------    346    ------
Kmetijstvo
Dve trtni bolezni.
Grozdna plesnoba se nahaja v Avstriji že blizu 50 let ter prouzroca po nekaterih krajih veliko škodo, ako se ne rabi proti njej nikako sredstvo. Po Dolenjskem so to bolezen opazili še le v zadnjih letih. Da vinogradniki vsled te glive ne bodo prišli v žalosten položaj, morali bodo takoj z vso odločnostjo poprijeti se sredstev, ka-keršna povsod rabijo z najboljšim uspehom. Ker je pa grozdna plesnoba mnogim še popolnoma neznana, bodi dovoljeno, da jo naprej nekoliko opišemo.
Grozdno plesnobo prouzročujejo majhne glive, podobne peronospori, ki se kakor tanke nitke razširjajo po zelenih organih; cb straneh teh nitek se narede posebne izbuknine (sesalne korenine), katere se zajedo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ako glive popijejo sok, se seveda dotični del ne more razvijati in se posuši.
Ta gliva napada grozdje in listje; škoda na listju je malenkostna, škoda na grozdju pa prav velika. Grozd, napaden od te bolezni, je tak, kakor bi bil potresen s pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zle-seni, naposled poči in se posuši. Tako ta plesnoba lahko uniči vso trgatev.
Ako je vreme gorko, se ta bolezen pokaže prav zgodaj, in sicer meseca maja, t. j. še pred cvetjem. Tedaj se pa ne razširja prav močno, temveč še le pozneje, ko postane bolj vroče.
Kakor druge bolezni, tako tudi ta ne napada vseh vrst in ne v vseh legah rastočih trt enako. Trte, ležeče v bolj vlažnih krajih, so grozdni plesnobi bolj podvržene; manj pa ta bolezen napada nizko vzgojene trte in trte v neplevelnih vinogradih. Nizka vzgoja ima torej tudi v tem slučaju prednost. Tudi se priporoča vinograde pridno pleti.
Kot edino sredstvo se z najboljšim uspehom rabi žveplo. To mora biti prav fino zmleto, kakor moka; čim finejše, tem boljše. Za žveplanje se rabijo posebni, nalašč za to napravljeni mehovi.
Dobro je, ako se žveplo preseje na fino sito, predno se napolni v meh, ter se popolnoma razdrobi, ker sicer kosci ovirajo fino razprševanje. Žveplati je treba počasi in enakomerno. Paziti je treba, da žveplo ne pride v oči, ker jako žge. V ta namen se lahko obesi čez oči kos tula. Posebno je treba paziti, da žveplo pride na grozdje, pa tudi na listje. Žvepla naj se le v tihem vremenu, kadar ni nič vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa.
če je po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno za pokončanje bolezni, kajti vsled solnčnega pripekanja se začne žveplo nekako žgati, spreminja se v žvepleno sokislino, in ta pokonča vse glive, ne pa žveplo samo. Ako torej po žveplanju ni gorko, se z žveplanjem ne doseže zaželeni vspeh. Seveda s tem ni rečeno, da mora solnce ravno tisti dan močno pripekati; saj žveplo ostane dolgo časa na listih in grozdih, če ni kmalu po žveplanju dežja.  Ako pa se pripeti to, je treba iz nova požveplati.
To sredstvo se mora rabiti prav zgodaj, kdor hoče doseči dober vspeh. Prvo žveplanje se mora izvršiti še pred cvetjem, in sicer prav močno, drugo koj po cvetju ; pozneje se pa žvepla le tedaj, če se tu pa tam pokaže bolezen še na kakem grozdu Z vspehom žveplano grozdje ostane vedno zdravo in jagode se enakomerno debele. Žveplo, katero je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno zunanjost, kar naj pa vinogradnika nikakor ne moti, ker to umazanost opere dež, predno se začne grozdje mecati.
Malo pred trgatvijo naj se ne žvepla več, ker drugače more priti veliko žvepla v vino, ki dobi potem duh po žveplu.
Ker se porabi na 1 ha pri nizko vzgojenih trtah komaj 50 kg žvepla, znašali bodo stroški približno 7, k večjemu 10 gld., ako vračunimo žveplo, meh in delo.
Strupena rosa je še bolj nevarna kakor grozdna plesnoba in je že povsod razširjena ter dela ogromno škodo, kjer se le pokaže, izpregovorimo naj še o nji nekoliko.
Grozdna plesnoba in strupena rosa sta si glede pokončevanja popolnoma nasprotni; dočim plesnoba dela škodo na grozdju, oškoduje strupena rosa listje. Listje, napadeno od strupene rose, se kmalu posuši. Ta bolezen napada vse trte razven nekaterih amerikank, pa ne vseh enako močno.
Strupena rosa je gliva, kakor grozdna plesnoba, ter srka  sok  iz listov.    Gliva  pride  na  zgornjo  stran
-----   347    -----
lista, potem se zaje v list in na spodnji strani se prikaže v podobi tankih vejic, in na koncih teh vejic nastavlja seme (tros), katero pade, kadar dozori, na spodnje liste, ali je odnese veter na sosednje, v katere se zaje ter nadaljuje svojo škodo. Ako se torej glivica zaje v list, t. j. kadar na spodnji strani lista, ob listnih žilah, opazimo majhne podolgaste ali okrogle sive proge, ali če list gledamo proti solncu in opazimo madeže oljčne barve, kateri postanejo pozneje rudeči, je že napaden in potem škropljenje nič ne koristi.
Škropiti je treba, še predno se opazijo te lise in madeži, t. j. predno bolezen nastopi. Kdor škropljenje zanemarja, dela to v svojo škodo. Rudeči madeži niso vselej znak strupene rose, ampak lahko nastanejo tudi vsled solnčnih žarkov, pripekajočih na moker list. Ti so le rudeči, nimajo oljčne barve in ne sivih prog ter se prav kmalu posuše.
Vso stvar natančno popisovati v sedanjih razmerah ni potrebno, kajti ta bolezen je vsakomur dovolj znana. Kdor hoče doseči pravi vspeh, naj se drži naslednjih pravil:
S škropljenjem je treba začeti zgodaj, še pred cvetjem, kadar trta napravi 4 do 6 listov. Škropi naj se s takimi škropilnicami, katere prav fino razpršujejo tekočino. Pri škropljenju naj se pazi, da bode vsak list, dobro poškropljen, in sicer na zgornji strani. Ob prav vročih urah, t. j. od 11. ure dopoludne do 3. ure popo-ludne, kakor tudi tedaj, kadar je na listih rosa, naj se nikar ne škropi, kajti ob rosi se tekočina preveč stanjša in odteče, če škropimo v vročini, pa solnce ožge listje. Modra galica in apno naj bodeta v pravem razmerju. Na l hI (1000 vode se vzame P/2% modre galice in 2 do 2 7« kg gašenega apna. Da je dovolj apna, spozna se tako le: Zmes se pusti par ur, da se usede, potem se odstrani vrhnja mrena in tekočina se zajame s kozarcem ; ako je čista, je to znamenje, da je dovolj apna v raztopini, če je pa še motna, (višnjeva), dodati je treba še nekoliko apna. Sama galica, brez apna, ožge liste, če je pa preveč, apna se pa raztopina, ne prime tako dobro in vsak dež jo opere z listov, če dežuje kmalu po škropljenju (7a dneva), je treba iz nova poškropiti.
Drugič naj se škropi čez 1 do 1 72 meseca, ko je trta napravila več novih listov, ktere je treba popolnoma poškropiti; na že poškropljene liste se ni treba ozirati. Tretjič naj se škropi navadno meseca avgusta. Za vsako škropljenje se vzame galice in apna v gori navedenem razmerju.
Če se škropljenje opusti, listje zgodaj odpade, grozdje ne dozori in trgatev da le slab užitek. Ta rja pa napade tudi grozdje. Rjave grozdne jagode so take, kakor bi bile ožgane. Gliva se zaje ob jagodnem peclju v jagodo in napravlja rjavkaste lise po notranjosti cele jagode. Jagoda potem segnije in naposled posuši.