti visoko ali višjo izobrazbo strojne ali gozdarske smeri - pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in izkušnje v gozdarstvu - slovensko državljanstvo - nekaznovanost - delo se opravlja s polnim delovnim časom za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Kandidati naj predložijo potrdilo o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter program dela in razvoja enote Avtoprevozništvo in delavnice pisno v roku osmih dni od objave oglasa na naslov GG Bled - kadrovska služba, Ljubljanska 19, 4260 Bled, z oznako "prijava na razpis". O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni. Iz središča Slovenije v Vaše srce ^Kadio GEOSSb.**! Fax 061I883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Prodam TELETA simen5talca starega BIKA simentalca, težkega do 400 kg do 14 dni. ©738-876 20953 kupim. ©421-214 20913 Zelo ugodno prodam TELETA črnobela za nadaljno rejo ter sortirnik za krompir. ©311-962 20959 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. ©738-047 20724 Kupim BIKCE simentalce 300-400 kg. ©730-119 20747 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. ©801-915 20835 4, # KOZO srnaste pasme z mlekom, odlične vzreje in kozla, prodam. ©692-006 20728 Prodam 4 mesece brejo črnobelo telico. ©422-601 20730 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni ter plemensko kozo. ©311-811 20731 Prodam JALOVO KRAVO simentalko. ©421-678 20746 Prodam MESO mladih kuncev, hranjenih z domačo krmo. ©622-704 20750 Prodam TELICO simentalko, brejo 5 mesecev. ©401-489 20759 Prodam TELIČKO simentalko ali menjam za bikca simentalca. ©451-255 20762 JAGENČKE za zakol, prodam. ©685- 59 9 20763 PRAŠIČE težke 40 - 50 kg, prodam za 12.000 SIT/kos. Krapus, Zagorska 16, Bled 20770 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo ali kot meso z dostavo na dom. ©736-794 20781 Prodam mlado KRAVO za zakol. Velesovo 44,Cerklje 20784 ifffinHM Prodam BIKCA starega 7 dni. Sr. vas 108, Šenčur 20785 Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje, 558- 405 20795 Prodam KRAVO s prvim teličkom ali brez. Strahinj 7, Naklo 20820 Prodam JAGENČKE. ©411-725 20626 MLADE PAPIGE skobčevke, indijske ovratniške papige in modre agapornise, prodam. ©422-415 20827 Prodam KRAVO simentalsko s teličkom. Trobevšek, Šenturška gora 14, Cerklje 20830 URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah f Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 PRAŠIČE ugodno prodam in pripeljem na dom. ©041/730-990 20943 Dobrim ljudem PODARIMO dve PSIČKI križanki, zelo prijazni. ©742-113 20952 Dni - Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Sava Velo MARIJA TRIŠIČ rojena 1921 Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v sredo, 30. septembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V tihi žalosti ob smrti moje edine sestre in tete IVE MAYR roj. Faletič se iskreno zahvaljujem vsem našim sorodnikom, bivšim kolegicam in vsem prijateljem -posebna zahvala njeni zvesti prijateljici Ančki - za izkazano spremstvo na Ivini zadnji poti. Enako tudi za prelepo cvetje in sveče. Posebno zahvalo izražam g. kaplanu za opravljen verski obred! Hvala pevcem iz Nakla in lepo zaigrano Tišino. Vali z družino OSMRTNICA Po kratki in hudi bolezni nas je v 76. letu zapustil naš dragi ata in brat IVAN KUSTERLE iz Škofje Loke Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 2. oktobra 1998, ob 15. uri z mašo pri Sv, Jakobu v Škofji Loki in pogrebnim obredom bo 16. uri na mestnem pokopališču. Žalujoči: sin Janez, hčerki Mira in Boža z družinami, vsi vnuki in pravnukinja in sestra Anika z družino Colorado, Zminec, Škofja Loka, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice IVANKE POLIČAR roj. Janša, z Brezij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala Frančiškovi družini na Brezjah in duhovniku za opravljen obred. Hvala gospe Micki za oprostilne besede in vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI ZAHVALA Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsekdar, srca mi in sveta vihar! (Simon Gregorčič) Ob smrti dragega moža in očeta ANTONA GASSERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Še posebej hvala gospodu župniku za zadnje slovo in dr. Mullnerjevi za večletno skrb in zdravljenje. Žalujoči: žena Marija, hčerki Antonietta in Marjana z družinama ZAHVALE V SPOMIN FRANCU ROBLEKU Dragi ata, komaj moremo verjeti, da mineva že leto dni, odkar si zapustil našo domačijo. Vsak izmed nas te pogreša na svoj način. Najbolj pa v trenutkih, ki smo jih preživljali s teboj. Nekdo pri delu, nasvetu, drugi pri pogovoru, za kuhinjsko mizo, ob večerih, tretji na travniku in v vasi... Še vedno nas povezuješ in zbiraš, kol nekdaj. Za to smo ti hvaležni iz vsega srca. In vsem, ki se ga spominjate ob večnem počitku, v molitvah ali v mislih. TVOJI Bašelj, oktober 1998 ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mami, mama, tašča, sestra in teta IVANKA ROMIC iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku s Kokrice za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano Tišino ter UKC Ljubljana - nevrološki oddelek, ki so ji lajšali zadnje trenutke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Pomlad spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ob nenadni in prerani izgubi naše drage VERONIKE KAMENŠEK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam v dneh hude preizkušnje stali ob strani in delili z nami neizmerno bolečino in žalost slovesa. Se posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu, dr. Dolencu in dr. Alibegovič-IviČevi za nuđenje prve pomoči, g. Dularju za pogrebni obred, pevskim zborom in govornikom za besede slovesa. Vsem, ki ste jo imeli radi, se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, za vse lepe misli in neštete besede tolažbe, ki so nam pomagale v težkih trenutkih slovesa. Žalujoči: mož Miloš, sin Sebastjan, hči Tina in vsi domači tftf ZAHVALA V 64. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot JOŽE KEPIC iz Cerkelj Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vaščanom Cerkelj in Zg. Brnika. Hvala vsem, ki ste poklonili toliko lepega cvetja, sveče in darovali za maše. Izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Nakla, Savi Kranj, Iskra Kranj, Gor. oblačilom, ZD Cerklje, gasilcem Cerkelj in Zg. Brnika ter pogrebniku Jeriču. Vsem in vsakemu posebej, imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žena Mari, sin Joža in hčerka Marinka Cerklje, septembra 1998 ZAHVALA Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala tvoja je dobrina, v naših srcih bolečina. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta FRANCKA ČIMŽAR roj. Luskovec Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred in za tople besede slovesa, oktetu Klas iz Predoselj, nosačem in pogrebni službi Navček za skrb in organizacijo pogreba. VSI NJENI Britof, Ljubljana, Šentvid, Brežice, 23. septembra 1998 ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast IGNAC KORENJAK iz Predoselj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo s. Antidi za dolgotrajno nego, g. župniku Janezu Kokalju, g. župniku Mihaelu Žnidarju in bogoslovcu Urbanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, govorniku g. Bitencu, ga. Angeli Grašič, g. Jermanu in pogrebni službi Navček. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Predoslje, Kokrica, Zapoge, Kranj, 23. septembra 1998 ZAHVALA Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas. Tako lepo je sprejeti življenje, a, tako težko je doumeti konec. Mama težko pot si prehodila, zdaj od nas si se poslovila in boleč spomin nam zapustila. Zapustila nas je draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča KRISTINA ŠOLAR roj. Bajt Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, denarno pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu Likarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. Ob boleči izgubi naše drage MARIJE POGAČAR roj. Zamlen se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred s sv. mašo, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču in pogrebnemu zavodu Navček. Zahvaljujemo se vsem za vse pisne in ustne izraze sožalja, za cvetje in sveče, ki ste jih darovali. Vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala. VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu starosti je dotrpel naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC BENEDIK Štefančkov Francelj, iz Stražišča pri Kranju, Delavska c. 45 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju za nego, posebna zahvala pa dr. Jerajevi za zdravljenje v času njegove bolezni. Najlepša hvala gospodu diakonu za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeno sveto mašo. Hvala tudi pogrebni službi Navček za opravljene pogrebne storitve in vsem imenovanim in neimenovanim. VSI NJEGOVI Stražišče, Vodice, Kranj ZAHVALA V 72. letu nas je tiho zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ALOJZ RABOTIN iz Čirč pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Golnik, intenzivni oddelek, oddelek 400, dr. Bavdku, članom LD Šenčur za lepo pripravljeni pogrebni obred, organizaciji ZB NOB Čirče, govornikoma za poslovilne besede ob grobu, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, sodelavcem PP Kranj, sodelavcem Gorenjskega tiska, Pihalnemu orkestru mestne Občine Kranj, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi Navček in pogrebni službi Komunala Kranj. Žalujoči: žena Marta, sin Edo z družino, hčerka Joži z družino ter vnuki Nataša, Biserka in Primož Čirče, Kranj, september 1998 GLAS Več kot časopis Spet bomo skupaj 11. oktobra od 16. do 22. ure SKA VESELICA Tokrat za bralce in prijatelje Gorenjskega glasa pripravljamo veselo nedeljsko popoldne. Z nami bodo tudi naši poslovni partnerji in seveda tisti, ki bodo skrbeli, da nam ne bo dolgčas. Na svoj račun boste prišli ljubitelji glasbe in plesa. Izžrebali pa bomo veliko lepih nagrad. ŽITO Gorenjka iz Lesc pripravlja veliko čokolado. S helikopterjem se jih bo 10 pol ure vozilo nad Gorenjsko. In številne druge nagrade bomo izžrebali. Zato nikar ne odlašajte! Gorenjskim glasom na Gorenjskem sejmu Nedeljo, 11. oktobra, popoldne si rezervirajte za GORENJSKO VESELICO na GORENJSKEM SEJMU z GORENJSKIM GLASOM. Pokličite nas na številko 064/223-111, da vam bomo rezervirali prostor pri mizi. V ceni 500 tolarjev je vračunana tudi pijača (vino, pivo ali sok). Gostilna in Mesarija Arvaj pa bo poskrbela, da se boste lahko po zelo ugodnih cenah tudi okrepčali. Z nami bodo nekatera poznana imena: - Gorenjski muzikantje s Klemenom Koširjem - Ansambel Obzorje z narodnim in zabavnim programom - Ansambel Bohpomagej - Gamsi in drugi... In tudi veselih in zabavnih presenečenj ne bo manjkalo • Hribar & otroci - Društvo za zdravje srca in ožilja in drugi - Tekmovanje v pikadu Z nami bodo še: - Gostilna in Mesarija Arvaj - Pivovarna Union - Kmečka zadruga Krško In kako se bomo dobili? Takoj nas pokličite po telefonu 064/223-111, da Vas bomo uvrstili na seznam obiskovalcev in udeležencev VELIKE GORENJSKE VESELICE. Obvestilo o sedežu pri mizi vam bomo poslali do petka, 9. oktobra, na vaš naslov. Tistim, ki ste že ali pa še boste vplačali konzumacijski listek v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju na Zoisovi 1, pa bomo z obvestilom o mizi in sedežu poslali tudi LISTEK ZA VSTOP. Če bo prostor, pa boste konzumacijske listke za vstop na veselico lahko dobili tudi pri blagajni Gorenjskega sejma še v nedeljo, 11. oktobra. GLAS že 51. leto z Vami Več kot časopis! PETEK 2.10.1998 5.30 Začetek programa, Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour Remontov kotiček 11.50 EPP 12.20 Oglašanje OTVORITEV KMETIJSKEGA SEJMA V KOMENDI 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + vrtiljakova naj Pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Oddaja o nogometu 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Novinarski prispevek 15.20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.20 Novinarski Prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana Pestotnika 24.00 Zaključek programa Radia Kranj OGLAŠANJA S KMETIJSKEGA SEJMA V KOMENDI UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 =IADiO m ■ mM m mm 9i 3 rm stereo SOBOTA 3.10.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.10 Na vrtiljaku z Romano 9.50 EPP 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + vrtiljakova naj pesmica 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj NEDELJA 4.10.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 9.00 Nedeljski klepet ob kavi 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj PONEDELJEK 5.10.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Industrijsko oblikovanje - gost v studiu 9.50 EPP 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Točki, metri, sekunde 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 Lestvica Radia Jam 20.15 Pometamo doma 21.00 Večer evergreenov 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TOREK 6.10 .1998 SREDA 7.10.1998 ČETRTEK 8.10.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema 10.10 Unicem in Slavko Zgonc - tema: Priprava zemlje za sajenje sadnega drevja in okrasnih rastlin - IV. radijska mreža 11.10 Informacije o zaposlovanju 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar -Borzna hiša Ilirika 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Odpravljanje prhljaja - gost v studiu 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na radiu Kranj 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi RS 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov18.50 EPP 20.00 Večerni program: Moda in... Sijaj Hrastnik, Pisani Lea 24.00 Zaključek programa 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.20 Tema: Gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Music machine 20.00 Večerni program: Parnas 24.00 Zaključek programa LESTVICA RADIA KRANJ *.» z4lllfrfl|)lllfr OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 2. 10. 1998, ob 16.30 Domača: 1. UNIMOGS BAND: SPOMINI 2. ANDREJ ŠIFRER: ČAKAM 3. DEJA MUŠIČ: LUNA '98 4. VESNICA: JAZ TI VEDNO ODPUSTIM 5. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV: POD OBLAKOM 6. E-BOX: BUTA 7. ALENKA KOLMAN: VEDNO HOČEM TE LE ZASE B. VILI RESNIK: VROČA NOČ Tuja: 1. BOYZONE: NO MATTER WHAT 2. DES'REE: LIFE 3. FIVE: EVERYBODY GET UP 4. BRYAN ADAMS: ON A DAY LIKE TODAY 5. DARIO G: SUNMACHINE 6. N.Y.C.C.: HIGHWAY TO HELL 7. AEROSMITH: I DONT WANT TO MISS ATHING 8. SCATMAN JOHN: SCATMAMBO Kupon št. 99 Domača št: Tuja št. Moje ime in naslov: WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si m vrtiljaki/ z Rtmim . V SOBOTO OB 9.10 - gost ROK OREL, zdravnik pediater in glasbenik, ki je tudi avtor musicala za otroke - V rubriki KUJEMO USTVARJAMO: gost JAKA ŠIBERLE iz 4.D razreda OŠ Peter Kavčič Škofja Loka - Glasovali bomo za VRTILJA-KOVO NAJ PESMICO, reševali uganke in še kaj?! ZADNJE NOVICE OD TORKA DO F*ETK/X bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Stranišča na avtobusni postaji ni, stranišče bo Kranj, 2. oktobra - Precej zoprno in neprijetno je, če vas sredi mesta, ali pa med čakanjem avtobusa, začne "tiščati" v spodnjem delu telesa in je edino, kar si želite, stranišče. Z javnimi stranišči je v Kranju "križ", saj jih skoraj ni, oziroma jih je premalo, njihovo zaprtje pa ljudje hitro opazijo. Tudi zaprtje stranišča na kranjski avtobusni postaji so. Ob tem se sprašujejo, če bo tudi po obnovi namenjen vsem, ne le gostom gostinskega lokala, ki ga trenutno urejajo v prostorih avtobusne postaje in nase opozarja z velikim napisom "pub", ob katerem se zagotovo jezijo lasje zagovornikom slovenskih napisov in imen. Predsednik začasne uprave Alpetoura Janko Knaflič je pojasnil, da so stranišča in čakalnico zaprli zaradi obnove, obnova je stala približno 15 mio tolarjev, stranišča pa bodo tudi v prihodnje namenjena vsem. • R. Š. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Avtocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju fax:064 431 019 PRODAJA: 9 064 438 01 11,438 01 12 SERVIS: 064 438 01 22 REZERVNI DELI: *HT 064 438 01 40 noBuaitHi pmdamik h serviser m\i voiKsmm • SERVIS VOZIL AUDI • ORIGINALNI REZERVNI DELI ^studiovizual • REKLAMNE. USMERJEVALNE IN OGLAŠEVALNE TABLE • ZUNANJE IN NOTRANJE OZNAČITVE POSLOVNIH PROSTOROV • SAMOLEPILNI NAPISI IN GRAFIČNA oblikovanje m izdelava vizualnih sporočit j Virmaše 204. Škofja Lok« - Tel,: 064/632 709 | OPREMA VOZIL 1 • BARVNO PRINTANJE 00 90 X 250 Cffl ODEJA ODEJA MARNtORUUID ILIRIJA > _Sobota, 3J01998 ob 18, tiri_ LOKA KAVA:POSTOJNA Sobota« 3101993 ob 20. uri HALA PODCn ŠKOFJA LOKA Vabljeni! sezor&KE vstopnice v prodaji vwrw Sfonrne DVOrWte. ►.«»#:» MOMU NAREDI SAM TDBIZC A MIRKA VADNOVA 14 IND. CONA PRIMSKOVO 4000 KRANJ, SLOVENIJA Tel.: (++386) 64 241 048 Fax: (++386) 64 241 476 lip bled LIP lesna industrija BLED d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.: 064/7950 PROIZVODNO-PRODAJNI PROGRAM - NOTRANJA IN VHODNA VRATA - POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA - OPAZNE PLOŠČE ZA GRADBENIŠTVO NOV PRODAJNI SALON V KRANJU NAD TRGOVINO OBL'Č TEL.:064/340-090 j Nadaljevanje nedokončane zgodbe Pred bližnjimi volitvami v občini Medvode, kjer se bo vse v zvezi s kandidati seveda šele začelo, imajo v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami na Gorenjskem sliko in stanje precej bolj zamegljeno. Prava politična umetnost bo potegniti pravo potezo glede bodoče občinske lokalne oziroma krajevne samouprave. Tisto, kar niso mogli rešiti na začetku pred leti, ko je župan sklical zbore krjanov o volji ljudi glede obstoja krajevnih skupnosti, tisto, kar jim ni uspelo pred dvema letoma, ko so nekateri taktizirali, kako bi vendarle ukinili krajevne skupnosti, se zdaj pojavlja kot ključno vprašanje. Do 31. decembra imajo čas, da rečejo, kaj bo s krajevnimi skupnostmi. Pričakovano (pospešeno) nadaljevanje nedokončane zgodbe o krajevnih skupnos' tih se je ie začelo. In kakšen bo razplet. Kot rečeno, bo točke nabral v predvolilni kampanji tisti, ki bo potegnil pravo potezo. Ve se, kdo je bil do zdaj najbolj proti krajevnim skupnostim, ve pa se tudi, da bo to svoje stališče moral zoperstaviti veČini, kije za to, da krajevne skupnosti ostanejo še naprej. Zdi se, da ima sedanji župan pri nadaljevanju te nedokončane zgodbe še največjo prednost, saj se ves čas zavzema, da KS ostanejo. 6BD Gorenjska bomto potrednBka družba d.d. ODKUPUJEMO DELNICE^ RESTAVRACIJA ISKRA 1.600 m^Z, SAVA 13.525 SIT^= ŽIVILA 13.500 SIT-^f AERODROM B 2.400 SIT^ TELEKOM 32.200 SIT in druge NAREDITE KOKAK *s£» Z NAMI- -22?» kar a k nap v m KoroSka 33, Kranj teb 064/380 100, fa» 064/380 10 12 V soboto, 3.10.'98, ob 9.30 bomo pristali na Gorenjski cesti 41 v Radovljici. Odprli bomo najsodobnejši trgovski center z mojstrsko ponudbo izdelkov za dom, gospodinjstvo ter domače mojstre. Obdarili bomo prvih 100 kupcev in med tistimi, ki so pravilno ugotovili, kdo smo, izžrebali 24 nagrajencev. Za zabavo bo poskrbel Vili Resnik. V soboto, 3.10.'98, se dobimo na Gorenjski cesti 41 v Radovljici. Merkur - trgovina in storitve, d.d., Koroška c. 1, 4501 Kranj »MERKUR TRGOVSKI CENTER Radovljica Majhna pozornost - veliko presenečenje - spomnite se vaših najbližjih, znancev ali poslovnih partnerjev - ob obletnicah, jubilejih ali pa kar tako - pošljite jim telegram z luksuznim dodatkom - pokličite po tel. 96 in ostalo bomo mi uredili za vas - pričakujemo vas Vaša Pošta www.posta.si 'ME2GLAS © Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v petek, bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, občasno se bodo pojavljale padavine, deloma kot plohe. Hladneje bo, meja sneženja se bo v nedeljo spustila do nadmorske višine okoli 1600 m. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME 4 * J T min / T max 11/16 10/15 8/ 14 PRIMARU DR. JANEZ REMSKAR "MOJA PRIZADEVANJA ZA DOBROBIT VSEH OBČANOV KRANJA LAHKO URESNIČIMO LE S SODELOVANJEM SLEHERNEGA OBČANA, NE GLEDE NA POLITIČNO PRIPADNOST."