Časopis občine Kamnik, 22. september 2017, leto 2, številka 16 Narodne noše letos brez povorke Že 47. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so bili letos krajši za en dan, saj so organizatorji celotno nedeljsko dogajanje, vključno s priljubljeno povorko narodnih noš, zaradi slabega vremena odpovedali. Nedeljsko dogajanje ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je zaradi dežja odpadlo. / foto: Andrej Tarfila Jasna Paladin Kamnik - Letošnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so se sicer začeli zelo obetavno, s četrtkovim odprtjem kar treh razstav na temo oblačilne dediščine (predstavljamo jih na osmi strani), a v nadaljeva- nju organizatorjem z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik ni šlo vse po načrtih. Petkovo in sobotno sejemsko dogajanje je še privabilo lepo število obiskovalcev, čeprav vreme s plohami še zdaleč ni bilo prijazno dogajanju na prostem. Slabe vre- menske napovedi so se začele uresničevati že v soboto zvečer, ko je organizatorjem zagodel še električni mrk, brez elektrike je namreč ostalo več kot 2300 odjemalcev, tudi nastopajoči na prireditvi. Prav slabi vremenski obeti so organizatorje v soboto popoldne zbrali na nuj- nem sestanku, kjer so ob napovedih dežurnih meteorologov sklenili, da celotno nedeljsko dogajanje odpovedo, vključno s priljubljeno povorko narodnih noš, kar naj bi se po zagotovilih nekaterih zgodilo sploh prvič. > 2. stran Na sejmu domače in umetnostne obrti na Šutni so tudi klekljali. / Foto: Andrej Tarfila Harmonikarji so se pomerili na že 12. tekmovanju za pokal narodnih noš. / Foto: Andrej Tarfila OBČINSKE NOVICE Samostan še brez najemnikov V teh dneh mineva leto dni, odkar je mekinjski samostan prešel v roke Občine Kamnik. Za prijetno prizorišče se je izkazal med Kamfestom, koliko pa je sicer življenja za nekdanjimi samostanskimi zidovi? stran 3 AKTUALNO Poletje z rekordnim obiskom Velika planina se letos lahko pohvali z rekordnim obiskom. Z nihalko so prepeljali za dvajset odstotkov več obiskovalcev kot lani oz. že več kot petdeset tisoč. stran 6 OBLAČILNA DEDIŠČINA Motničani dobili svojo nošo V Galeriji Miha Maleš je na ogled razstava rekonstruiranih oblačil iz sredine 19. stoletja, na njej pa je prvič mogoče videti tudi primere kmečke in trške oblačilne podobe Motničanov iz prve polovice 19. stoletja. stran 8 ZANIMIVOSTI Delimo znanje iz Kamnika v svet Avgusta je na Poljskem potekal 83. Svetovni knjižnično informacijski kongres, ki se ga je udeležila tudi Milena Glušič iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Predstavila je projekt Delimo znanje. stran 13 Oskrba z vodo, ki je povezala občine Projekt Oskrba s pitno vodo, v katerem je sodelovalo pet občin in ga je vodila Občina Kamnik, je zaključen. Skupno so zgradili več kot trideset kilometrov vodovodnih cevi, več kot polovico na Kamniškem. Jasna Paladin Moravče - Župani in drugi sodelavci občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin so se v sredo v prostorih Občine Moravče zbrali na novinarski konferenci ob zaključku več let trajajočega in za vse občine izjemno pomembnega kohezij-skega projekta Oskrba s pitno vodo, ki je kakovost življenja izboljšal kar 55 tisoč prebivalcem. Občina Kamnik vodilna v projektu V okviru enajst milijonov evrov vrednega projekta (fi- nancirali so ga Kohezijski sklad Evropske unije, Republika Slovenija in sodelujoče občine), ki ga je vodila Občina Kamnik, so v sodelujočih občinah zgradili več kot trideset kilometrov novih vodovodnih cevi ter s priklopom dodatnih uporabnikov pripomogli k povečanju kakovosti pitne vode in skrbi za varovanje okolja. Občine so dela na svojih terenih vse od leta 2014 sicer izvajale po različnih ter-minskih načrtih, a prav povsod so bila dela zaključena pravočasno in v skladu z načrtovanim. ► 3. stran Gorski reševalci z novim predsednikom Franca Miša je zamenjal Srečo Podbevšek. Jasna Paladin Kamnik - Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik so se minuli četrtek zbrali na izrednem občnem zboru in izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika so soglasno izvolili Sreča Pod-bevška iz Kamnika, ki je gorski reševalec že vse od leta 1973. Zaposlen je v družinskem podjetju, izkušnje pri vodenju tovrstnih organizacij pa si je v preteklosti nabiral tudi kot generalni sekretar Planinske zveze Slovenije. Nov je tudi upravni odbor, ki ga poleg predsednika sestavlja še šest članov, in sicer Matej Bizjak in Simon Kurinčič (tako kot do sedaj bosta tudi v novem mandatu podpredsednika društva), Alojz Jerman, Irena Mušič Habjan (tudi tajnica), Boštjan Borštnar in Jernej Lanišek. Nov je tudi tričlanski nadzorni odbor. Kot nam je povedal novi predsednik, bodo kamniški gorski reševalci še naprej glavni poudarek namenjali reševalni dejavnosti, izobraževanjem in usposabljanjem, eden od sklepov z nedavnega občnega zbora pa novemu vodstvu nalaga tudi rešitev prostorske problematike. Kamniški gorski reševalci se morajo s sedanje lokacije v stavbi Veterine Kamnik izseliti do konca prihodnjega leta, za zdaj pa so najbolj naklonjeni predlogu občine, da bi si prostore uredili v mekinjskem samostanu. ita Jezikovna sola m, ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA LATINŠČINA KITAJŠČINA ESPERANTO M: 041 553 711, T: 01 831 73 60 www.ita-jezikovnasola.com, E: itadar@gmail.com Vsak čas bomo začeli z novimi tečaji za skupine in posameznike. Veseli bomo, če se nam pridružite tudi vi. Vpis možen tudi med šolskim letom. Vabljeni! 2 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Občinske novice Nagrada za spletno stran Spletno stran visitkamnik.si so opazili in nagradili tudi strokovnjaki. Jasna Paladin Kamnik - V petek, 15. septembra, so v Ljubljani razglasili zmagovalce tekmovanja Websi - spletni prvaki. Nova spletna stran Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik visitka-mnik.com je znotraj kategorije turizem osvojila tretje skovalec tu na enem mestu najde vse ključne podatke: kaj početi v Kamniku in okolici, kaj videti, kje in kaj jesti, katere so ključne prireditve ter kdaj in kje bivati. Pri opisovanju Kamnika in okolice kot turistične destinaci-je pa ne gre zgolj za opise, ampak so iv ospredje postavljene predvsem zgod- Nagrado je prevzela Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, na fotografiji skupaj z Alanom Pavličem, direktorjem agencije Goclick, ki je spletno stran izdelala. turizem, sport in kulturo mesto. »Moderna spletna stran, ki s kvalitetno vsebino (predvsem slike) in premišljeno strukturo predstavi Kamnik v povsem novi luči. Brezhibni dizajn, njegova implementacija ter kvalitetna vsebina so zaslužni za brezhibno uporabniško izkušnjo,« je bilo eno od mnenj žirije, ki jo je sestavljalo 38 članov strokovne komisije, 37 članov poslovne komisije in obiskovalci spletne strani. »Namen nove spletne strani je predstaviti Kamnik in njegovo okolico kot pomembno turistično destinacijo. Obi- be. Tako bralec spozna srednjeveški Kamnik skozi zgodbo o kamniški Veroniki, Veliko planino skozi zgodbo o trniču, Tunjice skozi zgodbo o močeradov-cu, Tuhinjsko dolino skozi zgodbo o motniškem polžu, dolino Kamniške Bistrice skozi zgodbo o firštovem golažu ter firštovi mizi ...« pravijo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Nagrado je v imenu zavoda prevzela direktorica Božena Peterlin, ki je dejala, da jim prinaša priznanje za trud in dodatno spodbudo za nadaljnje delo. Občina išče najemnika za Kavarno Veronika Kamnik - Občina Kamnik je objavila javno zbiranje ponudb za oddajo Kavarne Veronika v najem. Najemno razmerje bodo sklenili za pet let z možnostjo podaljšanja za pet let. Izhodiščna najemnina znaša 375 evrov na mesec, rok za oddajo ponudb je ponedeljek, 9. oktobra, ob 15. uri. Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani. J. P. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 6. oktobra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 28. septembra 2017. Šarec vložil predsedniško kandidaturo Kamniški župan je v ponedeljek, 11. septembra, na Državno volilno komisijo vložil kandidaturo za predsedniške volitve. Jasna Paladin Kamnik - Na Državno volilno komisijo je Marjan Šarec v spremstvu svojih podpornikov prinesel tri tisoč podpisov, pravzaprav še mnogo več (okoli 4500), kot je bilo potrebno, ki jih je skupaj s prostovoljci iz vse Slovenije zbiral na dvajsetih stojnicah po različnih krajih. Potrebnih tri tisoč podpisov je zbral v sedmih delovnih dneh. Kot je povedal v izjavi za javnost, bo zdaj kampanjo nadaljeval na terenu, predvsem tam, kjer se doslej še ni predstavil. »Približali se bomo ljudem, se z njimi pogovarjali, slišali njihove težave, čeprav jih že zdaj veliko poznam, saj sem Slovenijo že zdaj prekrižaril po dolgem in počez,« je dejal novinarjem. Med njegovimi podporniki so - tako kažejo tudi ankete - državljani vseh starosti in poklicev. »Ne iz- Marjan Šarec je te dni v središču medijske pozornosti. postavljam nobene določene skupine volivcev, nagovarjam vse dobro misleče ljudi po vsej državi. Moja prednost je zagotovo v tem, da imam sedemletne izkušnje z vodenjem občine Kamnik in številne konkretne rezultate, hkrati pa sem relativno mlad in nisem soodgovoren za stanje v državi, kakršnemu smo priča. Res ni vse slabo, a Slovenija je zamudila marsikatero priložnost in ni prav, da rešitve prepustimo tistim, ki so v resnici del problema. Čas je, da se funkcije zamenjajo, saj niso rezervirane samo za eno vrsto ljudi, zato pa imamo volitve,« pravi Šarec, ki napovedi, da naj bi se v drugem krogu pomeril z aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem, ne želi komentirati. Poudarja, da so ankete eno, volitve pa nekaj povsem drugega in da štejejo samo izpolnjeni volilni lističi. »Potrudil se bom, dal bom vse od sebe, odločili bodo pa volivci. Če je nekaj odvisno samo od mene, si zadam cilj in vem, da ga bom uresničil. Na volitvah pa so glavni ljudje, ki volijo. Možna je seveda tudi zmaga, drugače ne bi kandidiral. Si pa želim visoke volilne udeležbe, ne le na teh volitvah, ampak tudi na vseh drugih. Če bo ta še naprej padala, bomo enkrat ugotovili, da volitev sploh ne potrebujemo več. Želim si, da bi ljudje spet dobili zavest, da so volitve pomembne, da imajo to moč odločanja. Kajti volitve so osnova demokracije.« Narodne noše letos brez povorke 3 1. stran Težka, a pravilna odločitev »Za ta skrajni ukrep smo se odločili zaradi prevelikega tveganja, saj obiskovalcem, nastopajočim in udeležencem povorke ne moremo zagotoviti minimalnih standar- dov za izvedbo kvalitetne prireditve. Dež lahko trajno poškoduje obutev in oblačila udeležencev v povorki, spolzka tla pa so nevarna za konjsko vprego. Ocenili smo, da bomo tako najbolje zavarovali svojo dediščino, ki ji je ta festival posvečen. Dež bi lahko poškodoval tudi tehnično opremo, zato smo morali odpovedati tudi ostali program,« je sporočila Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Njihova odločitev je bila pravilna, saj je v mestu celo nedeljo deževalo. Organizatorji so že pred odpovedjo v namene pogostitve udeležencev povorke naročili 100 kilogramov svežega kru- ha, da pa ga ne bi bilo treba zavreči, so v nedeljo zjutraj pozvali Kamničane, naj pridejo po kruh. Ljudje so bili za darilo zelo hvaležni, izrazili so obžalovanje nad odpovedjo, hkrati pa se tudi strinjali, da v takšnem vremenu izpeljava tovrstne prireditve ne bi bila smiselna. Kruh so razdelili v dobri uri. Organizatorji so se znova potrudili, da festival ni bil le veselica, ampak tudi prikaz raznovrstne oblačilne kulture. Člani Akademske folklorne skupine Marolt so znova pripravili modno revijo oblačilnih tipov iz preteklosti. Večerno dogajanje so popestrile zabavne in narodno- zabavne skupine. / Foto: Andrej Tarfila V soboto je bil Glavni trg še živahen, a obiskovalce in stojničarje je že naslednji dan pregnal dež. / Foto: Andrej Tarfila Kamničan petek, 22. septembra 2017 3 Občinske novice Samostan še brez najemnikov V teh dneh mineva leto dni, odkar je mekinjski samostan prešel v roke Občine Kamnik. Za prijetno prizorišče se je izkazal med Kamfestom, koliko pa je sicer življenja za nekdanjimi samostanskimi zidovi? Kompleks nekdanjega mekinjskega samostana še vedno sameva. / foto: jasn Jasna Paladin Mekinje - »V stavbi za zdaj ni najemnikov, prav tako dolgoročni najemi, z nekaj manjšimi izjemami, niso predvideni. Predvidene pa so kratkoročne možnosti naje-mov (dvoran, vrta, nastanitev), po urnikih in ceniku,« nam je povedala Tina Trček, vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in predsednica posebne komisije, zadolžene za pripravo strategije razvoja in predloga vsebinske izrabe kompleksa. Občina spomeniško zaščiten objekt, ki je velik približno 5000 kvadratnih metrov, skupaj s pripadajočim zemljiščem pa enajst tisoč kvadratnih metrov, sicer redno vzdržuje, kakšnih obnovitvenih del pa še niso izvedli. Kot je znano, je tretjina stav- be v slabšem stanju, kar bo za občino v prihodnje predstavljalo precejšen strošek. Nekaj manjših gradbenih del (ureditev prostorov uprave in sanitarij v pritličju) bo treba opraviti pred začetkom mora delovati in živeti kot celota. V njem želimo ponujati različne aktivnosti, za širok spekter obiskovalcev. Izjema so garaže, za katere res potekajo pogovori z Društvom Gorska reše- »Gre za izjemno kompleksen projekt oživitve objekta, ki se ga lotevamo previdno in premišljeno,« poudarjajo na občini. delovanja Javnega zavoda Mekinjski samostan, prav tako bo treba kupiti nekaj opreme. Objekt mora delovati in živeti kot celota S kom vse pa potekajo pogovori in kakšno je zanimanje potencialnih najemnikov? »Kot že navedeno, daljši najemi niso predvideni, objekt valna služba Kamnik, vendar za zdaj končna odločitev z njihove strani še ni bila sprejeta. Pred kakršnimi koli posegi bo treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine,« nam je še pojasnila Tina Trček in dodala, da je osnutek tlorisnega koncepta zavoda komisija že pripravila, trenutno ga nadgra- jujejo s konkretnejšim vsebinskim konceptom in s projektom za prijavo na razpis LAS. V primeru uspešne prijave bodo s sredstvi skušali nakupiti nekaj opreme in v objekt umestiti prve, kontinuirane dogodke. »Gre za izjemno kompleksen projekt oživitve objekta, ki se ga lotevamo previdno in premišljeno,« poudarjajo na občini. Na samostanskem vrtu se je v minulih mesecih sicer že odvilo nekaj dogodkov (tudi občinska proslava ob dnevu državnosti in filmske projekcije v okviru Kamfesta), ki so dokazali, da je samostanski kompleks za takšne vsebine zelo primeren. S takšnim programom na občini oz. Javnem zavodu Mekinjski samostan nameravajo nadaljevati. 1—7 V * 1 • • Začenja se komasacija na Drnovem Občina Kamnik je prejela odločbo o pravici do ioo-odstotnega sofinanciranja komasacijskega postopka na območju Drnovo. Dobrih 600 tisoč evrov bodo prejeli iz evropskega Programa razvoja podeželja. Jasna Paladin Kamnik - Občina Kamnik, ki v postopku komasacije na obširnem območju Drnove-ga na tromeji občin zastopa tudi občini Komenda in Mengeš, je avgusta s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejela Odločbo o pravici do sredstev v višini 600.482,97 evra (kar predstavlja 100 od- stotkov celotne investicije), na podlagi katere so te dni že začeli s postopki za samo realizacijo agromelioracije in komasacije. Z deli za uvedbo komasacijskega postopka na 310 hektarov velikem območju Dr-novo, ki sega v tri upravne občine, in sicer Mengeš, Komenda in Kamnik, so sicer začeli že pred tremi leti. Leta 2015 je Upravna enota Kamnik izdala 460 odločb o uvedbi komasacijskega postopka, ker pa jih je bilo treba dostaviti lastnikom, živečim širom po svetu, je odločba pravnomočna postala šele konec novembra 2016. »Na komasacijskem območju Drnovo je način rabe kmetijskih površin v preteklosti zabrisal meje parcel in dostope do njih. Po vračilu zemljišč lastnikom se je v naravi sicer vzpostavila parcelacija glede na strukturo rabe in uporabnika zemljišč. Parcele običajno niso v naravi predstavljale skupnih zemljišč, pač pa so bile razporejene po celotnem kompleksu Drnovo. Poseben problem predstavlja tudi problem dovoznih poti. Lastniki zemljišč na območju Drno-vo že vrsto let želijo svoja zemljišča imeti zaokrožena v celoto. Svoje parcele želijo uporabljati v okviru katastrskih parcelnih mej in takšno uporabo vpisati v pristojne registre. Vse prej omenjeno se lahko zagotovi zgolj v komasacijskem in agromelioracijskem postopku,« pomen postopka pojasnjujejo na Občini Kamnik, kjer so se marca prijavili na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bili v celoti uspešni. Oskrba z vodo, ki je povezala občine 3 1. stran Župani so vsi po vrsti pozdravili uspešno sodelovanje pri pridobivanju evropskega denarja in izvedbi projekta, saj ga kot posamezne občine ne bi mogle izpeljati v takšnem obsegu, ter se zahvalili ekipi Občine Kamnik za izjemno delo. Spomnimo, da je ekipo v ključnem času vodila Suzana Stražar, njeno delo pa zelo uspešno nadaljuje Viktor Torkar. ska dolina. »Za oba projekta smo že pridobili uporabna dovoljenja. Na južnem delu je bilo zgrajenih več kot pet kilometrov vodovodnega omrežja, s tem pa smo zmanjšali izgube, izboljšali kakovost vode in izboljšali hidrantno omrežje, kar je izjemnega pomena s stališča požarne varnosti. Vrednost tega južnega sklopa je bila 900 tisoč evrov, 500 tisočakov smo iz kohezijske-ga sklada že prejeli. V Tu- Viktor Torkar, koordinator za izvedbo kohezijskih projektov na Občini Kamnik Marjan Šarec: »Hvala predvsem ekipi na Občini Kamnik, ki jo zdaj vodi Viktor Torkar, saj je resnično dala vse od sebe in verjela v projekt, da lahko župani danes sedimo tukaj. Samo soglasij lastnikov za služnost je bilo v občini Kamnik treba zagotoviti osemsto.« »Ta projekt je za vse nas in naše občane izjemnega pomena. Pokazalo se je, da se lahko občine tudi pri tako velikih in dragih projektih lahko ne le dogovorijo, ampak tudi zelo dobro sodelujejo. Dolgo časa smo bili vsi skupaj na trnih, ali projekt sploh bo uspel in ali bomo prejeli evropski denar, kajti to ni bila zanemarljiva možnost glede na vso birokracijo in ves potek projekta, ki se je iz ene finančne perspektive prenesel v naslednjo,« je na skrbi, s katerimi so se v preteklih letih soočali sodelujoči spomnil župan Marjan Šarec, nato pa opisal investicijo na Kamniškem, ki je bila razdeljena v dva sklopa - južni del občine in Tuhinj- hinjski dolini med Vrhpo-ljem in Šmartnim smo zgradili skoraj dvanajst kilometrov novih vodovodnih cevi, vodohran in črpališče. Vrednost tega dela projekta znaša 3,3 milijona evrov, pridobili smo že milijon nepovratnih sredstev,« je opisal Šarec. Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko je letos spremenila program za vnašanje zahtevkov občin za izplačilo, kar je trenutno povzročilo, da dogovorjeni denar v občinske blagajne prihaja z zamudo, a na občini Kamnik pričakujejo, da bodo to jesen dobili pretežni del preostalih nepovratnih sredstev in tako projekt prav zares tudi zaključili. Župani sodelujočih občin so dokazali, da se s sodelovanjem da narediti veliko. / 4 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Občinske novice, mnenja Oživljanje bogastva sadjarske tradicije Občina Kamnik se je s projektom OBST -Oživljanje bogastva sadjarske tradicije znova prijavila na javni razpis Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija. Jasna Paladin Kamnik - Projekt so na omenjeni razpis prijavili že dvakrat in je bil obakrat zelo dobro ocenjen, a kljub vsemu »odložen«, zato so zdaj poskusili še tretjič. »Projekt OBST se ukvarja z ohranitvijo naravne in kulturne dediščine v povezavi s turističnim potencialom čez-mejnega območja. Glavni cilj je ohranitev genskih virov in biološke pestrosti s pomočjo turistične ponudbe, ki je povezana s sadjarsko tradicijo območja. V projektu bomo partnerji razvili sonaravne turistične produkte in oblikovali skupno turistično de-stinacijo. Povezali bomo turistične prireditve, povezane s sadjarstvom in trajnostno lokalno oskrbo skozi vse leto. Turistični programi, hkrati pa izpopolnitev genskih bank, bodo nastali v sodelovanju z deležniki, ki bodo proaktivno vključeni v zbiranje genskih virov, varovanje ter promocijo in razvoj destinacije,« pravijo na občinskem oddelku za razvoj in investicije. Eden od šestih partnerjev projekta je tudi Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Prijavite svoje projekte Odprt je 1. Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja. Rok za oddajo vlog je deseti oktober. Jasna Paladin Kamnik - Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije je na spletni strani www. las-srceslovenije.si 4. septembra objavila 1. Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji v letu 2017. Namen javnega poziva je izbor projek- tov, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju omenjenih občin. Okvirna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 592 tisoč evrov. Delež sofinanciranja upravičenih stroškov znaša 80 odstotkov. Projekti, ki se bodo upoštevali, se lahko izvajajo samo na določenih območjih, v občini Kamnik sta to mesto Kamnik in Mekinje. Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp V ponedeljek, 11. septembra, se je v prostorih Občine Kamnik odvijal uvodni sestanek projekta Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp. Barbara Strajnar Kamnik - To je projekt sodelovanja lokalnih akcijskih skupin, odobren na Prvem Javnem razpisu za Po-dukrep 19.3: Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, ki ga je 30. decembra 2016 objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V projektu sodelujejo: LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Srce Slovenije in LAS Gorenjska košarica. Posredno so v projekt vključene občine: Solčava, Luče, Ljubno, Kamnik, Cerklje, Preddvor in Jezersko. Projekt se je začel izvajati 1. septembra 2017 in se bo končal 31. decembra 2018. Jeseni letos bo Jamarski klub Kamnik začel izvajati analize voda za 70 vodnih virov na območju Kam-niško-Savinjskih Alp. Želimo ugotoviti dejansko stanje kvalitete voda na tem območju. Poleg fizikalno--kemijskih analiz bodo opravljene tudi mikrobiološke analize in bioindikatorske analize podzemeljskih in iz-virskih vrst živali (polži in raki). S to metodo se ugotavlja kvaliteta vode skozi daljše časovno obdobje. Kamniško-Savinjske Alpe so izredno bogate z vodo, v podzemlju so velike vodne rezerve, ki jih lahko le Izvir Kamniške Bistrice j Foto: Jasna Paladin Jeseni letos bo Jamarski klub Kamnik začel izvajati analize voda za sedemdeset vodnih virov na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Želimo ugotoviti dejansko stanje kvalitete voda na tem območju. približno ocenimo, vendar gre za desetine milijonov kubičnih metrov. Zaradi kraškega značaja površja večina vode odteka v notranjost, na robovih dolin pa se pojavljajo kraški izviri. Zaradi geološke pestrosti so tu prav ekspertni prime- ri, kot na primer Presihajo-či studenec, Železna voda, Litijev izvir (na Koroškem), Ankova slatina, hidrološki vozel pri Tomaževcu in podobno. Čeprav gre za relativno majhne izvire, pa le--ti vseeno dovajajo velike količine vode v glavne reke (Kamniška Bistrica, Kokra, Savinja). Sicer menimo, da je zaradi relativne nepose-ljenosti območja velika večina voda še neonesnaže-ne. Dejstvo pa je, da so nekateri izviri, v katere priteka voda iz turističnih območij, kot na primer z Velike planine (Lučnica), že onesnaženi. S projektom želimo ozave-ščati prebivalce tega območja o pomembnosti ohranjanja čistosti voda. Tam, kjer se bo pokazalo, da voda ni najboljša, pa stanje izboljšati. Predsednik države naj predstavlja smer in vizijo Slovenije Nova prometna ureditev Velike planine Predsednica NSi Ljudmila Novak se v predsedniško bitko podaja zato, ker je prepričana, da mora predsednik države imeti jasno in odločno besedo. i»Predsednik republike predI stavlja vse Slovence in Sloven-3 ke, zato ljudje od njega lahko ; upravičeno pričakujejo jasna i stališča, kar je še posebej po-jmembno v kriznih situacijah. I Kot moralna avtoriteta mora biti ž predsednik države varuh kom-z pasa in prave smeri,« je pouda-i rila ob napovedi kandidature. I »Sledila bom viziji, da mora Sloji venija vstopiti med 15 najuspeš-3 nejših držav na svetu. Za usf pešno državo imamo vse mož- nosti in potenciale,« je prepričana Ljudmila Novak, ki želi vlado spodbujati k ukrepom za modernizacijo Slovenije in za reformne ukrepe. Pri tem je kot svojo prednost izpostavila bogate življenjske in politične izkušnje, ki jih je pridobila tudi pri opravljanju različnih funkcij. Poudarila je, da se bo kot predsednica republike zavzela za več pravičnosti, ki jo v Sloveniji ljudje še vedno najbolj pogrešajo. »Hočem si prizadevati za bolj pravično Slovenijo, kjer bodo zakoni veljali za vse enako,« je še poudarila. V NSi verjamemo, da Slovenija v vlogi predsednika potrebuje osebo, ki bo s svojim delovanjem lahko zgled vsem državljanom in bo pripomogla k temu, da se bodo problemi v naši domovini reševali hitreje in bolj pravično. Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik N.Si Občinski svet je na majski seji sprejel predlog izhodišč za razvoj in prometno urejanje Velike planine. Zaradi vedno večjega obiska Velike planine z avtomobili je nujno treba sprejeti nekatere ukrepe, saj promet povzroča težave domačinom, negativno vpliva na okolje in spodkopava želje po trajnostnem razvoju tega območja. Ob lokalni cesti Volovljek (Kranjski Rak), planina Kisovec in Marjanine njive zaradi slabo vzdrževane makadamske ceste prihaja do škodljivih vplivov na naravo ter življenjski prostor ljudi in živali. To se kaže v obilnem cestnem prahu, hrupu, odvajanju meteornih voda in nano- su peska po travnikih in parkiranju vsepovsod. Problem je tako pereč, da se je ob cesti, na najbolj prizadetih zemljiščih, začelo opuščati tradicionalno pašništvo. Rešitev, ki smo jo na občinskem svetu predlagali, je, da se odsek ceste od Volovljeka do Rakove ravni asfaltira in zagotovi urejena parkirišča, ki bodo zmanjšala pritisk motornih vozil proti Veliki planini. Zato je treba nadaljevati s pogovori s pašnimi skupnostmi in z Občino Luče ter v rebalansu proračuna za leto 2018 zagotoviti potrebna sredstva. Z investicijo je potrebno začeti takoj. Vzporedno z asfaltiranjem je treba izdelati celovite strokovne podlage za prometno ureditev na območju Velike planine. V svetniški skupini LDP menimo, da asfaltiranje odseka in ureditev parkirišč lahko poteka hkrati z izdelavo strokovnih podlag. Dušan Papež, občinski svetnik LDP u i «Ji J Gv&tna popoàfl Cesta skozi Podgorje je obnovljena Jasna Paladin Podgorje - V začetku septembra se je zaključila 2. faza rekonstrukcije lokalne ceste Podgorje-Kamnik od tehničnih pregledov do gostilne Pri Slavki, za katero je občina iz proračuna namenila skoraj 300 tisoč evrov. Dela v dolžini 850 metrov so zajela celovito obnovo vozišča, vgradnjo kabelske kanalizacije, ureditev ponikovalnice, izgradnjo otoka za umirjanje prometa in pločnika na tem delu, ureditev odvodnjava-nja, postavitev javne razsvetljave ter asfaltiranje bankin v širini enega metra na obeh straneh cestišča, ki so se jih razveselili predvsem številni kolesarji. Cesta Podgorje-Kamnik je po poletnih zaporah zaradi gradnje prevozna že od začetka septembra. Kamničan petek, 22. septembra 2017 5 Aktualno Branje za povezovanje Osmega septembra, ob mednarodnem dnevu pismenosti, se je na Osnovni šoli Toma Brejca tudi uradno začel bralni projekt Branje je iskanje, ki bo potekal celo šolsko leto. »Cilj projekta je predstaviti branje kot prijetno in cenjeno prostočasno dejavnost, ki povezuje družine v skupnih dejavnostih,« pravijo v kamniški knjižnici, kjer so projekt pripravili skupaj z osnovnimi šolami v občinah Kamnik in Komenda. Jasna Paladin Kamnik - Branje je iskanje je projekt, s katerim organizatorji želijo spodbuditi bralno kulturo v družinskem življenju. Projekt pripravljajo ko-mendska in kamniške osnovne šole v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik in še nekaterimi organizacijami. Cilj projekta je predstaviti branje kot prijetno in cenjeno prostočasno dejavnost, ki povezuje družine v skupnih dejavnostih. Sodelujoče družine bodo z branjem, obiskovanjem vnaprej pripravljenih dogodkov po šolah in drugih ustanovah ter literarnimi izleti po občinah Kamnik in Komenda zbirale žige v namenske bralne izkaznice. »Projekt je povezovalen in inovativen, saj sodelujemo različne organizacije in si Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir in knjižničarka Osnovne šole Toma Brejca Marta Grkman Repolusk, pobudnica Pikinega popoldneva / Foto: Jasna Paladin delimo iste cilje - več družinskega branja. Inovativno-st je prav v povezovanju na medobčinski ravni. S tem ustvarjamo okolje, ki je bra- nju prijazno. Branje promo-viramo kot vrednoto, ki je ena od ključnih kompetenc. Vsem želimo res veselo bralno potovanje,« je zbrane Novi zlati maturantje Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik se veselijo novih zlatih maturantov, med njimi je tudi maturantka z enote izobraževanja odraslih. Skupaj jih je letošnja matura tako šoli prinesla kar sedemnajst, največ do sedaj. Jasna Paladin Kamnik - Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) so se ob začetku šolskega leta razveselili štirih novih zlatih maturantov, ki so še izboljšali že tako izjemen rezultat letošnje mature. Do 'zlatega' spričevala po ugovoru Štirim zlatim maturantov splošne mature sta se pridružili še dve; gimnazijki Ivana Davidovič in Eva Klopčar sta po upravičenem ugovoru na pridobljeno oceno v spomladanskem izpitnem roku prejeli nova spričevala s še boljšim uspehom in številom točk, s tem pa postali zlati maturantki. Spodbuda za udeležence izobraževanja odraslih Bera zlatih maturantov poklicne mature je bila velika že po spomladanskem izpitnem roku, po opravljanju mature konec poletja pa sta se jima pridružili še dve. To sta dijakinja Dijana Jeglič in udeleženka izobraževanja odraslih Zala Cerar. »Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik je tako letos dosegla svoj rekord, to je kar sedemnajst zlatih maturantov, od tega enajst poklicne in šest Šola je tako letos dosegla svoj rekord,to je kar sedemnajst zlatih maturantov, od tega enajst poklicne mature in šest splošne mature. splošne mature. Res zavidljiv uspeh, imena zlatih dijakov na spominskih ploščicah pa bodo še povečala sijaj stene odličnih ob vhodu v šolo ter spodbudila mlajše, da bodo uspehom v čim večjem številu sledili še sami,« so navdušeno sporočili iz šole. na uradnem začetku projekta po pozdravnem nagovoru ravnateljice Osnovne šole Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc nagovorila direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir. Branje je vrednota Prve žige v namenske bralne izkaznice je najbolj zagretim bralcem ob tej priložnosti podelil župan Marjan Šarec, ki je poudaril pomen branja, knjig in tudi pisanja. »Danes je dan pismenosti. Dandanes se nam zdi samoumevno, da smo pismeni in da znamo vsi brati, a še pred časom smo bili priča temu, da ni bilo veliko ljudi, ki so lahko v roke vzeli knjigo in jo prebrali, kot jo beremo danes. A današnji problem je drug. Da ne beremo. Od bra- Začetek projekta je s simbolno podelitvijo žigov v nove bralne izkaznice oznanil župan Marjan Šarec. nja nas odvrača sodobna tehnologija, saj je bolj moderno gledati v računalnik in mobilni telefon. Veliko ljudi se boji, da bodo knjige nekoč izginile z naših polic, a sam sem, kar se tega tiče, optimist. Nič ni prijetnejšega kot v roke vzeti knjigo, jo občutiti in listati po straneh. Tega ti ne more nadomestiti noben bralnik, noben računalnik in nobeno drugo sredstvo komuniciranja. Predvsem pa je pomembno tudi to, da si pri branju, na primer pri branju časopisov, ustvarimo svoj vtis in pri tem ne beremo komentarjev. Ob branju odkrivamo tudi tisto, čemur se je včasih reklo leposlovje in le-popisje. Tudi pišemo na roke danes namreč vse redkeje. Prav je, da se zavedamo, da je pismenost velika danost, in ne tarnamo le o slabem šolskem sistemu, temveč se poveselimo in si izmenjujemo lepe misli, prebrane v knjigah, ob takšnih prijetnih dogodkih, kot je današnji,« je povedal župan. Pikino popoldne Uradnemu začetku projekta je na dvorišču šole v organizaciji šolske knjižničarke Marte Grkman Repolusk sledilo ustvarjalno Pikino popoldne, kakršnega so na šoli prvič organizirali že pred desetimi leti. Za družine so pripravili zabavno druženje z vrsto ustvarjalnih delavnic. Zlati maturantje splošne mature s tajnico šolske maturitetne komisije, razredničarkama in vodstvom šole / foto: gsšrm Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. Q NLB www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 6 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Aktualno Skale, ki so pritegnile pozornost Velika planina, bogata z naravno in kulturno dediščino, je številnim posameznikom znana do zadnjega kotička. Vrsto let se ji posvečajo tudi najrazličnejši strokovnjaki, a kljub vsemu vedno znova preseneča. Mojca Stele Jeglič iz Tunjic in Jože Munih iz Tolmina sta septembra začela z raziskovanjem skal, ki kažejo na to, da je na planini morebiti starodavni megalitski krog. Jasna Paladin Velika planina - Mojca Stele Jeglič je po stroki hidrotehnik, a v prostem času jo zanimajo energije narave in tako se je letos spoznala z enim bolj znanih geoman-tov pri nas, Jožetom Muni-hom iz Tolmina. Poleti se je udeležila njegovega tečaja in se seznanila z megalitskim krogom pod Krnom. »Ko nam je Jože Munih na planini predstavljal ta mega-litski krog, sem nehote pomislila, da bi kaj takega bilo mogoče tudi na Veliki planini - okolje je namreč zelo podobno. Doma sem si nato pogledala posnetke Velike planine iz zraka in v oči mi je padla skupina skal, ki bi lahko pomenila nekaj več. Svoje domneve sem delila z Munihom, pred tremi tedni sva se skupaj odpravila na planino in ugotovila, da bi to prav zares lahko bil megalit-ski krog,« nam je povedala. Kaj so megalitski krogi? Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika. Beseda »megalitsko« opisuje strukture iz takšnih velikih kamnov, ki so sestavljene brez uporabe malte ali betona, naši predniki pa so jih uporabljali za svetišča, zdravilišča in kot koledar. V do- Jože Munih pri raziskovanju domnevnega megalitskega kroga na Veliki planini / Foto: Mojca Stele Jeglič ločenem obdobju - predvidoma pet tisoč let nazaj - so se taki megalitski krogi »pojavili« po vsem svetu (najbolj znan je Stonehenge v Veliki Britaniji). »Megalitski krogi imajo svoje zakonitosti. Poleg oblike kroga oz. elipse vsebujejo t. i. tetivo, ki je ločevala krog na dva dela (za svečenika in za ostale vernike), in obredni kamen, kamni so razvrščeni glede na vzhod in zahod sonca, prav tako je energijski zapis v prostoru znotraj kroga praviloma močnejši kot v okolici. Vsem tem kriterijem lokacija na Veliki planini ustreza,« nam je povedal Jože Munih. Ali res lahko govorimo o megalitskem krogu na Veli- ki planini, smo vprašali tudi arheologe. »Objekt, ki ga omenjate, nam doslej ni bil znan. Glede na izkušnje smo do takih in podobnih odkritij in 'raziskovalnih metod' zelo zadržani. Poznan pa nam je npr. okrogel obod na ledini Pečice, ki utegne biti ostanek ene od velikoplaninskih ovalnih koč ali oborov za živino. Na Veliki planini je bilo doslej odkritih že več arheoloških lokacij, ki dokazujejo oblju-denost planine v presledkih od bronaste dobe dalje. Za odgovor na večino vaših vprašanj bi bilo treba najprej dokumentirati objekt in ga raziskati,« nam je odgovoril Milan Sagadin s kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Podobno nam je zatrdila arheologinja Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ki je fotografije lokacije poslala tudi Francetu Steletu. »Lokacijo in skalovje poznam, letos sem bil že vsaj dvakrat tam. Skale so tam naravno in nimam občutka, da bi se tam kaj dogajalo, lahko pa, da se je ... Takih skal ali skupin skal je že na sami Veliki planini kar precej. Pečice, kjer smo odkrili prazgodovino in antiko, so gotovo najbolj izrazit primer. V vzhodnem pobočju in izravnavi pod temi 'mega-liti', ki jo domačini imenujejo 'Špauska raven', smo že pred leti brskali in našli celo zbirko konjskih podkev - in železen latenski nož. Skalovje in nekaj osamelih skal ob robu stene in kulisa Grintovcev v ozadju res dajejo vtis svetega prostora, to se nam je že takrat zdelo, toda našli nismo ničesar oprijemljivega.« Mojca Stele Jeglič in Jože Munih priznavata, da jih veliko dela še čaka. Čeprav pogrešata sodelovanje stroke, priznavata, da je zdrav dvom povsem v redu, a dejstev ne gre zanikati. V prid njunim domnevam je tudi nekaj arheoloških najdb; v bližini so namreč že pred leti našli fibulo iz mlajše železne dobe. NOVI SUV PEUGEOT 5008 NOVA DIMENZIJA PROSTORNOSTI Z MOŽNOSTJO 7 SEDEŽEV Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,3 do 7,3 1/100 km. Izpuh CO2: od 113 do 165 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0282 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00008 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMI0 in PM25 ter dušikovih oksidov. NOVI SUV PEUGEOT 5008 MOTION & EMOTION PEUGEOT tonm-K RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Poletje z rekordnim obiskom Velika planina se letos lahko pohvali z rekordnim obiskom. Z nihalko so prepeljali za dvajset odstotkov več obiskovalcev kot lani oz. že več kot petdeset tisoč. Direktor družbe Velika planina Leon Keder je z letošnjim poletjem nadvse zadovoljen. / Foto: Jasna Paladin Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Letošnja odlična turistična sezona se odraža tudi na Veliki planini, kjer so se že pred slovesom poletja veselili najvišjega obiska doslej. »Letošnje leto je bilo do sedaj res neverjetno. Beležimo več kot 20-odstotno rast obiskovalcev Velike planine v primerjavi z lansko sezono, ki je bila rekordna. Velikokrat se pogovarjam z domačimi in tujimi turisti. Ugotavljam, da so Veliko planino prepoznali kot turistični biser in ga postavljajo ob bok ostalim bolj znanim turističnim krajem v Sloveniji. Vse to je odraz trdega dela celotnega kolektiva zaposlenih v družbi Velika planina. V zadnjih letih smo namreč res veliko naredili na promociji in tudi na izboljšanju ponudbe ter infrastrukture. Obiskovalci so zadovoljni in se radi vračajo k nam,« je s sezono zadovoljen direktor družbe Leon Keder. Nihalka vozila brez prestanka V najbolj obiskanih dneh, ko je bilo že v dolini Kamniške Bistrice zaznati neverjeten obisk in posledično polna parkirišča in gnečo na cesti, so z nihalko, ki se na planino povzpne v petih minutah, naredili več kot sto voženj dnevno. »Bilo je kar nekaj dni, ko nihalke niti za nekaj minut nismo ustavili. Nihalka lahko v eni uri opravi deset voženj, kar pome- ni, da v najbolj obiskanih dneh naredimo okoli 110 voženj dnevno, to pa nanese 176 kilometrov dolžine ter 94,6 kilometra premagane višinske razlike. Redna vzdrževalna dela opravljamo dnevno, prav tako redno pregledujemo stanje naprav, zato je vožnja z ni-halko ter sedežnico varna,« pa pravi vodja obratovanja Andrej Potočnik ter dodaja, da nameravajo naprave v prihodnje nadomestiti z novejšimi, ki bi sprejele ter tako na planino prepeljale še več potnikov. Dobro obiskan tudi Kamp Alpe Med obiskovalci so zabeležili več kot šestdeset odstotkov tujcev, največ iz Francije, Nemčije, Italije pa tudi Nizozemske, Izraela in preostalih evropskih držav, vse več obiskovalcev pa je tudi iz Združenih držav Amerike, Kanade pa tudi azijskih držav, kot so Kitajska, Japonska in tudi Rusija. Skupno so v letošnjem letu na Veliko planino tako prepeljali že 53 tisoč potnikov, kar je daleč največ do slej; povprečje prevoženih potnikov v zadnjih petindvajsetih letih do konca avgusta namreč znaša 32 tisoč potnikov. Porast obiska so zabeležili tudi v Kampu Alpe, ki je prav tako v lasti družbe Velika planina; v njem je letos prenočilo že več kot 1200 gostov z vsega sveta, med njimi pa tudi veliko Slovencev. Nihalka na Veliko planino je 13. septembra praznovala že 53. rojstni dan in je ena od treh nihalk v Sloveniji. Kabina je leta 1964 sprejela trideset potnikov, vožnja pa je trajala približno sedem minut. Danes nihalka na planino pripelje v petih minutah, sprejme pa 32 potnikov. Kamničan petek, 22. septembra 2017 7 Kultura Mladi pesniki vrteli jezike Nov državni prvak v slam poeziji je minulo soboto postal Mišel 'Amo' Ristov s Ptuja. Bojana Klemenc Kamnik - Slam poezija se je v zadnjih dveh letih močno razširila po Sloveniji. Njena priljubljenost je razpršena med vse generacije, v našem mestu še posebej med srednješolci. V soboto, 16. septembra, je Dom kulture Kamnik gostil finale drugega državnega prvenstva v slam poeziji, med Kamfestom pa tudi enega od štirih predizborov. Ta dogodek organizira SiSlam, slovenska mreža partnerjev na področju slam poezije, v katero so vključeni Pest besed iz Kamnika, zavod Feniks- -UM s slam večeri Udarno in ekspresivno s Ptuja, MKC Maribor z Ožuljenim jezikom ter Slam zverinami in Audacia s slam dogodki Zaslemijmo iz Celja. Na kamniški finalni večer se je v petih regionalnih pre-dizborih, ki so potekali poleti v Mariboru, Celju, Ptuju, Kamničanka Pavla Zabret je uspešno zastopala domače mesto. / Foto: Bojana Klemenc Državni prvak Mišel 'Amo' Ristov s Ptuja je navdušil tako strokovno žirijo kot občinstvo. Ljubljani in Kamniku, uvrstilo deset mladih pesnic in pesnikov. Na odru so suvereno predstavljali svojo poezijo Neža Prah Seničar, Matic Ačko, Tilen Letner, Petra Kokol, Jure 'Besni Dante' Bernik, Anka Vidmar, Nina Medved, Pavla Zabret, Mišel 'Amo' Ristov in Eva Kokalj. Kaj naredi najboljšega slamerja? Tekmovalci se med seboj pomerjajo v avtorski poeziji v slovenščini, ki mora biti izvedena na pamet, brez rekvizitov in kostumov, pri čemer je dovoljena dolžina nastopa v posameznem krogu največ tri minute. A tekmovalci brez zadržkov povedo, da si vsak sodnik kriterije prikroji po svoje. Vsak od pesnikov je recitiral ali bolje interpretiral svojo pesem. Pomemben je nastop, a seveda tudi poezija, vsekakor pa jo je pripovedovati drugače kot brati. V tem se slam večeri razlikujejo od običajnejših pe- Kamničan Matic Maček in Dejan Koban sta zabavno povezovala drugo državno prvenstvo v slam poeziji. sniških večerov. Slam je priljubljen, čeprav gre za tekmovanje ali pa prav zato. Občinstvo lahko s ploskanjem pokaže, kdo je isker, veder, globok in kdo bolj spontan ali dolgočasen. »Na slamih se zmeraj predstavijo zelo raznolike pesniške teme in oblike. Pogosto govorijo o pesnikovem položaju v svetu, o ljubezni, o upanju, so družbe-nokritične, nekatere pesmi imajo zelo močno in urejeno ritmično shemo, spet druge izkoriščajo druga pesniška sredstva,« je o slam poeziji pred začetkom fina- la povedala Nina Medved, lanska državna prvakinja. Petčlanska žirija, trije strokovni člani in dva naključno izbrana predstavnika občinstva, je po dveh izločevalnih krogih izbrala letošnja finalista, Matica Ačka in Mišela Ristova. Mišel Ristov je po najbolj bučnem aplavzu publike in dobrem nastopu postal zmagovalec večera in nov državni prvak v slam poeziji. Večer sta zabavno popestrila moderatorja Matic Maček in Dejan Koban, prireditve pa se je udeležil tudi kamniški podžupan Matej Slapar. Kakšen okus ima glasba? Nova ekipa Doma kulture Kamnik v sezoni 2017/2018 pripravila svež projekt - Glasba z okusom Dom kulture Kamnik, ki je od julija v celoti v upravljanju Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, bo kulturno dogajanje popestril s svežim projektom Glasba z okusom, kjer bosta združeni glasba in kulinari-ka. Pod nazivom se skriva pet torkovih glasbenih večerov, ki jih bo dopolnilo kakovostno kulinarično doživetje, za katerega bo poskrbela Gostilna Repnik. Gre za družinsko gostilno z večletno tradicijo, ki med drugim nudi tudi jedi, pripravljene na tradicionalen način, odlične domače sladice in ponuja bogat izbor vrhunskih vin. »Zaradi vse večjega zanimanja za tovrstne koncerte smo se v Domu kulture Kamnik odločili, da različne žanre in glasbene interpretacije združimo v nepozabne klub-skoscenske večere, z dodano noto pa razvajamo tudi vaše brbončice,« pojasnjuje Tomaž Simetinger, vodja oddelka Kultura pri Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, in nadaljuje: »Pripravili vam bomo nepozaben klubski večer v intimni atmos- feri Kluba Kino dom. Vsakega obiskovalca bomo najprej razvajali z dobro glasbo, večer pa bomo zaključili z izbrano večerjo. Glasbeni večeri bodo žanrsko raznoliki, od Ivanušičevih šansonov, Hatlakove harmonike do dobro skuhane glasbe, ki jo ponuja vokalna skupina Jazzva, subtilnim pripovedovanjem zgodb dueta Selecto ter družbeno kritičnega Uroša Potočnika.« Že 26. septembra bo z vami Jure Ivanušič. Glasbo z okusom bodo začinili: Jure Ivanušič - torek, 26. 9. 2017, ob 19.30 Uroš Potočnik - torek, 21. 11. 2017, ob 19.30 Selecto - torek, 30. 1. 2018, ob 19.30 Marko Hatlak - torek, 27. 3. 2018, ob 19.30 Jazzva - torek, 29. 5. 2018, ob 19.30 Organizator si pridružuje pravico do spremembe terminov. Cena vstopnice: 12 € (v ceno je vključen koncert z večerjo) Vstopnice lahko kupite v času uradnih ur ali eno uro pred koncertom na blagajni Doma kulture Kamnik. Za dodatne informacije je ekipa Doma kulture Kamnik dosegljiva na telefonski številki 01/839-76-06 ter po e-pošti info@domkulture.org. Več o glasbenih večerih pa si lahko preberete na spletni strani www.domkulture.org. 8 petek, 22. septembra 2017 Kamničan /N V V V Oblačilna dediščina Slikarska rekonstrukcija oblek V preddverju Občine Kamnik je na ogled razstava z naslovom Oblačilna dediščina v upodobitvah Jane Dolenc. Jasna Paladin Kamnik - Prvo od treh strokovnih razstav v sklopu letošnjih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so v četrtek, 7. septembra, odprli v prostorih Občine Kamnik. ment, kjer je posamezen oblačilni kos še posebej dobro opisan. Na razstavi si tako lahko ogledamo enega takšnih opisov iz leta 1838 in skico, ki je nastala po njem,« je razstavo zbranim obiskovalcem, ki jih je bilo Razstavo so odprli podžupan Matej Slapar ter Božena Peterlin in Tomaž Simetinger iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. / Foto: Gorazd Kavčič Preddverje in spodnji del stopnišča bogati nekaj risb akademske slikarke Jane Dolenc iz Tolmina, ki je ustvarila izjemno obsežen nabor rekonstrukcijskih upodobitev oblačilne dediščine iz celotnega etničnega ozemlja Slovenije. Tokratna razstava predstavlja del upodobitev oblačilne dediščine Koroške, ki jih hrani Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu. »Jana Dolenc je skupaj z Marijo Makarovič, legendo slovenske etnologije, ki je svoje življenje posvetila preučevanju oblačilne dediščine na Slovenskem, oblikovala metodo terenskega rekon-strukcijskega slikanja. Skupaj sta se odpravili na teren, se tam pogovarjali s starejšimi ljudmi in na podlagi njihovih pripovedi, kako so bili oblečeni, ko so bili mladi, kaj so nosile njihove mame, stare mame, strici ..., so nastale te risbe. Pripovedi so starejši podkrepili s kakšno fotografijo ali izvirnim oblačilnim kosom, sem in tja pa se najde tudi kakšen doku- žal zgolj za peščico, v imenu avtorice, ki se odprtja ni mogla udeležiti, opisal etnolog in kulturni antropolog Tomaž Simetinger. Poudaril je, da je opus Jane Dolenc izjemno bogat, zato v prihodnjih letih že načrtujejo, da bodo pripravili tudi nekoliko večjo razstavo. Razstava bo v času uradnih ur občine na ogled še do 9. oktobra. Zbrane sta pozdravila tudi direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin in podžupan Matej Slapar, ki je pomagal tudi pri postavitvi. »Na Občini Kamnik smo zelo ponosni, da že tako dolgo gostimo Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, a prepogosto se kaže, da smo Slovenci na svojo kulturo in zgodovino premalo ponosni. Svoje tradicije se žal zavemo šele, ko smo kje daleč od doma,« je med drugim poudaril. Likovno društvo Tone Kranjc vpisuje nove člane v začetni in nadaljevalni tečaj slikanja z začetkom 28. septembra 2017. Informacije po tel. št: 040 721 056, Dušan Motničani dobili svojo nošo V Galeriji Miha Maleš je še do konca meseca na ogled razstava rekonstruiranih oblačil iz sredine 19. stoletja, ki jih je na podlagi strokovnih virov sešila Andreja Stržinar, na njej pa je prvič mogoče videti tudi primere kmečke in trške oblačilne podobe Motničanov iz prve polovice 19. stoletja. Jasna Paladin Kamnik - Razstava Z zlato nitjo stkano prikazuje pol-hograjsko nošo, smledniško nošo ter nekaj originalnih kosov iz Gorenjskega muzeja, predvsem pa tisto, kar je Kamničane najbolj pritegnilo - motniško nošo po raziskavi Marije Makarovič, ki je tokrat predstavljena prvič. Kaj so nekdaj nosili v Motniku? Odgovor na to vprašanje so se v Motniku na pobudo Marjana Semprimožnika, predsednika Turističnega društva Motnik, odločili poiskati lansko leto, ko so k sodelovanju povabili priznano strokovnjakinjo za oblačilno dediščino Marijo Makarovič in je nastala raziskava (na njeni podlagi pa še razstava) z naslovom Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v Krajevni skupnosti Motnik v prvi polovici 19. stoletja. Motnik je trg postal leta 1423, večina takratnega prebivalstva se je ukvarjala z obrtjo, ker pa je skozi kraj potekala tudi prometna pot, je bilo veliko tujcev, ki so med domačine prinašali podobe oblačenja iz mest. Vse to in še mnogo več so pomembna dejstva pri raziskovanju oblačenja nekoč, in kljub temu da slikovno gradivo o starih oblačilih ni ohranjeno, etnologi upravičeno sklepajo, da so se tako moški Marjan Semprimožnik in Andreja Stržinar ob rekonstrukciji kostuma motniškega sodnika, kakršen je bil opisan leta 1779, v ozadju podoba zimsko oblečenega kmeta iz Zgornjega Motnika v prvi polovici 19. stoletja. / Foto: Gorazd Kavčič kot ženske v Motniku oblačili podobno, kot je bilo v navadi na ostalem alpskem oblačilnem območju. A kljub vsemu ima motniška noša nekaj svojih značilnosti. Temeljni moški oblačilni kosi so bili: srajca iz belega domačega platna, nekoliko čez kolena krojene hlače iz irhovine ali sukna ter telovnik iz škrlatno rdečega sukna. Od obuval so bili priljubljeni škornji, od pokrival pa klobuk s širokimi krajci. Temeljna ženska oblačila so bila poleg do pasu segajočih rokavcev z dolgimi rokavi iz platna pod pasom v drobne gube položeno krilo z život-kom in do pasu krojen predpasnik. Od obuval so bili v navadi nizki ali tudi čez gležnje segajoči čevlji na vezalke in rdeče nogavice, od pokrival pa vezena peča ter mala avba. Na podlagi raziskave Marije Makarovič je kose izdelala Andreja Stržinar, za to pa porabila skoraj leto dni. Kot nam je povedala, je bilo najtežje najti ustrezne materiale, predvsem sukno škrlatno rdeče barve. Rekonstruirala je pet kostumov, in sicer pražnjo letno in zimsko moško obleko iz kmečkega okolja Zgornjega Motnika ter vsakdanje in pražnje ženske obleke v trgu Motnik v prvi polovici 19. stoletja. Ena od posebnosti Motnika je sodnik, ki so ga v kraju imeli vse od leta 1423, njegova noša pa je tudi podrobneje dokumentirana v pisnih virih. Stržinarjeva je izdelala njegovo nošo, kakršna je bila opisana leta 1779 na lovu na medveda v Motniku. Člani TD Motnik bodo nošo oktobra predstavili tudi v Motniku. Razstava rut in kočemajk K bogatemu programu 47. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so pripomogli tudi v Galeriji Dika, kjer so pripravili razstavo Veronike Pogačar Prišla je na kant, a nosila je gosposki gvant! Jasna Paladin Kamnik - Čeprav je Galerija Dika na Maistrovi ulici v največji meri namenjena likovnim razstavam, pa so že razstavljenim slikam v prvi polovici septembra za nekaj dni pridružili oblačilne kose, saj so ustvarjalci programa te nove galerije ob odprtju sklenili, da bodo sledili tudi utripu mesta, tokrat Dnevom narodnih noš in oblačilne dediščine. Svojo zbirko je širši javnosti predstavila Radomljanka Veronika Pogačar, ki je razstavila kočemajke in rute iz Krašnje in Domžal ter nove kose Folklorne skupine Ro-dica, izdelane »po starem«. Razstavo sta na odprtju ocenila in predstavila kar dva etnologa in kulturna antropologa. Tomaž Simetinger je poudaril, da je takšno ljubiteljsko zbiranje predmetov za stroko izjemno po- membno. Ravno ljubitelji ključno doprinesejo, da se ohrani kakšen eksponat, ki bi sicer končal v smeteh. Pomembno je tudi, da s predmeti, ki jih zbirajo, skušajo ohraniti tudi zgodbe, ki stojijo za njimi. Bojan Knific pa je dejal: »Razstavljeni predmeti nam veliko povedo že sami po sebi, še več, če vemo, kdo jih je nosil ter kdaj in kje. Sama izdelava, raba materialov in kroji govorijo tisto, česar knjige ne morejo povedati. Zelo pozitivna stvar takih razstav, kot je današnja, je ta, da je te Avtorica razstave v Galeriji Dika in velika ljubiteljica oblačilne dediščine Veronika Pogačar / Foto: Gorazd Kavčič predmete mogoče videti od blizu in jih tudi otipati. Muzejska praksa je namreč praviloma drugačna. Kočemaj-ke, ki si jih lahko ogledamo, so vrhnja ženska oblačila, ki so v modo prišla v sredini 19. stoletja. Takrat jih začnejo nositi meščanke, nato preidejo do kmečkega prebivalstva in ob koncu 19. stoletja je to modni hit kmetov in precejšnjega dela meščanstva na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. S kočemajkami sovpadajo tudi rute - svilene, žametne, bombažne, večina pa iz lesa (celuloze). Rute so se pri nas množično ohranile, saj so jih imele kmetice precej - za praznike, nedelje, za vsak dan ali za delo na polju,« je dejal Knific. V kulturnem programu na odprtju razstave sta sodelovala godca Danijel Grilc s harmoniko in Marko Ledi-nek s klarinetom. Kamničan petek, 22. septembra 2017 ll Mladi Gimnazijci, ki so raziskovali občino Zdaj že nekdanji gimnazijci Gašper Tonin, Tadej Medved in Rok Peterlin so v preteklih letih nase opozorili z raziskovalnimi nalogami, v katerih so raziskovali potenciale vodne in vetrne energije ter plazovita območja na območju kamniške občine. Danes so pred novimi, predvsem študijskimi izzivi. Aleš Senožetnik Kamnik - V zadnjih treh letih so dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Gašper Tonin, Tadej Medved in Rok Peterlin velik del svojega prostega časa namenili raziskovalnim nalogam, ki so jih pripravljali pod mentorstvom profesorice Sonje Trškan. Za svoje delo so, kot eni redkih, vsa leta zapored osvojili tri zlata priznanja in zadnji dve leti tudi prvo mesto na državnem tekmovanju v raziskovalnih nalogah, prvo mesto pa so osvojili tudi v mednarodni konkurenci v Istanbulu. Dvesto petdeset mest, kjer bi lahko stale male hidroelektrarne Kot pripovedujejo zdaj že nekdanji dijaki, so se namenoma osredotočili na območje kamniške občine, saj ga kot Kamničani tudi najbolje poznajo. V prvi raziskovalni nalogi z naslovom Ujemimo veter na Veliki planini, jih je zanimalo, ali je možno današnjo oskrbo planinskih koč na planini nadomestiti z obnovljivimi viri energije, pri čemer so se osredotočili predvsem na vetrno in sončno energijo. V tretjem letniku so raziskovali potenciale malih hidroelektrarn na območju občine, rezultate pa strnili v nalogi z naslovom Neodkrita moč kamniških voda. »S pomočjo modela, ki smo ga sami razvili, smo iz podatkov o količini padavin, reliefa površja in prečnega prereza vodotokov izračunali, da je v občini 250 mest, kjer bi takšne male hidroelektrarne lahko stale. Določili smo tudi, kakšna elektrarna bi bila na neki točki najbolj učinkovita, koliko časa bi trajalo, da se povrne strošek ...« razlaga Gašper Tonin, bodoči študent medicine. Malokdo ve, da na območju občine deluje 18 malih hidroelektrarn, a kot ugotavljajo mladi raziskovalci, je neizkoriščenega potenciala še veliko. Žal pa so velike tudi birokratske ovire. »Pred časom je država ukinila subvencije in skoraj za polovico zmanjšala odkupno uro. Glede na to, da so lastniki v izgradnjo investirali ogromno časa in denarja, jim to seveda predstavlja problem. Nekdo nam je rekel, da bi bilo bolje vse skupaj zažgati, saj hidroelektrarna predstavlja vedno večji strošek,« dodaja Tonin. V tretji nalogi so se lotili vprašanja nevarnosti zemeljskih plazov na območju občine. S pomočjo pridobljenih podatkov so razvili novo metodologijo, ki omogoča natančnejše preučevanje plazovitih območij v občini, kar utegne koristiti tudi kamniški civilni zaščiti in oddelku za naravne nesreče na občinski upravi. "Žalostno je, da je znanje obdavčeno" »Res, da smo jih pripravljali dijaki, a to vendarle niso navadne seminarske naloge. Pri pripravi smo sodelovali z Agencijo RS za okolje, Geološkim zavodom Slovenije ter drugimi strokovnjaki. Pri pripravi zapletenih računalniških modelov nam je pomagal Žiga Kokalj, ki je iz daljinskega zaznavanja doktoriral na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Izsledke se da praktično uporabiti in so lahko za občino zelo koristni,« je prepričan Tadej Medved, diamantni maturant, ki oktobra začenja s študijem biokemije. Da njihovo delo več kot presega razsežnosti običajne seminarske naloge, dokazuje tudi uspeh na mednarodnem tekmovanju v raziskovalnih nalogah v Istanbulu, kjer so za nalogo o neizkoriščenem kamniškem vodnem potencialu dosegli prvo mesto. »Ocenjujejo naloge iz področja fizike, kemije in biologije. Mi pa smo se z geografsko raziskovalno nalogo prijavili na fiziko in zmagali,« pravi Rok Peterlin, ki je v Istanbulu zastopal kamniške barve. »Poleg kvalitetne naloge je pomemben tudi dober nastop. Med obi- skovalci namreč ne veš, kdo so ocenjevalci, tako da moraš vsakemu nalogo predstaviti na najboljši možen način,« pojasnjuje bodoči študent računalništva in informatike. A kljub nagradi je ostalo nekaj grenkega priokusa, saj država denarne nagrade obdavči. »Žalostno je, da je znanje obdavčeno.« V Kamniku je dovolj mladih intelektualnih ljudi Fantje že čez nekaj dni začenjajo študentsko obdobje svojega življenja. Izkušnje, ki so si jih nabirali skozi tri leta gimnazijskega raziskovalnega dela, jim bodo pri privajanju na novo okolje gotovo pomagale. Koliko časa bodo tudi v prihodnje lahko namenili podobnim izzivom, še ne vedo. »Bomo videli, koliko dela in obveznosti bo na fakulteti,« so previdni. A kot je razbrati iz pogovora, bodo, kolikor bo le mogoče, ostali vpeti v lokalno okolje. »V Kamniku je veliko intelektualnih mladih, ki imajo željo in voljo delati. Lahko bi se ustanovila kakšna raziskovalna skupina, morda v povezavi s KIKštarterjem. Tudi kamniška gimnazija in občinska uprava bi lahko bolj tesno sodelovali, saj lahko s tem tudi občina marsikaj pridobi,« pravi Gašper Tonin, ki že snuje nove načrte, tokrat s kulturnega področja. Kot mlad pesnik, o katerem smo tudi v Kamničan-ki že nekajkrat pisali, se je namreč lotil raziskovanja pesniške metafore in podobja Franceta Balantiča. »Zanima me teorija metafore, ob Balantičevem izjemnem po-dobju, kakršnega nima no- ben drug pesnik njegovega obdobja, pa sem lahko razvil svoj model metafore,« pravi Gašper, ki o Balantiču že pripravlja prispevek za naslednji Kamniški zbornik, prihodnje leto pa namerava izdati še njegovo pesniško zbirko, za katero bo prispeval spremno besedo in grafično podobo. Gašper, Tadej in Rok pripadajo generaciji kamniških srednješolcev, ki v zadnjih letih doživlja pravi preporod in nase opozarja s številnimi odmevnimi projekti, ki presegajo meje šolske stavbe in so precej obogatili tudi lokalno dogajanje v občini. Kaj je vzrok za tak bum? »Šemso,« so si enotni sogovorniki, pri čemer imajo v mislih nekdanjega ravnatelja Šemsa Mujanovica. »Bil je odprt za vse predloge in želje, ki jih imajo dijaki, pod njegovim vodstvom je šola res zaživela.« Rok Hribar Kamnik - Slovenskega finala Žogarije se je na Bledu udeležilo deset šol iz devetih krajev po Sloveniji, med njimi tudi Kamnika, kjer je v sezoni 2016/17 potekala Žo-garija. Na finalu so tako nastopili tudi učenci Osnovne šole Toma Brejca (na sliki), ki so v močni konkurenci osvojili odlično tretje mesto. Šolo so zastopali naslednji Jasna Paladin Kamnik - V ponedeljek, 18. septembra, so na Mednarodni konferenci koordinatorjev programa Ekošola v Laškem pripravili slovesnost s podelitvijo okoljskega znaka zelena zastava ustanovam, učenci: Ula Osolnik, Jure Novak, Andraž Fajt, Jošt Štupar, Lenart Golob, Leticia Viriant, Luka Kustec, Nik Špoljarič, Sven Sitar, Jaša Boltin, Eva Bende, Jan Orehek in Omar Kvaternik Djalil. Učenci 4. a so skrbeli, da smo imeli tudi na Bledu glasno spodbudo s tribun, Gaja Ahlin Kremžar, Mia Baumann in Nana Bi-jol pa so prireditev popestrile s plesnim nastopom. ki so prvič izvedle aktivnosti po metodologiji tega programa. Znake je podelila mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zeleno zastavo je tako prejela tudi Osnovna šola 27. julija Kamnik. ZDAJ JE CAS ZA IZBIRO NOVEGA ZNANJA, POKLICA ALI KARIERE! Na GSŠRM Kamnik vas vabimo, da izberete katerega naših programov: «b* PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GASTRONOMIJA IN TURIZEM MATURITETNI TEČAJ GIMNAZIJA ANGLEŠČINA NEMŠČINA ITALIJANŠČINA % GLASBENA ¿OLA za OTROKE, MLADINO in ODRASLE elekt,or)sk . www.gssrm.si tgf »V ¡K ZAPOSLIMO: SOBARICO - ČISTILKO (m/ž) KUHARJA (m/ž) NATAKARJA (m/ž) Več informacij na telefonski številki 041 210 015, ga. Petra Zlatoper. Prijave pričakujemo na naslovu: TERME SNOVIK-KAMNIK, Molkova pot 5, 1241 KAMNIK ali po e-pošti: petra.zlatoper@terme-snovik.si do vključno 30. 9. 2017. Osnovni šoli 27. julij Kamnik zelena zastava 10 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Šport Mojster iger z loparji Kamničan Janez Makovec se je kot prvi Slovenec doslej s tekmovanja v raketlonu vrnil z medaljo. Na evropskem prvenstvu je osvojil tretje mesto. Jasna Paladin Kamnik - Janez Makovec oz. Jani, kot ga poznajo prijatelji, je znano kamniško športno ime, ki ga je večina spoznala po odbojkarskih uspehih v OK Calcit Kamnik, v svoji športni karieri pa je bil večkratni državni prvak v dvoranski odbojki, odbojki na mivki (v paru z Jernejem Potočnikom), skvošu, zadnjih šest let pa v raketlonu - športu, ki pri nas šele dobiva na veljavi. Gre ta t. i. loparski mnogoboj s štirimi disciplinami, in sicer namiznim tenisom, badmintonom, skvošem in tenisom - vselej v naštetem vrstnem redu. »Raketlon je izjemen šport, ki ti zleze pod kožo in nehote postaneš športni odvisnež v pozitivnem smislu besede. Sam sem eden redkih uspešnih igralcev raketlona, ki profesionalno ne izhaja iz nobenega od teh štirih disciplin. V otroštvu sem nekoliko igral tenis, sicer pa sem prav v vseh štirih disciplinah začetnik in v zadnjih letih sem res izjemno napredoval. Vse discipline se igrajo po pravilih posamezne discipline, posebno je zgolj štetje rezultata. Vsako posamično disciplino nasprotnika igrata prvi set do 21. točke ali na dve točki razlike. Prav vsaka točka od začetka do konca je Janez Makovec je prvi in edini Slovenec, ki je doslej stal na zmagovalnem odru v raketlonu. / Foto: : osebni arhiv. zelo pomembna, tako da za ljudi s slabimi živci to ni primeren šport. Potrebna je izjemna koncentracija vseh devetdeset minut, koliko v povprečju traja en dvoboj,« nam pravila tega športa, ki je drugje po Evropi že močno razvit, pri nas pa se igra od leta 2010, predstavi 36-le-tni Jani in prizna, da ga je od vsega najbolj pritegnil skvoš. V raketlonu tekmuje že vrsto let, v začetku septembra pa se je razveselil tretjega mesta na evropskem prvenstvu na Dunaju, kjer je nastopil celo s povabilom organizatorja oz. krovne organizacije, ker za igranje v glavnem žrebu elitnega najkakovostnejšega razreda ni imel dovolj točk svetovne serije. Turnirji v tujini so namreč dragi in se jih ne udeležuje v takšni meri kot konkurenca. Na turnirju se je pomerilo 350 igralcev iz osemnajstih držav. Pravi, da brez podpore žene Žive in navdiha, ki ga najde v sinovih, osemletnem Jaki in petletnem Žanu, ne bi šlo, a ljubezen do športa mu omogoča, da lahko treninge usklajuje tudi s službo. S tem športom, ki naj bi bil eden od najhitreje razvijajočih se v svetu, želi navdušiti še koga, predvsem najmlajše. A tudi sam še ni rekel zadnje - tekmovati namerava še nekaj let, naslednje veliko tekmovanje pa ga čaka že prihodnje leto, ko se namerava udeležiti svetovnega prvenstva. DVORIŠČNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA. rm DOHM i \ DORMAN d.o.o., Zaprice 10, 1240 Kamnik G 041 812 178 mfo@dornian.si www.dorman.si HI I v. i M. Gorenjska SfO-Tmoj Gorenjski Glas ioj planet Pretecimo ga! Državna prvaka Bregar in Klinarjeva V Češnjicah je potekal že dvanajsti Češnjiški tek, ki je letos prvič dal tudi državnega prvaka v gorskih tekih gor-dol, štel pa je tudi za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Aleš Senožetnik Češnjice v Tuhinju - Zaradi slabega vremena se je prejšnjo nedeljo na igrišču v Češnjicah morda zbralo nekaj manj navijačev, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih, a dež ni prestrašil najboljših tekmovalcev, ki so se podali na spremenjeno traso dvanajstega Češnjiškega teka, Memoriala Zdravka Berlica. Letošnja izvedba teka, ki je tradicionalno ena izmed tekem za Kamniški pokal, je štela tudi za Pokal Slovenije v gorskih tekih ter naslov državnega prvaka v gorskih tekih gor-dol, zaradi česar so organizatorji morali nekoliko spremeniti tudi traso. Kot je pojasnil vodja organi-zatorske ekipe Športnega Tekmovalce je razgibana trasa najprej vodila skozi vas, nato pa na bližnje travnike. / Foto: Aleš Senožetnik Glavni organizator teka Rajko Jeglič / Foto: Aleš Senože- društva Češnjice Rajko Jeglič, so progo z lanskih 8,8 podaljšali na deset kilometrov, s tem pa pridobili tudi potrebne višinske metre. Tekači so jih morali na poti premagati 460. Z razmočenim terenom je najhitreje opravil član KGT Papež Kamnik Gašper Bregar, ki je naslov državnega prvaka osvojil s časom 39:39,87. Sledila sta mu klubska kolega Timotej Be-čan in Domen Potočnik. Državna prvakinja je s časom 49:26,84 postala Tina Kli-nar, druga je bila Mojca Ko-ligar (KGT Papež Kamnik), tretja pa Sara Jaklič (TK Šmarnogorska naveza). Mladinci in mladinke so se spopadli s 4,17 kilometra dolgo progo. Med fanti je zmagal Mark Bogataj pred Tinetom Hrenom in Tine-tom Habjanom (KGT Papež Kamnik), med dekleti pa je bila najhitrejša Katja Podobnik, druga je bila Nuša Mali (ŠKD Sela pri Kamniku, tretja pa Ana Meta Dolinar. Tudi dvanajsta izvedba Češnji-škega teka dokazuje, da se tekmovanje razvija v pravo smer. Organizatorji pa bolj kot na množičnost stavijo na kakovost tekmovanja, kar na razgibano, pa četudi razmočeno progo v Češnjicah privablja ljubitelje teka, med katerimi se številni redno vračajo. Teniški turnir Pod skalco V okvirju Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine se je že 25. leto po vrsti odvijal teniški turnir. Potekal je na igriščih društva Pod skalco, znotraj Avtokampa Resnik. Mateja Lisjak Kamnik - Svojim članom smo ponudili možnost, da se ob zaključku sezone pomerijo med seboj. Preživeli smo športno aktivni dan s polno smeha in v meglenem vremenu, kar pa nas ni oviralo pri sproščenem vzdušju. Znotraj Avtokampa Resnik imamo urejeni dve peščeni igrišči. V sproščenem okolju narave ob reki Nevljici, stran od hrupa ceste, ponujamo igrišča, prijetno teniško sprostitev tako mlajšim, starejšim, članom kot tudi nečlanom društva. Turnir posameznikov je bil v soboto, 9. septembra. S pomočjo žreba smo določili, kdo bo igral s kom, in boji so se lahko začeli. Borba je bila huda, saj se je vsak boril po svojih najboljših močeh. Pozno popoldne smo dobili zmagovalca zaključnega turnirja letošnje sezone. Najboljšo teniško pripravljenost Najboljšo pripravljenost je pokazal Zoran Poljanšek, takoj za njim pa sta se uvrstila Primož Pestotnik in Mujo Pramenko. / Foto: Mateja Lisjak je pokazal Zoran Poljanšek, za njim je bil Primož Pesto-tnik, takoj pa jima je sledil Mujo Pramenko. Sledilo je zasluženo kosilo, po dobrem okrepčilu pa razglasitev rezultatov. Najboljši trije so bili deležni pokalov, drugi pa so dobili to-lažilne nagrade. Brez skupinske slike, seveda, ni šlo. Za glasbeno popestritev in sprostitev so poskrbeli kar teniški igralci sami. V društvu pozdravljamo takšna srečanja, saj lahko na tak način naši člani prosti čas preživijo sproščeno in nekoliko drugače. Če pa se med njimi spletejo še kakšna prijateljstva, pa še toliko boljše. Kamničan petek, 22. septembra 2017 ll Šport Obletnico bodo počastili s turnirjema Do začetka državnega prvenstva v odbojki je še nekaj več kot štirinajst dni, v soboto in nedeljo pa bo v Kamniku prav zaradi odbojke še kako slovesno. Klub Calcit Volley bo v soboto z dvema mednarodnima turnirjema na delovni način proslavil 70-letnico delovanja, dan pozneje pa bo še druženje pred klubskimi prostori na Cankarjevi cesti. Miha Štamcar Kamnik - V Sloveniji je samo en klub, ki je imel državnega prvaka v moški in ženski konkurenci, prav tako nobenemu še ni uspeli biti najboljši v pokalnem tekmovanju. To je Calcit Volley, ki je svoje prve korake naredil pred sedemdesetimi leti. Takrat še v okviru Fizkulturnega društva Kamnik, na samostojno pot pa so se odbojkarji podali leta 1971. V svoji dolgoletni in bogati zgodovini so bili seveda vzponi in padci, do svojih največjih uspehov pa so vendarle prišli v tem tisočletju, čeprav igranja v nekdanji drugi jugoslovanski ligi nikakor ne gre podcenjevati. »Če se ozremo v zgodovino kluba, vidimo, da so bili vzponi in padci, ženska ekipa pa nekaj let celo ni delovala. Do novega vzpona je prišlo, ko je predsednik kluba postal Tone Smolnikar, že več kot desetletje pa nas finančno podpira Matevž Kirn, in ko je začel financirati še žensko ekipo, smo v zadnjih letih v obeh konku-rencah v samem slovenskem vrhu. Prav dejstvo, da imamo kakovostni moško in žensko ekipo, je ena od posebnosti našega kluba,« je ob visokem jubileju dejal Gregor Hribar, predsednik Skupinska fotografija iz leta 1984 Calcit Volleyja, ki je kot trener s Kamničani kar trikrat zaporedoma osvojil naslov državnega prvaka, enkrat pa tudi pokalni naslov. Najuspešnejši športni kolektiv v občini Skupaj ima kamniški odbojkarski klub v svojih vitrinah enajst slovenskih lovorik, šest v moški in pet v ženski konkurenci, pri kar osmih je na takšen in drugačen način sodeloval Gašper Ribič. Kot igralec je sodeloval pri vseh treh državnih naslovih in enem pokalnem, kot trener pa je bil z žensko ekipo dvakrat državni prvak in enkrat pokalni, v nepozabnem finalu v Kranju pa je do pokalnega naslova prišel še s kamniškimi odbojkarji. »Z izjemo ene sezone, ko sem bil pomočnik Luki Slabetu v ACH Volleyju, sem vso svojo igralsko in trenersko kariero v Kamniku. Čeprav sem kot igralec imel možnost, da bi zapustil klub, mi ni žal, da sem ostal. V zadnjih letih je odbojka resnično najbolj uspešen šport v Kamniku in mislim, da tudi na ta način skrbimo za promocijo svojega mesta doma in v tujini. Lahko smo zadovoljni z uspe- hi, ki smo jih do zdaj dosegli, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,« pa so besede Ribiča, ki bo v soboto s svojimi varovanci v kamniški športni dvorani na mednarodnem turnirju igral proti ACH Vol-leyju ter avstrijskima ekipama Hypo Tirol Innsbrucku in Posojilnici Aich/Dob. Medtem ko so se Kamničani na pripravljalnih tekmah v letošnji sezoni že predstavili svojim navijačem, bodo v soboto prvič v polni zasedbi igrale tudi odbojkarice, ki se po dveh letih vračajo domov. Turnir, na katerem bosta ob domači ekipi igrali še ekipi Mladosti iz Zagreba in Tren-tino Rose, bo prav tako v soboto v dvorani OŠ Stranje. Kamniške odbojkarice daljnega leta 1955 / foto: arhiv OK Kamnik Spored turnirja ob 70-letnici OK Kamnik Moški turnir, ŠD Kamnik, sobota, 23. september: 13.00 Hypo Tirol Innsbruck - ACH Volley 15.00 Calcit Volley - Posojilnica Aich/Dob 17.00 tekma za tretje mesto 19.00 finale Ženski turnir, OŠ Stranje, sobota, 23. september 13.00 Calcit Volley - Mladost Zagreb 15.00 Mladost Zagreb - Trentino Rosa 17.00 Calcit Volley - Trentino Rosa Medalje doma in v tujini Tekači KGT Papež so se na državnem prvenstvu v gorskem teku kar enajstkrat povzpeli na zmagovalne stopničke. Mira Papež Kamnik - Na državnem prvenstvu v gorskih tekih na Krvavcu je bil absolutni zmagovalec Miran Cvet, ki je 8-kilometrsko progo pretekel s časom 56:31 in dosegel naziv državnega prvaka med mlajšimi veterani, Tine Habjan med mladinci, Timotej Bečan pa med člani. Državni podprvaki v svojih kategorijah so bili: Mojca Koligar, Domen Potočnik, Urša Trobec in Izak Poljan-šek. Bron pa je pripadel Viktoriji Dolinšek, Nejcu Urši- ču, Gašperju Bregarju in Franciju Teražu. Odlični tudi v štafetah Dan po teku na Krvavec so se tekači KGT Papež odlično odrezali tudi na prestižni tekmi štafet v Collini v Italiji. Tretje mesto je pripadlo tako ženski kot moški ekipi; moško so sestavljali: Miran Cvet, Gašper Bregar in Luka Kovačič, žensko pa Mojca Koligar, Ana Čufar in Primorka Klementina Lemut. Plezalci na mladinskem evropskem prvenstvu Kamnik - V soboto in nedeljo, 15. in 16. septembra, je na Češkem potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v balvan-skem plezanju. V slovenski reprezentanci so bili tudi trije člani Plezalnega kluba Kamnik, za najboljšo slovensko uvrstitev je poskrbela Dominika Kodra s četrtim mestom. Betka Debevec je bila sedma, Aljaž Resnik pa trinajsti. J. P. / ' Gorenjski Glas Srčno napisana zgodba iz domačih krajev Literarni prvenec Marijana Peternelja 244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov. Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. Želimo vam prijetno branje óvrtamF 40% prihranek Ponudba velja v prodajalni Svilanit Outlet Kamnik in na www.svilanit.si. Popust se obračuna na blagajni. Popusti se med seboj ne seštevajo, akcije se izključujejo. Ponudba velja do 2.10.2017. 12 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Zanimivosti Vesele Gorice v Posočju Poletje je čas, ko se radi kopamo, hodimo v hribe in se zabavamo. In pravi naslov za to je vedno tabor Vesele Gorice, kjer se vsi skupaj trudimo, da bi se otroci čim bolj zabavali in postali samostojni. Na letošnjem taboru v vasi Svino smo aktivno uživali stari in mladi. / Foto: Matjaž Šerk Vlasta Bizjak Kamnik - Letos nas je pot zanesla v severozahodni del naše prelepe Slovenije, natančneje v Kobarid, še natančneje v vas Svino, ki leži med Matajurjem in Kobari-škim Stolom. Čudovito okolje, narava vse okoli nas. In tako smo se zbrali, stari in mladi, da skupaj spoznamo okoliške hribe, reke in ceste. Začeli smo s spoznavanjem kraja, zgodovine, zato smo se s kolesom odpeljali do Kobarida, kjer smo si ogledali muzej prve svetovne vojne in bili zgroženi, kaj vse je sposoben narediti človek. Bili smo si edini, da vsi skupaj upamo, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo. Pot nazaj v tabor je bila malce bolj naporna, ampak mladi kolesarji so jo zlahka prebrcali. Prvi hribovski dan nas je vodil na Kobariški Stol, ki smo ga že od začetka opazovali iz tabora. Starejši so se na pot odpravili z južne strani in ugotovili, da je čisto prevroče in da bo treba izbrati pot, ki bo bolj senčna. Tokrat so imeli mlajši večjo srečo. Njihova pot se je namreč začela na planini Bož'ca, kjer je vsaj malce pihalo, in tako so čez dobro uro hoje dosegli vrh. Bili so navdušeni. Drug dan nas je čakal Ma-tajur, na srečo je bila pot senčna. Starejši so vrh dosegli z lahkoto in se nato iz vasi Avsa domov odpeljali kar s kolesi. Srednja skupina je ravno tako videla čudovit razgled z vrha, mlajši pa so pot končali malce pod Matajurjem, na Mrzlem vrhu, od koder so se potem spustili na Idrijsko planino, kjer nam je prijazni sirar pokazal, kako naredijo sir. Bilo je zelo zanimivo. Hladili smo se v Nadiži Sledil je dan počitka, ko smo imeli športne igre, kjer so se otroci lepo ogreli, da so potem odtekli še orientacijo v bližini tabora. Navdušeni so se vsi skupaj vrnili v tabor in si pripovedovali vtise, ki so jih imeli v svojih glavicah. Po kosilu je sledilo kopanje v reki Nadiži, kar smo počeli čisto vsak popoldan, saj je bil teden izredno vroč. Skakanje na glavo, noge, v iglico ..., vsega je bilo dovolj in tako so otroci počasi pozabili na vročino, ki jim je nagajala vsak dan. V četrtek smo si vsi skupaj ogledali prelepi slap Kozjak in najbolj pogumni so se pod slapom tudi kopali. Drugi pa so se kopali malce nižje, kjer je bila voda za kakšno stopinjo toplejša in zato bolj prijetna. Na poti mimo Kobarida smo si ogledali tudi Kostnico, ki je bila postavljena v spomin več kot sedem tisočim vojakom, ki so umrli v prvi svetovni vojni. Naučili smo se, kako pokazati spoštovanje do vseh, ki so se borili za našo domovino. ZAPLEŠIMOV IN DOMŽALAH MNIKU LadiesART: latino plesi za žensKe pričeteK pon, 2.oKt. ob 19.30 NOn/C Salsa: pričeteK: pon, 2.oK®b 20.30 Družabni ples: I k. Začetni tečaj, ned, 1.oKt. ob 20.0C Nadaljevalni tečaj 1, pet, 29.sep. obj9.00 3 Domžale (OS Rodica) Družabni ples s Začetni tečaj, tor, 3.oKt. ob 18.30 s Nadaljevalni tečaj 1, tor, 3.oKt. ob 20.00 plesnd Sold INFORMACIJE in PRIJAVE : www.plesniklub-art.com/ 041244244 Plešemo v Športnem klubu Feniks. Vabljeni na skupinske vadbe. Spoznavali smo tudi zgodovino Sledil je še zadnji izlet. Tokrat smo se zapeljali do vasi Krn, od tam pa peš do planine Pretovč in naprej do Mrzlega vrha, kjer so med vojno ravno tako potekali boji. Otroci so bili nad zgodbo navdušeni in začudeni ter zgroženi hkrati. Kasneje so si lahko ogledali še rov, ki stoji pod Mrzlim vrhom in je služil v vojaške namene med vojno. Mlajši otroci pa so si ogledali zanimivo Gamsovo učno pot. Tokratni tabor je bil prepleten z več nitmi, ki pritičejo kraju, v katerem smo bivali. Pletla se je pohodniška nit, kolesarska nit, zgodovinska nit, nit reke Nadiže in nit medgeneracijskega druženja. In vse skupaj smo spletli v veliko dogodivščino, ki si jo bodo otroci zapomnili za vse življenje. Gasilsko tekmovanje za pionirje in mladince Mekinje - Gasilska zveza Kamnik vabi jutri, 23. septembra, na gasilsko tekmovanje regije Ljubljana III za pionirje, pionirke, mladince in mladinke. Tekmovanje bo na Stadionu prijateljstva v Mekinjah z začetkom ob 8. uri. Zaključek tekmovanja bo ob 13. uri, ko bo sledila tudi razglasitev rezultatov. J. P. Učna pot Zgodbe dreves Komenda - Medobčinski muzej Kamnik je v sodelovanju z Občino Komenda uredil učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves v Komendi. Uradno so jo odprli v sredo, 20. septembra. J. P. Tabor v Kamniški Bistrici V Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet (MDJC) iz Domžal smo letošnji enodnevni tabor priredili v čudoviti kulisi Kamniške Bistrice. Mateja Turk Kamniška Bistrica - Tako smo se v četrtek, 10. avgusta, ob 9. uri zbrali pred Domžalskim domom, nato krenili proti Trzinu in pobrali udeležence skupine Naše vezi in nadaljevali pot skozi Kamnik, kjer so se nam pridružili še udeleženci kamniških skupin. Ko smo prispeli na prireditveni prostor Pri Jurju v Kamniški Bistrici, smo takoj začutili svežino zavetja čudovite narave, nismo se pustili motiti niti prvim deževnim kapljam, ki so napovedovale deževen dan. Med preštevanjem udeležencev nam je gostitelj Jurij skuhal velik lonec kave, ki smo si jo z zajemalko natočili v skodelice. Med uživanjem tega dišečega napitka smo prešteli dvanajst moških in 56 ženskih udeleženk, med njimi šest predstavnikov najmlajše generacije. Potem smo postavili oder, zvočnike in mikrofon, ki ga je prispevala voditeljica kamniške skupine Šmarni-ce Vera Krall, da bi se lažje slišali. Ko so se zvočniki uskladili z mikrofonom, se je program lahko začel, še Potem je organizatorka lokalne mreže MDJC Maksi-miljana Mali začela s predstavitvijo prisotnih skupin. Predstavile so se skupine: Bodeča neža, Šmarnice, Kamniški metulji, Za-Upa-nje, Marjance, Korenine, Naše vezi, Sončni žarek, Izvir, Naša srečanja, Pomladni cvet, Veseli ljudje, Zvončki in Detel'ca. Maksimiljana Mali pa je na kratko predstavila tudi skupine, ki niso bile prisotne, med njimi tudi skupino MASSIM, ki izdeluje rože iz krep papirja. Vsaka skupina je bila povabljena na oder, kjer so se člani predstavili, voditelji so povedali, kdaj in kje se skupina srečuje in kako potekajo srečanja. Najstarejša članica skupine Korenine nas je tudi nasmejala, saj je odlična pripovedovalka vi-cev. Vici so priljubljeni tudi v ostalih skupinah, saj smo jih v nadaljevanju še slišali. Medtem so se na ražnju pekli čevapčiči in krompir za otroke, med opojnimi vonjavami žara so želodčki postali lačni, zato smo naredili premor in se posvetili malici. V nadaljevanju smo želeli izvesti še nekaj spoznavnih Na taboru se je zbralo 68 udeležencev, tudi Kamničani. pred tem pa je predsednica MDJC Majda Knehtl nagovorila vse udeležence in jih toplo pozdravila. Program enodnevnega tabora v Kamniški Bistrici je bil spoznavno predstavitveni, kjer so se vse skupine predstavile. Prisotnim smo na kratko predstavili program in izvedli krajši kviz. Člane društva, ki so prvi pravilno odgovorili na vprašanja, smo nagradili z brezplačno članarino za leto 2018. Vse prisotne je pozdravila tudi Tatjana Prašni-kar, organizatorka regionalne mreže Zveze za socialno gerontologijo Slovenije, in predstavila zvezo, njeno delovanje in mrežo skupin po Sloveniji. Tatjana je sicer tudi sovoditeljica skupine MDJC Za-Upanje. delavnic na prostem, vendar to ob hudem nalivu ni bilo mogoče. Zato smo še malo posedeli, se pogovarjali, čas pa nam je s petjem popestrila najmlajša udeleženka tabora Neli Oblak iz skupine Naše vezi, ob spremljavi babice na harmoniki, z veselim prepevanjem pa so jo spremljali tudi ostali udeleženci tabora. Mladi pevki Neli smo se za njeno navdušenje in energijo zahvalili s skodelico Jesenski cvet z napisom Drug z drugim in rožicami, ki jih je izdelala naša skupina MASSIM. Ker je deževno vreme še naprej vztrajalo, smo se v zgodnjih popoldanskih urah zadovoljni odpravili domov z željo, da se kmalu spet srečamo. Kamničan petek, 22. septembra 2017 ll Zanimivosti Delimo znanje iz Kamnika v svet Avgusta je na Poljskem potekal 83. Svetovni knjižnično informacijski kongres, ki se ga je s posebnim namenom udeležila tudi Milena Glušič iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Predstavila je njihov projekt Delimo znanje. Jasna Paladin Kamnik - Med 19. in 25. avgustom so se v Wroclawu na Poljskem zbrali knjižničarji z vsega sveta, ki so svoj redni svetovni kongres letos posvetili temi »Knjižnice. Solidarnost. Družba.«. Osnovno poslanstvo knjižnic je širjenje bralne kulture in pismenosti, knjižničarji pa so zavezani tudi k vse-življenjskemu izobraževanju, hranjenju informacij, domoznanskega gradiva in še marsičesa. Večdnevnega kongresa se je udeležila tudi bibliotekarka Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Milena Glušič, in to ne po naključju. Srečanje je bilo namreč namenjeno tudi predstavitvi primerov dobrih praks z vsega sveta, ki jih je izbrala mednarodna strokovna žirija. »Veseli smo, da je skozi sito žirije prišel tudi slovenski projekt, in sicer prav kamniški Delimo znanje. To je za nas potrditev, da delamo dobro, kakovostno in inova-tivno,« nam je o projektu, ki ga tudi vodi, v uvodu povedala v krajšem pogovoru. Projekt Delimo znanje je med uporabniki vaše knjižnice in občani že dobro sprejet. Kako bi ga predsta- Milena Glušič (v sredini) s predstavnicama iz Botsvane in Finske / Foto: osebni arhiv Milene Glušič vili tistim, ki ga še ne poznajo? »Projekt Delimo znanje je posebna oblika vseživljenj-skega neformalnega izobraževanja. Ljudem ponuja možnost prostovoljnega podajanja znanja in veščin drugim. Preko tega projekta se knjižnica še dodatno povezuje z uporabniki in občani in jim ponuja možnost sodelovanja. Projekt, ki smo ga zasnovali v knjižnici, poteka od začetka leta 2015. Do sedaj je bilo izvedenih 26 večdnevnih delavnic, ki jih je obiskalo več kot 300 udeležencev. Večina delavnic je imela omejitev števila udeležencev. Za namen koordinacije pro- jekta so na spletni strani knjižnice dostopne dodatne informacije za izvajalce in udeležence tečajev ter delavnic. Veseli smo dosedanjega dobrega sodelovanja z vsemi, ki ste delili znanje.« Kako so projekt sprejeli knjižničarji na svetovnem kongresu, kjer ste jim ga predstavili? »Z odzivom obiskovalcev kongresa nad konceptom našega projekta sem zelo zadovoljna. Podrobne informacije o projektu so iskali strokovni delavci z različnih delov sveta, z namenom, da bi projekt prenesli v svoje domače okolje. Zanimivi so bili različni pogledi na tovrstni koncept. Opazila sem, da so kolegi iz Severne in Zahodne Evrope namen projekta dojemali na zelo drugačen način kot na primer kolegi iz Indije ali Filipinov. Za prve je bistvo v povezovanju knjižnice in lokalne skupnosti, za druge brezplačno izobraževanje.« Kateri pa so še poudarki s svetovnega kongresa in vsebine, ki jih boste prenesli tudi v kamniško knjižnico? »Na kongresu so bile v ospredju teme in novi izzivi, s katerimi se knjižnično-in-formacijski svet sooča: svoboda izražanja, preobilje informacij in lažne informacije, avtorsko pravo ter seveda sodobni in inovativni pristopi k širjenju bralne kulture. Študije iz različnih držav so predstavljale pomen knjižnic za splošno blaginjo družbe. Zelo zgovoren je na primer podatek, da je v nekaterih revnejših predelih ZDA finančni vložek v knjižnice znižal stopnjo kriminala. Obisk tovrstnih dogodkov in prenos informacij ter idej v domače okolje je potreben. Na ta način vidimo, kje smo v primerjavi z ostalim svetom in v katero smer nadaljevati. Hkrati pa izvozimo tudi svoje ideje.« Razvili so napitek s sirotko Lea Prelovšek iz Kamnika se je z ekipo drugih študentov razveselila nagrade tekmovanja Ecotrophelia Slovenija, ki spodbuja razvijanje inovativnih živilskih proizvodov. Svoj nagrajeni napitek bodo novembra predstavili tudi v Londonu. Jasna Paladin Kamnik - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je razglasila zmagovalce natečaja Ecotrophelia Slovenija 2017. Na letošnjem tekmovanju se je pomerilo sedem ekip študentov, zmagala pa je skupina, ki je razvila izdelek On my Whey. Ena od članic zmagovite ekipe je tudi 24-letna Kamničanka Lea Prelovšek, diplomantka živil-stva in prehrane na ljubljanski biotehniški fakulteti in študentka 2. letnika magistrskega študija poslovne logistike na ekonomski fakulteti. »Od nekdaj sem si želela povezati ekonomsko in živilsko znanje in oboje sem lahko združila prav v tem projektu. m*»* T» JNMMT H H f v ^ K T \ L 1 Í Lea Prelovšek S kolegi, ki smo se spoznali na fakulteti, smo se že lansko leto zbrali, da bi skupaj naredili nekaj novega, in se prijavili na to tekmovanje, ki ima v industriji veliko težo,« nam je povedala Lea, ki je bila zadolžena predvsem za finančni načrt in določitev cene. Pomemben del uspeha pripisuje tudi mentorju, prav tako Kamničanu, dr. Alešu Kuharju. Za njimi so meseci intenzivnega dela. »Naše izhodišče je bilo zavedanje ekološkega problema. Želeli smo uporabiti neki stranski produkt živilske industrije, kar sirotka zaradi svojega kratkega roka trajanja zagotovo je. Predstavlja zelo velik problem mlečne industrije in želeli smo razviti produkt, ki bi ga lahko spet vključili nazaj v proizvodni cikel,« pravi in nam predstavi priročen in lično oblikovan izdelek, s katerim ciljajo predvsem na ženske. On my Whey je izdelek iz lokalno pridelanih ekoloških sestavin najvišje kakovosti. Glavno sestavino predstavlja sirotka, ki je obogatena s prosom. Izdelek je na voljo v treh različnih okusih in je pakiran v priročno embalažo - blazinico (»pouch«), ki je enostavna za uporabo ter hkrati naravi prijazna, saj vsebuje biopolimer-no plast, narejeno iz sirotke, ki preprečuje prehod kisika. Ekipa se bo novembra predstavila v Londonu na evropskem tekmovanju, kjer želijo prepričati z inova-tivnim nastopom, a Lea prizna, da jih čaka še veliko priprav. Je pa zadovoljna, saj se za njihov izdelek že zanimajo nekatere mlekarne, ne nazadnje so izdelek razvili zato, da bi našel svojo pot do trgovskih polic. Predavanje o demenci Kamnik - Center za socialno delo Kamnik v sodelovanju s slovenskim združenjem za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija vabi na predavanje o demenci, ki bo v torek, 10. oktobra, ob 17. uri v Dnevnem centru Štacjon. Prepoznavanje demence in prve znake bo predstavil generalni sekretar Spominčice David Krivec. J. P. www.gorenjskiglas.s^ KAMNIK - DUPLICA, na mirni lokaciji prodamo samostojno stanovanjsko hišo v izmeri 350 m2 s pripadajočim zemljiščem velikosti 1035 m2, leto obnove 2000. Na zemljišču je možna izgradnja dodatnega objekta, vredno ogleda. Cena 380.000,00 EUR, Kontakt: Metropola IN, d.o.o., 041 676 585 SCHLENK () Podjetje Kamnik-Schlenk, d. o. o. Fužine 9, 1240 Kamnik objavlja prosta delovna mesta za delo v proizvodnji kovinskih past in prahov OPERATER BO m/ž (4 delavci) (za določen čas, možnost podaljšanja delovnega razmerja ) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • 3- ali 2-letna poklicna šola strojne, elektro ali druge ustrezne tehnične smeri • izkušnje z delom v proizvodnji • opravljen izpit za vožnjo viličarja (ni pogoj) Opis del in nalog: • izvajanje delovnih operacij pri izdelavi kovinskih past in prahov • vodenje tehnološkega procesa izdelave kovinskih past in prahov • občasno delo z viličarjem Nudimo: • stimulativno nagrajevanje • redno mesečno plačo • možnost dodatnega usposabljanja Delo se sklepa za polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. 14 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Prireditve Prireditve v septembru in oktobru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com u KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v septembru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 3. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Šmarca Pravljične urice z Barbaro Božič in Barbaro Zlobko Pravljične urice približajo otrokom svet pisane besede, otrok si s tem bogati besedni zaklad. Namenjene so otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Obisk je brezplačen, otroci naj prinesejo copate! Sreda, 4. oktobra, ob 10. uri, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik BIBE - igralne ure s knjigo s Heleno Sterle Namenjene so predšolskim otrokom, ki niso v organiziranem varstvu. Srečanja so brezplačna, predhodne prijave niso potrebne. Otroci naj prinesejo copate! Sreda, 4. oktobra, ob 17. uri, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Pravljične urice s Sabino Zore in Nino Semprimožnik Namenjene so otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Obisk je brezplačen, otroci naj prinesejo copate! Sreda, 4. oktobra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik Pravljične urice s pravljičarkami iz skupine Me4 Namenjene so otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Obisk je brezplačen, otroci naj prinesejo copate! Četrtek, 5. oktobra, ob 17.30, Krajevna knjižnica Komenda Pravljične urice in pravljična joga z Lejo Goručan Namenjene so otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Obisk je brezplačen, otroci naj prinesejo copate! DOM KULTURE KAMNIK Petek, 22. septembra, ob 18. uri, Dom kulture Kamnik Karate klub Virtus Duplica: Prireditev ob 30-letnici delovanja Dupliški karate klub letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob visoki obletnici pa v Domu kulture Kamnik pripravlja svečan dogodek. Vstop prost. KMETUSKOGOZDARSKAZADRUGAZ.0.0. G I Trg talcev 1,Kamn.k Te| ■ 839-73-45 BvKMETUSK. ZADRUG. KAMNIK odprto7,0o"<>° Nedelja in prazniki zaprto ^^ Torek, 26. septembra, ob 19.30, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom: Jure Ivanušič Svež projekt Doma kulture Kamnik združuje dobro glasbo in izbrano večerjo. Prvi od petih glasbenih večerov bo tako na sporedu še septembra. Vstopnina: 12 evrov (v ceno je vključen koncert z večerjo) Ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri, Klub Kino dom Predstavitev knjige mag. Mateja Tonina Upanje za Slovenijo Mag. Matej Tonin v knjigi tematizira osrednja slovenska družbena, gospodarska in politična vprašanja ter hkrati predlaga konkretne rešitve za bolj svobodno, varno in pravično Slovenijo. Organizator: NSi, Občinski odbor Kamnik, vstop prost! Četrtek, 5. oktobra, ob 18. uri, Klub Kino dom Družabno srečanje krajanov KS Kamnik - Center ARBORETUM VOLČJI POTOK Nedelja, 24. septembra, od 10. do 18. ure, Arboretum Volčji Potok Čarobni dan Čarobni dan v Arboretumu je največji družinski dogodek v Sloveniji, saj privabi več kot 20 tisoč obiskovalcev. Na pravljičnih zelenih površinah parka bodo otroke in njihove starše razveseljevale številne ustvarjalne, plesne, športne in druge delavnice. Medtem pa bodo na Čarobnem odru nastopili Rok'n'band, Nuša Derenda, Omar Naber, Trkaj in mnogi drugi. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 1. oktobra. Sobota, 23. septembra, od 11. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Glasbena urica Na glasbeni urici bodo otroci in njihovi skrbniki odpotovali na čudovito glasbeno potovanje, na katerem bodo odkrivali nove pesmi, različne načine muziciranja in gibanja ter širili vedenje o glasbilih ter splošno glasbeno obzorje. Sobota, 23. septembra, od 11. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Labirint Travnik na otroškem igrišču bomo s polaganjem različno dolgih lesenih palic spremenili v labirint. Ko ga bomo sestavili, se bomo sprehodili po njem in poiskali izhod. Zahtevnost igre bo prilagojena starosti otrok. Nedelja, 24. septembra, od 8.30 do 9.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod Arboretum ponuja zatočišče in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikaterega ptiča, ki se skriva v krošnjah dreves in grmov. Sprehod bo vodila Alenka Bradač iz DO-PPS. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Nedelja, 24. septembra, od 11. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Izdelovanje vrtnih škratov Izkusili bomo, kako lahko lesena palica oživi in se spremeni v varuha našega vrta. Palici bomo dodali kapo, oči, nos in usta in jo spremenili v škrata. Petek, 29. septembra, od 16. do 17. ure, Arboretum Volčji Potok Izkoristimo jesenske možnosti v vrtu Čar jeseni je v njenih pisanih barvah in slastnih plodovih. Jesenske posevke bomo skrbno pokrili s kopreno, da jih zaščitimo pred vremenskimi vplivi. Pridite na delavnico in se pogovorite s strokovnjaki Kluba Gaia. Na Kmetiji tudi Katja Alenka Brun Kamnik - V občini Velika Polana v Prekmurju, kjer so Copekov mlin z okolico spremenili v prizorišče novega resničnostnega šova Kmetija, tekmovalce pa takoj razdelili v dve skupini -mlinarje in peke, se je 18. septembra začela igra, kjer lahko nekdo odnese domov kar lepo vsoto denarja - če bo vse teklo tako, kot si je pač zamislil. Med tekmovalci se za nagrado in svoj obstoj na kmetiji poteguje tudi 24-letna Katja Poljan-šek iz Kamnika - frizerka in aranžerska tehnica, katere moto se glasi, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Zase meni, da je nasmejana, dobrosrčna, a tudi trmasta oseba, ki bo na kmetiji najbolj pogrešala svobodo in zasebnost. Zaveda se, da ne bo lahko, saj kamere naredijo svoje. V šovu bi se morda lahko celo romantično zapletla, a le v primeru, da bi bila prisotna kemija. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Nedelja, 1. oktobra, ob 14. uri Čiparsko popoldne Odprtje razstave čipk klekljaric in klekljarjev Klekljarskega društva Veronike iz Nevelj s kulturnim programom in prikazom izdelovanja čipk DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Četrtek, 21. in 28. septembra ter 5. oktobra, od 17. do 19. ure, pravljična soba Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik ViLA ČiRA ČaRA - ustvarjalne delavnice za otroke Otroci, stari od 5 do 12 let, spoznavajo različne materiale in ustvarjalne tehnike ter ustvarjajo raznolike unikatne izdelke pod strokovnim vodstvom Rosane Kleindienst. Vpis poteka do zasedenosti prostih mest. Prijave in dodatne informacije: info@kljuczivljenja.si TURISTIČNO DRUŠTVO GORA Sobota, 30. septembra, ob 15. uri in nedelja, 1. oktobra, ob 11. uri, Gora sv. Miklavž v Tuhinjski dolini Prikaz starih kmečkih opravil Možnost nakupa sira in domačih dobrot, peka kostanja, prikazali vam bomo striženje ovac, žganjekuho, stiskanje mošta, izdelavo metel, ličkanje koruze, peko kruha v krušni peči. V nedeljo ob 14. uri živa glasba s Skupino Špica. ODBOJKARSKI KLUB KAMNIK Sobota, 23. septembra, od 15. do 20. ure, Športna dvorana Kamnik Turnir ob 70. obletnici Odbojkarskega kluba Kamnik za moške Odbojkarji Calcit Volleyja bodo s turnirjem, na katerem bodo igrali še ACH Volley, Posojilnica Aich/Dob in Hypo Tirol Innsbruck, obeležili 70-letnico svojega kluba. Sobota, 23. septembra, od 13. do 19. ure, Osnovna šola Stranje Turnir ob 70. obletnici Odbojkarskega kluba Kamnik za ženske Odbojkarji Calcit Volleyja bodo s turnirjem, na katerem bodo igrali še ACH Volley, Posojilnica Aich/Dob in Hypo Tirol Innsbruck, obeležili 70-letnico svojega kluba. Vrnitev muzikala Annie Jasna Paladin Radomlje - Člani Kulturnega društva Ihan in Kulturnega društva Mlin Radomlje sporočajo, da se v prihodnjih dneh za kratek čas na odrske deske vrača priljubljeni družinski muzikal Annie. Za to potezo so se odločili na pobudo stalnega moledovanja obiskovalcev, ki so si predstavo že ogledali, pa bi jo želeli videti ponovno, kot tudi tistih, ki so jo zamudili. V sodelovanju z Godbo Domžale bodo gledalce ponovno navduševali še izključno trikrat, in sicer zadnji konec tedna v septembru - 29. in 30. septembra in 1. oktobra. V soboto in nedeljo bo predstava ob 19.30, v nedeljo pa ob 17. uri, vselej v dvorani Kultur- nega doma Radomlje. »Mu-zikal Annie je do sedaj imel že zavidljivih petnajst ponovitev. Z glasbenim vodstvom Uršule Jašovec, koreografijo Petre Vegelj, scenografijo Urške Gregorič, kostumo-grafijo Marije Zajc Jašovec in pod dirigentsko taktirko Damjana Tomažina je to doživetje, ki ga ne smete zamuditi,« sporočajo mladi ustvarjalci. Skupno je sodelujočih okoli šestdeset, med njimi 14 otrok in 32 glasbenikov, v predstavi pa ima svojo vlogo tudi kuža. Velika večina vključenih v projekt je lokalnih talentov iz Radomelj, Domžal, Kamnika, Lu-kovice, Mengša, Moravč in Trzina, njihova želja pa je pustiti svoj košček v mozaiku razvoja glasbenega gledališča na slovenskih tleh. Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Jasna Paladin Križ - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik ter občini Kamnik in Komenda vabijo na Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Če pojemo in godemo, si gvišno blizu bodemo, ki bo v nedeljo, 24. septembra, ob 18. uri v Breznikovem domu na Križu pri Komendi. Sodelovali bodo: Društvo upokojencev Komenda - Folklorni trio, Društvo upokojencev Kamnik - Ljudske pevke Predice in godec Jože Jagodic, pevska skupina društva Šola Zdravja Domžale, Moški pevski zbor Društva upokojencev Janez Cerar Domžale, ljudske pevke Kulturnega društva Domžale ter Ljudski pevci iz Tuhinjske doline. Nastopajoče bo ocenjevala strokovna spremljevalka srečanja dr. Urša Šivic, program pa bo povezoval Tone Ftičar. Kamničan petek, 22. septembra 2017 ll DEŽURNE SLUŽBE: JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 Zahvale www.pogrebnik.si ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V 73. letu nas je zapustila Justina Galjot roj. Lanišek, iz Podgorja pri Kamniku Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za darovane sv. maše in ostalo pomoč. Iskreno se zahvaljujemo ekipi nujne pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. Hvala tudi g. župniku Luku Demšarju in g. župniku Jerneju Marenku za lepo opravljen obred in Jožetu Romšaku za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Avgust 2017 ZAHVALA Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal... V 50. letu je tiho odšel naš dragi Janko Cencelj Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, spodbudne besede, izrečena sožalja in darove. Hvala dr. Olgi Ložar za nesebično zdravniško pomoč, hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za spodbudne besede in poslovilni govor, hvala terapevtki Romani za njena dobra dela in potrpežljivost, hvala direktorici Podružnice Domžale Kamnik Zasavje ge. Manji Konečnik in vodji poslovalnice Domžale ge. Mojci Golob in ostalim sodelavcem, ker ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem gasilcem in KS Dob za pomoč in poslovilna govora. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V samoti čarni dih spomina zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in se vračajo samo še v tvoje sanje. (Ada Škerl) V 90. letu se je poslovil naš zlati očka, dedek in pradedek Bogdan Jesenko iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja, sožalja, darove. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom Smolnikarjeve ulice, Emi Zore, Luciji Konjar, Darinki Klemene, patronažni sestri Maji, družinam Mlakar in Zakrajšek, Nadi Plahutnik, Heleni Turk in Tonetu Šmidovniku ter podjetju Amarius, hvala tudi podjetju KPK za organizacijo pogreba. Hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste našega očka pospremili na zadnji poti. Ponosni smo, da si bil del naših življenj. Njegovi: Lara, Henry, Egidij, Oliver, Mark, Borut in Taja ZAHVALA Izpolnjena v življenju in željna večnosti je mirno zaspala Marjeta Majcenovič s Perovega v Kamniku Hvala vsem, ki soustvarjate spomin na Marjetin svet zgodb in jabolčnih krhljev. Vsi njeni ZAHVALA Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, le da petja se in orglic tvojih nič več ne sliši. (prir. J. D.) V 92. letu se je poslovil Stanislav Smolnikar Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sokrajanom, še posebej Janku Šuštarju in Radu Mestku, za vso pomoč, ki so jo nudili pokojnemu očetu, ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v slovo pospremili na zadnjo pot. Vnuka Tim in Vana V SPOMIN Ločitev, kako si boleča ... Jožici Uršič 1. 11. 1957-31. 8. 2016 Z žalostjo v srcih se spominjamo, da je minilo že eno leto, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, ko postojite ob grobu ... Vsi njeni Mlaka pri Komendi ZAHVALA Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V 86. letu se od nas poslovila mama, babica in prababica v Terezija Smidovnik rojena Resnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni ^KPK 24 UR NA DAN Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^ ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V polnosti življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi Frančišek Grden Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem UE Kamnik in trgovine KI M Kamnik za izrečene tolažilne besede, topel stisk roke, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Ivana Kočar 6. 3. 1933-4. 9. 2017 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za tolažilne besede, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku g. Gerčarju za lepo opravljen obred. Naša draga mama bo za vedno živela v naših srcih. Žalujoči vsi njeni Šmarca, september 2017 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. Tiho je odšel naš stric Franc Klemenc Ulipčev Franc s Hriba 6 pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovane maše in sveče. Hvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu in se ga spominjali. Vsi njegovi : U 11 t j : a 16 petek, 22. septembra 2017 Kamničan Kamničan V gasilskih vrstah je že osemdeset let Župan Marjan Šarec je v ponedeljek, 11. septembra, skupaj z nekaterimi gasilci PGD Kamnik čestital častnemu občanu ter častnemu poveljniku Gasilske zveze Kamnik in PGD Jožefu Berlecu ob 80-letnici članstva v PGD Kamnik. Jasna Paladin, Janja Zorman Macura Kamnik - Jožef Berlec je na dan obiska praznoval svoj 98. rojstni dan, in kot da ni že tako visoka starost sama po sebi dovolj velik razlog za praznovanje, se slavljenec lahko pohvali še s častitljivo dolgim stažem v vrstah gasilcev. Tem se je namreč pridružil pri svojih osemnajstih letih in tako praznuje že osemdesetletnico članstva. Kot so nam povedali na Gasilski zvezi Slovenije, gasilcev s tako dolgim stažem razumljivo ni veliko, a glede na visoke starosti prav malo tudi ne. V njihovih vrstah, torej po vsej Sloveniji, je takšnih, ki so gasilci osemdeset let ali več, skupno enaindvajset. Jožef Berlec se je rodil 11. septembra 1919 v Buču, Šmartno v Tuhinju. Jeseni leta 1921 se je družina preselila v Kamnik. Po končanem šolanju, osnovni šoli v Kamniku, Meščanski šoli Zgornja Šiška in kasneje Meščanski šoli Spodnja Šiška, je v letu 1934 začel z delom vajenca v kamniški tovarni Titan. V Titanu se je Jožefu Berlecu so se na njegov rojstni dan za dolgoletno delo v gasilskih vrstah zahvalili: Anton Koželj, član komisije za veterane GZ Kamnik in predsednik komisije za veterane PGD Kamnik, Anton Prelesnik, predsednik komisije za veterane GZ Kamnik, župan Marjan Šarec in Janez Repanšek, predsednik komisije za zgodovino GZ Kamnik, v družbi slavljenčevega sina Joška Berleca. zaposlil leta 1938 in bil tu zaposlen vse do svoje upokojitve leta 1978. Najprej je bil orodjar, kasneje pa je ob sprotnem izobraževanju napredoval do glavnega tehnologa v orodjarni. Leto in pol je bil vodja orodjarne. Aktivno je deloval v delavskem svetu, bil član več komisij in kar 25 let opravljal funkcijo tajnika sindikata. Več let je bil tudi predsednik tovarniške organizacije Rdečega križa in organizator krvodajal- skih akcij. Za njim je dolga in uspešna pot v gasilstvu in vsi, ki ga poznajo, vedo povedati, da je bil pri poveljevanju gasilskih akcij odločen mož, svoje bogato znanje s področja gasilstva pa je kot predavatelj prenašal tudi na mlade gasilce. Za šestdeset let predanega in uspešnega dela na področju gasilstva v občini Kamnik je Jože Berlec leta 2000 prejel naziv častnega občana Občine Kamnik. Gasilska zveza Kamnik mu je ob častitljivih jubilejih podelila plaketo, župan Marjan Šarec pa se je Jožefu Berlecu zahvalil za to, da je dolgih osemdeset let s požrtvovalnostjo v ponos uniformi ter vzor gasilkam in gasilcem, kot častni občan Občine Kamnik pa z znanjem in iskrenostjo v ponos vseh Kamni-čank in Kamničanov. S šopkom cvetja mu je ob tej priložnosti čestital tudi za 98. rojstni dan. NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK IN MLADINE Zavarovanje za primer nezgode ali bolezni otroka Naj bosta otroštvo in mladost polna sproščene igrivosti in aktivnega preživljanja časa. Za večjo finančno varnost pa poskrbite z nezgodnim zavarovanjem. Veseli bomo vašega obiska v poslovalnici Kamnik na Ljubljanski cesti 4 a. www.vzajemna.si O 080 20 60 Darilo je na voljo od 26. 8. 2017 do porabe zalog, če zavarovanje sklenete v poslovalnici Vzajemne ali na dogodkih Vza jemne. Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnico S koncertom pomagali Tilnu Simon Zorman iz Šmarce, ki je poznan po svojih dobrodelnih projektih, je minulo soboto organiziral koncert Pomagajmo Tilnu, na katerem so zbirali denar za nakup električnega invalidskega vozička. Jasna Paladin Šmarca - Kulturni dom Šmarca je bil v soboto, 16. septembra, znova prizorišče dobrodelne prireditve, žal ne s povsem polno dvorano, kot bi si želeli organizatorji. Pravzaprav organizator, saj je vajeti priprave tokratnega dogodka v svoje roke znova vzel Simon Zorman, oče Anžeta, ki ima cerebralno paralizo, in zato dobro ve, kako je bolezen imeti v družini in kako težko je druge prositi za pomoč. »Pred leti so dobri ljudje pomagali našemu Anžetu, da smo v hiši lahko postavili invalidsko dvigalo, in takrat sem sklenil, da bom tudi sam z organizacijo dobrodelnih koncertov pomagal drugim. Tokrat osemnajstletnemu Tilnu, ki je sošolec mojega sina v zavodu Cirius in ima izjemno redko prirojeno bolezen, kjer so najbolj prizadeti možgani, mišice, ledvice in sklepi. Posledično je pri njem prisotna huda gi- Organizator koncerta Simon Zorman iz Šmarce Kranja, kjer imajo poseben račun odprt prav za Tilna. Koncerta so se udeležili tudi Tilen in njegova starša, ki sicer stanujejo v Velenju. Do stanovanja v četrtem nadstropju morata starša sina nositi, saj dvigala nimajo, to pa je pri njegovih 85 kilogramih vse prej kot preprosto. »Izjemno smo veseli, da se je Simon Zor-man samoiniciativno angažiral za nekaj takega, za vse nas je to prvič,« nam je vidno ganjena povedala mama Tilen in njegova starša so bili izjemno veseli vsakršne pomoči. / Foto: Jasna Paladin balna oviranost, izraziti nehotni gibi in samomutilacij-sko vedenje. Zaradi motorične prizadetosti in popolne nesamostojnosti potrebuje stalno prisotnost odrasle osebe, ki ga lahko ustrezno nadzira, preprečuje poškodbe in mu pomaga pri gibanju. V zelo veliko pomoč bi mu bil električni invalidski voziček in z današnjim koncertom bo družina korak bližje uresničitvi te želje. Seveda bi si želel, da bi prišlo še več ljudi, a bistvo današnjega koncerta je v tem, da Tilnu in njegovim staršem pokažemo, da nam ni vseeno in da se začne zbirati denar za nakup električnega vozička, ki stane okoli sedem tisoč evrov,« nam je pred koncertom povedal Simon Zorman, v ponedeljek pa dodal, da so zbrali 681 evrov, ki so jih nakazali Humanitarnemu zavodu Vid iz Tatjana in priznala, da do sedaj nikdar niso prosili za pomoč ali se kako drugače izpostavljali v javnosti, da pa z možem ne bosta večno mlada in da morata sinu omogočiti, da bo vsaj minimalno samostojen. »Tilen, ki ima to redko prirojeno bolezen sploh edini v Sloveniji, ima rad hitrost, gleda druge mladostnike, kako so mobilni, in z električnim vozičkom, ki bi mu omogočil bistveno več samostojnosti, bi ga zelo osrečili,« še pravita starša. Na koncertu so nastopili: orientalske plesalke skupine Ayla, harmonikar Tomaž Kregar, Toni Sternad, Vida Zupin, akrobatska plesalca Elvis Rušnjak in Noel Cerar, članice navijaške skupine Leaders Unified, slepa pevka Anja Pustak Lajovic in glasbena skupina The Eccentrics.