1. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan tjutraj razven
» ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številk* Din 1’—, lanskoletne 2'—; mo-sečna naročnina Din 20*—, za tujino 80-—. DredniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. B0-09 tn 80-71
Jugoslovan
Rokopisov ne »raBatno.
Oglasi po tarifi in dogovora. Oprava
»Ljubljani, Gradišče4,tel.30-68.' Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-60.
V Celju: Slomškov trg L Po5t. čok. raJS.i Ljubljana 1S.62L
St. 181
Ljubljana, sobota, dne 8. avgusta 1931
Leto II.
Obisk nemških državnikov v Rimu
Težnje za zbližanje med Nemčijo in Italijo — Italija noče posebnega sporazuma z Nemčijo — Italijansko - nemško zbližanje ni naperjeno proti nobeni tretji državi
Trezna in mirna sodba francoskega lista
Plebiscit v Prusiji
Plebiscit v Prusiji so zahtevali nemški desničarji, ki stoje več ali manj pred vplivom finančnega magnata Hugenberga. Hugenberg — glej sliko — vzdržuje velik del desničarskega časopisja v Nemčiji
LI jfoiscit v Prusiji
Dalekt,.->ezen pomen plebiscita za nemško zunanjo politiko
Berlin, 7. avgusta. AA. Pruska vlada je objavila manifest, v katerem dokazuje nesrečne posledice, če bi plebiscit 9. avgusta izpadel pozitivno za narodne socijaliste. — Socijalno-demokratska stranka je pozvala svoje pristaše, naj se ne udeležijo plebiscita.
Pariz, 7. avgusta. Havas poroča iz Berlina, da je državni predsednik Hindenburg izjavil, da obstoja sklep pruske vlade, da primora vse pruske liste, da objavijo njen manifest proti plebiscitu, ki se vrši v nedeljo glede predloga razpusta pruske zbornice. Uradni krogi smatrajo, da bo ta ini-cijativa imela dalekosežne posledice.
Berlin, 7. avgusta (d). Po izjavi državnega kancelarja dr. Briininga, ki se je izrekel proti stahlhelmskemu ljudskemu glasovanju, je izjavil tudi državni predsednik Hindenburg, da v nedeljo ne gre glasovati. Včeraj pa je pruski ministrski predsednik dr. Braun podal ostro izjavo proti udeležbi na ljudskem glasovanju. Hkrati je govoril pruski finančni minister Hop-ker Aschoff v berlinskem radiu o poti skozi finančno in gospodarsko krizo. Dejal je: Če bo imelo nedeljsko ljudsko glasovanje uspeli, bo sledila strahovita volilna borba. Vsakdo mora uvideti, da se bodo zmagovalci, če ljudsko glasovanje uspe, med seboj razmesarili in da bo konec ta, da pride na krmilo vojaška diktatura, ki nikakor ne bo kos velikim gospodarskim problemom, ali pa pride boljševizem. V resnici bo sedanji napad na prusko vlado omajal vso nemško državno politiko. V zadnjih letih je namreč pruska vlada, zavedajoč se odgovornosti, držala z državno vlado. Pomoč bomo dobili samo tedaj, če si pomagamo sami. Sedaj sino navezani na dobre odnošaje do drugih velikih svetovnih narodov. Tudi ti odnošaji bi se skalili, če bo nedeljsko glasovanje imelo uspeh. Preostaja edinole geslo: Vzdržite se ljudskega glasovanja!
Angleška spomenica o razorožitvi
London, 7. avgusta. AA. Po vesteh iz verodostojnega vira je angleška • vlada izgotovila in poslala spomenico o razorožitvi Društvu narodov v Ženevo.
Fašistovske mobilizacije
Trst, 7. avgusta, v. Po vseh večjih krajih so se pričele organizirati poskusne mobilizacije fašistovskih oboroženih sil. Včeraj smo poro-
o	napovedani mobilizaciji v Istri, ki bo J**>ela svoj center v Piranu. Danes je fašistov-8l{i poveljnik v Trstu Perusino izdal ukaz, da se 2j°r#jo vsi člani fašistovske stranke iz Trsta, ,lr*iCa, Nabrežine, Opčine, Sežone, Milj, Ron-c°v jn Starancana zbrati v nedeljo v Trstu. I s in kraj zbora se bo še objavil. Fašiste-VtSm k° v nedelj*0 pregledal poslanec Scorza. ' se bo tudi raport fašistovskih častnikov.
Nemčija in nakup žita v Ameriki
" ftsl,ii|gt°n, 7. avgusta. AA. Vlada je vzela znanje poročilo svojega poslanika v Berlinu er odgovor nemške vlade o Hoovrovem načrtu e nakupa bombaža in žita a strani Nem-f,Je v Ameriki.
Kiin, 7. avgusta, n. Davi ob 8-15 sta prispela v Rim nemški državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius. Na postaji ju je sprejel zunanji minister Grandi. Nemški poslanik von Schubert jima je šel naproti do Brennerja, kjer ju je ob prehodu na italijansko ozemlje pozdravil tudi prefekt iz Božena, dr. Marziali in odposlanec italijanskega zunanjega ministra Baldoni.
Cim sta prispela v Rim in se kot gosta italijanske vlade nastanila v Grand-hotelu, sta posetila ministrskega predsednika Mussolinija, ki ju je sprejel v palači Ve-neziji. Nato sta Mussolini in Grandi gostoma vrnila poset.	•
Fašistovski tisk pozdravlja dr. Briininga in dr. Curtiusa in izraža upanje, da bodo rodili sestanki nemških in italijanskih državnikov v Rimu pozitivne rezultate.
»Giornale d’ Italia« meni, da so se težnje za zbližanje med Nemčijo in Italijo pokazale že v več primerih. Italijanski in nemški delegati so vzporedno delovali v komisiji, ki jo pripravila splošno konferenco za razorožitev, dalje v komisiji, ki je proučevala vprašanje o evropski uniji. Grandi in Curtius sta skupaj postavila in branila predloga, da morajo v evropsko komisijo tudi zastopniki Turčije in sovjetske Rusije. Italijanska zunanja politika je sicer nezavisna po svojih koncepcijah, kakor tudi po svojih praktičnih smereh, pa je vendar pripravljena sodelovati pri po-mirjenju in stabilizaciji Evrope in pri ureditvi svetovnega problema, da se tako postavi solidna osnova za splošni mednarodni sporazum in vzajemno sodelovanje. Ta rimske sestanek bo kakor zadnji sestanek
Stimsona z Mussolinijem in Grandijem postal gotovo koristen element te italijanske politike. Poset Briininga in Curtiusa v Rimu bo ojačil razvoj italijansko-nemških odnošajev v okviru evropskega sodelovanja.
»Tribuna« prav prav tako naglasa splošne evropske cilje fašistovske zunanje politike, pa zaključuje, da fašistovska Italija noče separatnega sporazuma z Nemčijo. Otročje bi bilo, pravi list, soditi o kakršnemkoli evropskem dogodku drugače, kakršen je v resnici. V posebnem primeru sedanjega obiska nemških državnikov v Rimu pa bi takšno tolmačenje še prav posebej odgovarjalo resnici. Nemška državnika sta s svojim prihodom v Rim pokazala, da se popolnoma ravnata po legitimnih smernicah svoje politike, da priznavata, da je usoda Nemčije vezana z usodo vse Evrope.
»Lavoro Faschista« pa prepričuje svoje čitatelje, da italijansko-nemško zbližanje ni naperjeno proti nikakršni tretji državi,
nego ima izključen namen, da služi splošnemu sodelovanju in miru med vsemi evropskimi narodi. Mussolini je pred 6. dnevi naglasil, da so Italiji potrebni mir, delo in proizvodnja. Njegovim besedam sledijo dejanja.
Pariz, 7. avgusta, n. O potovanju nemških ministrov v Rim piše »Tempse: Spričo zaprek med Italijo in Nemčijo ni niti misliti, da bi se v tem hipu mogel doseči ožji sporazum med obema državama. Sodelovanje, ki sta si ga Italija in Nemčija postavili za cilj baš te dni, pa je nele mogoče, marveč tudi potrebno. Neki reakcijonarni krogi v
Berlinu so se udajali iluzijam, da bi se namreč med Nemčijo in Italijo moral doseči sporazum, ki ne bi imel naloge, da učvrsti mir, nego da ojači agresivno politiko obeh držav proti drugim državam. Republikanski elementi v Nemčiji pa so se stalno branili takih teženj, ki gotovo ne odgovarjajo trajnim interesom Nemčije. V ostalem pa nemška vlada, pa naj bo njena diplomacija takšna ali takšna, to dobro ve in z njim računa. Kot posledica obstoječega položaja med Rimom in Berlinom, ki ga nič ne more spremeniti, obstojajo med Nemčijo in Italijo problemi, ki jih ni mogoče odstraniti. Dogajalo se je, da je moral Mussolini že večkrat ostro nastopiti proti panger-manskim težnjam. Tu sem spadata vprašanji o priključitvi Avstrije k Nemčiji, kakor tudi problem južnih Tirolcev. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila obnovitev nemškega prodiranja proti jugovzhodu. To pa je opasnost, ki je Italija nikoli ne bo prezrla. Vse to bo dovolj za ocenitev rezultatov, ki jih Briining in Curtius moreta doseči v Rimu.
Rim, 7. avgusta. AA. Agencija Stefani poroča:	V	trenutku	obiska v Italiji sta
nemška državnika Briining in Curtius zaprosila za sprejem pri italijanskem kralju, ki se zdaj nahaja v Santani de Valdiere, Kralj se je zahvalil nemškima državnikoma za to njihovo prošnjo ter ju zaprosil, da z ozirom na dejstvo, da je njihovo bivanje v Italiji časovno omejeno, ker se morata vrniti v Nemčijo, kjer ju čakajo težke naloge, opustita obisk v Santani* de Valdiere, ker bi bila pot tja predolga. Kralj se je zahvalil istočasno za prisrčne pozdrav« nemških državnikov.
Dunaj — gnezdo mednarodne špijonaže
Nezadosten odgovor avstrijske vlade —Ali velja gostoljubnost tudi za bombne atentatorje? — Dunajski list zahteva, da že enkrat napravi Avstrija red
Dunaj, 7. avgusta. Avstrijska vlada je izdala službeni komunike, v katerem poroča o svojih ukrepih, da se ne ponovi več vtihotapljanje peklenskih strojev v vagone, ki gredo v Jugoslavijo. V komunikeju pravi, da se sedaj vsi vagoni skrbno pregledujejo in sicer pred vstopom potnikov in še enkrat na meji, ko morajo vsi potniki izstopiti, da se morejo vagoni temeljiteje pregledati. Nadalje pravi, da je tudi dan nalog policiji, žandarmeriji ter železniškim uslužbencem, da pazijo na vse potnike in njih ponašanje, da bi se tako takoj mogli preprečiti ponovni poskusi atentatov. Na koncu komunikeja pravi, da dosedaj pri teh pregledih niso našli nič sumljivega.
Ta komunike v nobenem pogledu ne zadostuje. Da so bili po groznem atentatu v Zemunu vsi pregledi vagonov neuspešni, je bilo itak pričakovati, ker so bili vsi atentatorji dovolj glasno obveščeni o nameravanih ukrepih avstrijskih oblasti.
Nadalje je jasno, da ne zadostuje samo pregledavanja vagonov, temveč da je treba sefi v samo gnezdo onih, ki vprizarjajo te atentate. Kdo so ti krogi, vedo avstrijske oblasti zelo dobro, ker so bile na nje opozorjene od samih avstrijskih listov. Že v svoji včerajšnji številki je poročal »Jugoslovane o poročilu dunajskega »Abenda«, ki pravi dobesedno tole:
»Na Wiedenergiirtlu in v Karolinengasse obstojita že leto in dan dve zarotniški stanovanji, ki sta pod vodstvom hrvatskih emigrantov, kjer neprestano kujejo in snujejo načrte. V hiši na Wicdenergiirtlu odhajajo in prihajajo neprestano teroristični agenti. Od tu odhajajo na svoja agitacijska in posredovalna poizvedovanja in sicer deloma naravnost, deloma pa preko Madjar-ske v Avstrijo . . .« In še več je pisal »Der Abend« in pozival avstrijske oblasti, naj telefonično vprašajo pri »Reichsposti«, kjer bodo lahko avstrijski politični policiji povedali vse, kar bi rada vedela.«
Nikjer se ne pravi v avstrijskem komunikeju, da so avstrijske oblasti kaj ukrenile na ta poziv dunajskega »Abenda«. Prav tako ne čujemo niti besede o ukre-
pih, ki so jih avstrijske oblasti podvzele na zahtevo jugoslovanskih listov. O vseh teh stvari molči komunike. Ali se mar
avstrijske boje spregovoriti v tej zadevi jasno in odločno?
Dunaj — špijonažno gnezdo.
Dunajski list »Der Abendc je v svoji 178. številki objavil tudi to zanimivost:
»Tuji diplomati veljajo kot eksteritori-jalne osebnosti. To se pravi: So nad zakoni dežele, v kateri so akreditirani gostje. Pusti se jim popolna prostost v izvrševanju političnih ciljev in vsak otrok ve, da je njih eno najmanj čednih, toda najvažnejših pripomočkov špijonaža. Pri vsej brezkrupuloznosti se varujejo diplomati vporabljati državljane države, v kateri so gosti, v špijonažne svrhe proti njih lastni državi.
»Včeraj je bil pred dunajskim sodiščem eden od špijonov, ki je v službi diplomacije. Bil je v službi madjarskega poslaništva. Po naročilu tega je moral ponovno potovati v Jugoslavijo. Šlo je za visoke nagrade: 20.000, 50.000, 70.000, 90.000 Din! Te velike vsote kažejo, da se je moralo prav temeljito špijonirati. Najbolj slaba stvar pri tem pa je, da se je sicer špijon-ska služba vršila, da pa špijou ni dobil vsega plačila. V svoji jezi je osleparjeni špijon grozil gospodom madjarskega poslaništva na Dunaju in vsled tega je bil obtožen. Tekom včerajšnje razprave je prišlo do senzacionclnih odkritij; obtoženec je namreč priznal, da je madjarsko poslaništvo pozvalo njega, avstrijskega državljana, da izšpijonira tudi avstrijske vojaške tajnosti. Te šuftarije pa ni izvršil, ker kot Avstrijec ni hotel izdati lastne dežele iu vsled tega so ga njegovi madjarski gospodarji pustili pasti. Ta špijon je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. Odprto ostaja vprašanje: Kaj pa se zgodi z gospodom Ambrossy-jem, šefom kraljevega ogrskega poslaništva?«
Isti list je dalje poročal, da se je v zadnjem času znatno povečalo delovanje hrvatskih emigrantov in zato odločno zahte-
va, da se proti njim nastopi. Cisto nevzdržno stanje je, da bombni atentatorji zlorabljajo avstrijsko gostoljubje r to, dn na avstrijskih tleh vtihotapljajo r železniške vagone, ki gredo v Jugoslavijo, ta*-strelivne aparate.
Napravite že enkrat red! kliče zato dunajski list. Tudi mi to pravimo, a tudi dostavljamo, da s polovičarskimi odredbami ne bo napravila avstrijska vlada reda. In to bodi poudarjeno!
Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja
Beograd, 7. avgusta. 1. Včeraj se je v Vršeli vršila širša konferenca zastopnikov narodnih, kulturnih in gospodarskih društev. Na konferenci so sklenili, da se proslavi 10-letnica vladanja Nj. Vel. kralja kar najsvečaneje. Proslava se prične že v soboto 15. t. m.
Dr. žižeku se obrača na bolje
Beograd, 7. avgusta. 1. Zdravstveno stanja ranjenega dr. Cirila žižeka gre na bolje. Dr. žiželc bo v prav kratkem času zapustil bolnico.
Za kreditiranje vozarine — le gotovina
Beograd, 7. avgusta. AA. Na predstavilo centrale industrijskih korporacij generalni direkciji državnih železnic o vprašanju, ali smejo blagajne državnih železnic sprejemati v zameno za vozarinske kredite tudi vrednostne papirje, je generalna direkcija- državnih železnic izdala pojasnilo, da je s čl. 57. pravilnika o finančni in računski službi državnih železnic, ki je stopil v veljavo 1. avgusta t. 1. izrečno predpisano, da se v depozit za kreditiranje vozarine mora polagati samo gotov denar in na vrednostni papirji.
Prepovedane knjige
Beograd, 7. avgusta. AA. Prepovedan je uvok in razširjanje madžarskih knjig »Nelutelea UtakoiK in »A Sovjet 1931« v izdaji Geniusa Knabasa v Budimpešti. — Prepovedan je tudi uvoz in razširjanje v naši državi revije »Cro-atian Revue«, ki izhftja v angleščini in hrvaščini v Filadelfiji.
Težko gospodarsko stanje na Ogrskem
Silen padec cene pšenice — Redukcija uradništva ali pa znižanje
plač — Upanje na inozemsko posojilo
Budimpešta, 7. avgusta, n. Gospodarsko stanje na Madjarskem je dan za dnem težje. Povsod že občutijo pomanjkanje denar-
ja. Nihče ne more kriti svojih obveznosti. Finančno in gospodarsko življenje je tako-rekoč zaostalo. Posojila se dajejo le še v najmanjši meri. Cene pšenice so padle tako, da je zadela agrarce naravnost katastrofa. Pšenico prodajajo po 85—95 Din /a ine-terski cent. Veleposestniki morajo izvažati žito in ga prodajati le po 150 dinarjev za met. cent, čeprav dobivajo za izvoženo blago premije.
Med narodom je zavladalo veliko nezadovoljstvo. Ni pa nikogar, ki bi nezadovoljneže organiziral. Kdor bi jih namreč hotel organizirati, tega bi vlada obtožila komunizma. V zadnjem času je vlada od-
pustila mnogo uradnikov in državnih oblastem so sledila sedaj Še privatna podjetja. Pa tudi samoupravne ustanove že mislijo na redukcijo uradništva ali pa vsaj na 10-odstotno redukcijo uradniških plač.
20.000	nameščencev je brez dela. Med tem pa, ko vlada na Madjarskem takšno stanje, izdaja madjarska vlada mnogo denarja za razne reprezentance. — Vse sedaj gleda na posojilo, ki ga hoče Madjarska dobiti v inozemstvu. Inozemskega posojila pa brez sodelovanja Francije ni mogoče dobili. Francija pa je postavila napram Madjarski takšne zahteve, ki jih ta noče sprejeli. Pravijo, da bo prišlo do koncentracijske vlade, kateri bi Francija zaupala denar. In še to le pod gotovimi pogoji •
Važne določbe za izvoz živine v Avstrijo
Pruski plebiscit
Brez ozira na svetovno vojno in na vse druge slabe izkušnje je bila francoska vlada pripravljena Nemčiji priskočiti na pomoč, te dobi le količkaj zadovoljivo jamstvo, da t« francoski denar ne bo uporabil proti Franciji. Samo vsled tega je omenil La val Briiningu politične pogoje, da bi bil francoski varčevalec pripravljen posodili denar Nemčiji. Laval je pa to le omenil in ni stavil nobenih pogojev, ker je uvaževal težko »tališče nemške vlade proti vedno bolj napadalni tehniki nemških nacijonalistov. Kakor je francoska vlada uvaževala stališče nemške vlade, tako naj bi tudi nemška vlada razumela previdnost francoskih varčevalcev in sama od sebe poskrbela s potrebnimi ukrepi, da bi dobil francoski varčevalec zaupanje v Nemčijo in bil prepričan, da ne bo uporabljen francoski denar ■za oboroževanje proti Franciji in njenim zaveznikom. Posojilo Nemčiji je lorej propadlo samo zato, ker ni bilo mogoče takoj ustvariti med Nemčijo in Francijo potrebno ozračje zaupanja.
Ker pa vsled tega ni bilo mogoče mednarodno posojilo Nemčiji, se skuša z raznimi zasilnimi odredbali izkopati Nemčija ■l lastno močjo iz sedanje finančne krize. Kakor se lepo sliši krilatica o rešitvi nemške finančne krize z lastno silo, tako pa je ta. krilatica vseskozi neresna in nestvarna, ker Nemčija ne more dolgo pogrešati tuje pomoči. To n videvajo tudi mnogi nemški finančniki in narodni gospodarji, nočejo pa tega priznati ne nemški nacijonalisti ne nemški komunisti. Eni ko drugi hočejo katastrofo v Nemčiji, nacijonalisti zato, da uvedejo svojo več ali manj fašistično diktaturo, komunisti pa, da v času splošne zmede postavijo svojo proletarsko diktaturo.
Posledica obeh teh prizadevanj pa je, da bodo tako Hitlerjevi in Huggenbergovi nacijonalisti kakor tudi komunisti glasovali aa plebiscit, ki so ga povzročila Stahlhel-movci in ki se vrši jutri v Pruski. Organizacija »jeklenih čelad«, ki šteje le okoli 1-50.000 organiziranih članov, pač ne bi mogla spraviti skupaj 13 milijonov glasov, kolikor je potrebno, da pade Rraunova vlada. Toda s podporo vseh nemških nacionalistov in dela nemške ljudske stranke, ki tudi podpira nacijonaliste, ter s pomočjo komunistov bi moglo prizadevanje i jeklen ih čelad< imeti uspeh. Kakor hitro bi se to zgodilo, pa je jasno, da sploh več govora ne more biti o nemškem zunanjem posojilu in da je neizbežna katastrofa, v katero pehajo Nemčijo skrajne nemške stranke.
Pa tudi če plebiscit ne bi popolnoma uspel, bi vendar vlada dr. Briininga prišla v skoraj brezupen položaj, ker bi si zunanji svet upravičeno dejal, da ni varno nalagati v Nemčiji denar, če pa morejo vsak hip zmagati v Nemčiji elementi, ki hočejo na-rušiti evropski mir. Da bi bila od Nemčije odvrnjena usodna nevarnost, ki jo krije v sebi nedeljski plebiscit, bi morala biti nezaupnica skrajnih elementov odklonjena z veliko večino, da bi se jasno pokazalo, da nazadujejo prevratni elementi in da napredujejo oni, ki so za weimarsko ustavo in za dobre odnošaje s sosednimi državami. Nedeljski plebiscit bi moral na vsak način dati naoijonalistom in komunistom manj glasov, kakor pa so jih dobili pri zadnjih volitvah, ker le najneznatnejši porast njihovih glasov bi nujno onemogočil vsako zbližan je med Francijo in Nemčijo in francoski varčevalci bi postali še previdnejši, kakor so že. Brez francoskega pristanka pa ni mogoča nobena mednarodna pomoč Nemčiji.
Nemška vlada se zaveda usodne važnosti, ki jo ima za vso Nemčijo nedeljski pruski plebiscit, saj je še vedno res, da ima Nemčijo, kdor ima Prusijo. Nemška vlada se zato tudi trudi, da 9. avgust ne bi prinesel zmage nemškim ekstremistom te in one strani in ministrski predsednik dr. Briining je celo v radiju opozarjal na usodno nevarnost 9. avgusta.
Drugo je seveda vprašanje, če bodo la prizadevanja tudi imela uspeh, ker zasilne odredbe, ki jih je izdala nemška vlada, so samo še povečale notranjo zmedo v Nemčiji, kar je le v računu komunistov in nacijonalistov. Vsa usodnost položaja v Nemčiji se vidi tudi v dejstvu, da nastopajo skupno proti vladi nacijonalisti in komunisti, ki so si sicer največji nasprotniki. Ta perverzna zveza, kakor pravijo nekateri nemški listi, kaže pač najjasnejše, da niso v krizi samo nemške finance, temveč tudi nemško politično mišljenje.
Naj pa izpade 9. avgust tako ali tako, vendar ne bo imel teh mednarodnih posledic, kakor računajo njegovi predlagatelji. Ne bo se razširila nemška kriza v splošno kriz«, temveč bo nasprotno povzročila izolacijo Nemčije. Kajti uspeh skrajnih strank bo prepričal tudi Angleže in Amerikance, da je francosko stališče upravičeno, zmaga vlade pri plebiscitu pa bo odprla pot k francosko - nemškemu zbližanju. V interesu evropskega miru je samo želeti, da se to zgodi in zalo bo devetega avgusta ves svet pričakoval na rezultate pruskega plebiscita, ki naj povedo, na katero pot bo krenila Nemčija.
Beograd, 7. avgusta. A A. Sporazum o živinskih boleznih, ki je sestavni del nove trgovinske pogodbe, ki je stopila provizor-no v veljavo med našo državo in republiko Avstrijo, vsebuje gotove odredbe, ki jih ni bilo v starem sporazumu. V zvezi s tem je oddelek za veterinarstvo v ministrstvu za kmetijstvo izdal preko kraljevskih banskih uprav vsem veterinarjem navodila o uveljavljanju nove trgovinske pogodbe. Ta navodila pravijo:
Sveže in ohlajeno konservirano meso mora nositi isti žig kakor potrdilo o izvoru in zdravju. Za konservirano ali predelano meso mora vsebovati potrdilo tudi
lo,	da meso nima v sebi nobenih substanc, katerih uporaba je po predpisih namembne države prepovedana. Za izvoz živine in živinorejskih proizvodov se ne bo zahtevalo nikako predhodno dovoljenje, temveč se bo izvoz vršil po odredbah, ki so določene s pogodbo. Pri vsem tem pridržijo pogodbene stranke glede izvoza živine razen kopitarjev, posebno še za gospodarsko uporabo, kakor oploditev, delo in gojitev, sebi pravico, da predpišejo posebne pogoje, katere bo država strogo izvajala. Kakršnakoli je gospodarska uporaba, kateri je živina namenjena, je treba vedno priložiti potrdilo, kakor ga zahteva sporazum o živinskih boleznih. Ce se uvaža živa ži-
vina iz ene oblasti v drugo oblast pogodbene stranke preko tretje države, jo mora uvozna država sprejeti v vsakem primeru in brez ozira na njeno uporabo. Živina za klanje, uvožena z oblasti ene pogodbene stranke pod pogoji sporazuma more priti pri pošiljatvi v oblast druge pogodbene stranke samo na trg ali takoj v klavnico, ki je neposredno zvezana z železniško progo. — Sveže meso, namenjeno za uvoz v oblast druge pogodbene stranke, mora izvirati od živine, zaklane izključno v klavnicah, med katerimi se vrši stalna veterinarska kontrola. Poleg tega morajo vsa podjetja, ki izvažajo mesne izdelke v oblast druge pogodbene stranke, zadostiti vsem pogojem, potrebnim z veterinarskega in sanitetno-policijskega stališča. Uvoz konjskega mesa ni dovoljen. Kar se tiče živil, izdelanih iz svežega svinjskega mesa in odpremljenih v svežem stanju, mora potrdijo vsebovati tudi to, da je bilo meso podvrženo trihinoskopskemu pregledu ter da je pregled izpadel pozitivno. Sveže in predelano meso v •poštnih paketih in pri potniškem prometu se lahko svobodno uvaža do 4 kg največ. Sporadična pojava raznih bolezni konj, goved in svinj ni vzrok ukinitve izdajanja potrdil za živino za klanje razen za živino iz okuženih dvorišč.
*.............. "" I
Upokojitev in premestitev
Beograd, 7. avgusta. AA. Upokojen je Milan Lipuš, carinik S. skupine carina in e v Mariboru; premeščen pa je k glavni carinarnici v Os.jek za carinika 8. skupine Dimitrije Nikolič, carinik iste sli upi ti e carinarnice v Mariboru.
Maše zadušnice za Stjepana Radiča
Zagreb, 7. avgusta, k. Sipričo tretje obletnice smrti Stjepana Rad iča se bodo darovale jutri maše po smrtnic e v stolni cerkvi in drugod.
Priprave za poljedelsko razstavo
Beograd, 7. avgusla. AA. Priprave za organizacijo poljedelske razstave v ministrstvu za kmetijstvo se vršijp intenzivno. Za organizacijo razstave so bili izbrani za poedine skupine iposebni eksperti oz krogov priznanih strokovnjakov, ki se bodo brigali za organizacijo razstave ter zbiranje iin razdelitev materijah) za poedine skupine razstave.
Spremembe v italijanski upravni službi
Run, 7. avgusta. AA. Vlada je z današnjim dekretom' izvršila velike spremembe prefektor-skiti mest po vsej državi.
Rim, 7. avgusta, v. Premeščeni in na novo nameščeni so bili naslednji prefekti: AngeJucci in Dinale sla bila vpokojena, Caccioia, Piigliese In Bighetti so bili postavljeni na razpoloženje, Reale, Motta, Moimiino, Marjano, Delvecch.io, I)e Salvo, Baratono, Succeschi so bili premeščeni, ing. Chiesa pa je bil premeščen iz Cu-nea v Videm.
Letalci
London, 7 .avgusta. AA. Na letališče pri Sus-sexu je prispel s svojim letalom škotski letalec Mollison, ki je odletel iz Avstralije ‘29. julija ter preletel progo iz Avstralije v Anglijo v'8 dneh im 18 urah. Popravil je s temi rekord kapitana Scotta, ki je anašal 11 dni.
lokio, 7. avgusta. AA. Miss Johnson, im en o-vana ^164cca dsutilo^rafinjsc je prispfila srp^-no v Tokio ter preletela pol iz 'Londona v Tokio v 10 dneh. V Tokiu je bila enluzijastično sprejeta.
Pariz. 7. a vgusta. A A. Francoski letalec Bernard je dosegel pri tekmi za Sohneiderjev pokal s svojim letalom brzino 550 km.
Zlata zaloga francoske banke
Pariz, 7. avgusta. AA. Po stanju 31. julija se je zlata zaloga Francoske banke dvigniia na 58.407 milijonov frankov.
Hude nevihte v Franciji in Italiji
Pari*, 7. avgusta. AA .V okolici Toursa in Orleansa je povzročila nevihta ogromno «kodo
na poljih. Na več krajih so bile porušene prometne zveze in poplavljena obširna polja. 0 človeških žrtvah dozdaj še ne javljajo.
Pariz, 7. avgusta. AA. Poročajo iz Severne Italije, da je bila danes tam velika nevihta, o priliki katere je strela ubila tri kmete, dva pa tako težko ranila, da bosta težko okrevala.
Znižane cene kruha — v Pešti
Budimpešta, 7. avgusta, n. Zaradi naglega padanja pšeničnih cen so sklenili peki v Budimpešti znižati cene kruhu od 44 na 40 filer-jev.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 7. avgusta (d). Spremenljivo, nekai hladnejše.
Sadlio
Ljubljana, nedelja. 9. avgusta. 9.00 lug. Edo Fugina:0 melioraciji zemljišč.' 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Plošče. 10.30 Versko predavanje, p. dr. Angelik Tominec (Rerum nova-rum). 11.00 Rezervirano za prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prvenstvo. 12.00 Čas, plošče, dnevne vesti. 12.00 Oitre, kitara, Šramel, godba. 16.30 Rezervirano za prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prvenstvo. 16.30 Salonski kvintet. 20.00 Pevski koncert »Slovenskega vokalnega kvinteta«. 20.30 Samospevi g. Mirka Puglja. 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 8. avgusta. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19 "0 Plošče. 19.30 Komedija 20.00 Večerni koncert. 20.30 Vesela ura. 21.00 Operetna glasba. 22.00 Novice. 22.20 Ciganska glasba.
Beograd, nedelja, !). avgusta. 11.00 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Narodne pesmi z dudo. 18.00 Vokalni koncert. 20.00 Rokodelski pevski »bor iz Velikega Bečkereka. 20.40 Plošče, 21.00 Vokalni koncert. 22.40 Novice. 23.00 Ciganska glasba.
Zagreb, sobota, 8. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Uvod k prenosu. 20.10 Cerkveni koncert v cerkvi sv. Blaža (zbor Strossmayer; prof. Fr. Dugan, orgle; J. Desey, dirigent). 21.30 Klavirski koncert. 22.10 Novice in vreme, 22.20 V. Jerna glasba.
Zagreb, nedelja, 9. avgusta. 13.00 Kuhinja.
15.00 Športni prenos iz Ljubljane. 20.15 Poročila. 20.30 Radio orkester. 22.00 Novice. 22.10 Radio orkester.
Praga, sobota, 8. avgusta. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 14.30 Moravska Ostrava. 18.15 Ruska književnost. 19.05 Kvartet. 19.35 Balalajke. 20.10 Brno. 21.00 Poljudna glasba. 22.20 Radio film.
Praga, nedelja. 9. avgusta. 7.00 Orkestralni koncert. 8.30 Prenos jz katedrale. 9.00 Bratislava.
10.00 Gospodarska kriza. 10.20 Plošče. 11.0 Brno. 12.05 Ljudska glasba. 13.05 Plošče. 13.30 Bratislava. 16.00 Moravska Ostrava. 19.00 Operetna glasba. 19.25 Jazz glasba. 19.55 Kitare. 20.25 L*p večer. 21.00 Radio orkester. 22.15 Koncert.
Seja magistratnega gremija
Stavbna dovoljenja za 25 novih hiš in 2 tovarni in uporabna dovoljenja za 19 novih hiš — Ob Cesti dveh cesarjev prično graditi provizorične lesene hiše
Ljubljana, 7. avgusta.
Popoldne se je vršila seja magistrtnega gremija, na kateri so bili sprejeti važni sklepi.
Poročilo ekonomata.
Ugodi se prošnji Jakoba Kavčiča za bremena prosti odpis neke parcele, na kateri je vknji-žena kavcijska hipoteka mestne občine.
Odobri se oddaja mestnega lovišča v zakup, ki se je na dražbi oddalo za 16.000 Din, odvetniku dr. Fr. Luckmannu. Dosedanja najemnina je znašala 5.000 Din.
Dovoli se postavitev bencinskih črpalk Anglo-jugosl. petrolejski d. d. na Rimski in Masary-kovi cesti pod pogojem, da se določi prostor v smislu zahtev policijske uprave in mestnega gradbenega urada.
Ugodi se prošnji tvrdke Medič-Zankl za podaljšanje najema barake ob Jegličevi cesti, oz. prošnja za načelno dovoljenje postavitve zasebnih skladišč v Japljevi ulici poleg mestne ubožnice.
Poročilo mestnega gradbenega urada.
Prošnji občine Ježica za škropljenje Dunajske ceste do Savskega mostu zaenkrat ni mogoče ugoditi, ker ni dovolj škropilnih voz na razpolago.
Kiosk za prodajo tobaka na vogalu Vodovodne in Dunajske ceste se odda tvrdki Kregar.
Dr. Luckmann je predložil načrt za zgradbo 3 nadstropne hiše na mestu sedanje v Gradišču, ki se mora podreti. Načrt se ne odobri ter se naroči, da predloži dr. Luckmann nov načrt.
V	črni vasi se napravi nov železo-betonski mostiček čez potok Volar. Delo se odda Jugogra. du za 22.511 Din.
Kanalizacija v Hradeckega vasi se podaljša in se dela razpišejo.
Stavbna dovoljenja.
Stavbna dovoljenja prejmejo: Ivan Podrekar za gradnjo hiše na vogalu Levčeve ulice, Ivan Petrič, Josipina Žabkar, Alojzij Vertelj, Josip Curhalek, Marija Možina, Dominik Marijon in Alojzij Prešeren za gradnjo hiš v Spodnji šiški v koloniji »Železniška družina«, Valerija Fantini za gradnjo hiše ob Pleteršnikovi ulici, Anton Miklavčič za gradnjo hiše na Galjevici, Marjana Kump za adaptacijo hiše in prezidavo v šelenburgovi ulici 1, Ljubljanska gradbena družba za gradnjo skladišča, delavnic, garaž in delavskih stanovanj v Slomškovi ulici, Ignacij in Franja Kopač za gradnjo hiše ob Knezovi ulici, Feliks in Klara Moskovič za gradnjo hiše ob Tobačni ulici, Pavla Rezelj za gradnjo hiše ob Poti na Rakovo jelšo, Ferdinand Eifler za gradnjo tovarne za svilene, pliše ob Vodovodni cesti, Ivan Mesar za gradnjo nazidka in prizidka v Dvorakovi ulici, dr. Anton Kodre za gradnjo hiše v Staničevi ulici, Zora Rape za gradnjo hiše ob Vodovdni cesti, Franc Mrežar za gradnjo hiše v Spodnji £iški, Hotel »Union« za gradnjo kino-kabine na Miklošičevi cesti, Stefan Žigon za gradnjo hiše ob Cesti v Rožno
dolino, Roza Turk za gradnjo balkonov za Bežigradom 13, Franc in Marija Sonc za gradnjo hfše ob Jarnikovi ulici, Janko Snoj za gradnjo hiše ob Herbersteinovi ulici, Alojz Heinrichar za gradnjo hiše ob Korytkovi ulici, Alojz Mramor in Ivan Škrlj za gradnjo provizoričnih lesenih hiš ob Cesti dveh cesarjev, Franc Dolinar za gradnjo kuhinje in drvarnic Pred škofijo 10, Franc Zupan za adptacijo lokala v Rožni ulici, Mirko in Marija Špan za gradnjo provizorične lesene hiše ob Cesti dveh cesarjev, Anton Albreht za gradnjo lesene delavnice na Ižanski cesti, inž. Turnšek za hišno kanalizacijo v Langusovi ulici, Franc šuštar za hišno kanalizacijo na Celovški cesti, Triumph-avto za hišno kanalizacijo na Celovški cesti, Štefanija Lemarche za hišno kanalizacijo v Glinški ulici, »Ekonom« za gradnjo provizoričnega nazidka na dvoriščno stavbo v Kolodvorski ulici proti kavciji 50.000 Din, Ana Burger za hišno kanalizacijo na Celovški cesti, Josip Olup za provizorično adaptacijo Izložbenega okna v Kleparski stezi, Ivana Ribič za odstranitev trafike kina »Ideal«, Jože Peternel za gradnjo hiše v Sodarski ulici, Matko Curk za gradnjo skladišča na Mivki 16, Franc Zorn za gradnjo skladišča v Lepodvorski ulici, Kralj In Pestotnik za pražarno za kavo na Bohoričevem svetu ob Dolenjski cesti.
Uporabna dovoljenja.
Uporabna dovoljenja prejmejo: Lenader Ker-ševan za uporabo hiše ob Lavričevi ulici, Pavel Sušnik za uporabo hiše ob Trstenjakovi ulici, Marija Svetine-ustanova za uporabo nadzidka ob Dunajski cesti, Josip Hafner za uporabo prizidka v Prisojni ulici 5, Marjeta Markič za uporabo hiše v Cerkveni ulici, dr. Milko Kranjc za uporabo hiš v Beljaški ulici, Jernej Kunc za uporabo hiše ob Poti na Rakovo jelšo, Franjo Skoporec za uporabo hiše v Podjunski ulic: dr. Mavricij Neuberger za uporabo hiše v Pokopališki ulici, Olga Mravlje za uporabo hiše v PJe-teršnikovi ulici, Hranilni in posojilni konzorcij za uporabo hiše v Gajevi ulici, Ivan Kramar za uporabo hiše v Kolizejski ulici, Fran ini Ljudmila Kambič za uporabo palače »Viktorije« na Aleksandrovi cesti, Fran Vrhovnik in Ivan Ber-lan za uporabo hiš na Vodovodni cesti, Marija Kerne in Belihar & Velepič za uporabo hiš na Dunajski cesti, Marija Jež za uporabo hiše v Velikovški ulici, zavarovalnica »Dunav« Jia uporabo hiše na Aleksandrovi cesti, Frnc Marolt za uporabo hiše v Gerbičevi ulici 21 in šolske sestre De Notre Dame za uporabo hiše ob Mar-montovem trgu.
Padec šterlinga — prehoden pojav
London, 7 .avgusta. A A. V finančnih krogih trdijo, da je nenaden padec šterliinga povzročilo kupovanje dolarjev s strani Francoske banke, ki jih je plačala s šterlingi. Vsekakor pa se Sinatra padec šterling« za prehoden pojav.
Slovo in zahvala!
Čas prihaja in že je tu, da se bo treba zopet točiti od drage slovenske domovine. Kako naj se zastopniki K. S. K. Jednote poslovimo od vseh dobrih in ljubih, ki srno jih tu našli? Kako se oddolžimo vsem, ki so nam bili naklonjeni in uslužni ob tem prvem oficielnern obisku naše Jednote pri milih rojakih? Nameravali smo prirediti poslovilni banket, da bi se na njem ponovno zahvalili vsem zastopnikom oblasti in predstavnikom naroda ter svojim prijateljem in dobrotnikom za simpatije, dobrohotnost in postrežnost, s katerimi so nas povsod sprejemali, pozdravljali ter na naših potih po domovini spremljali in podpirali. IDda dogodilo se je medtem, da so bili na žalost neki kraji, slovenske zemlje obiskani od hudih požarnih katastrof, ki so nam dale misliti, če ni primernejše, da ne bankctiramo, marveč za to r a j .š i s i r o m a k o m solze otiramo. In tako smo sklenili namesto nameravanega banketa dati 10.000 Din za najbolj prizadete pogorelce, in sicer 5000 Din za one v Nadlesku pri Starem trgu na Notranjskem ter 5000 Din za te v Špeharjih župnije Sinji vrh v Beli Krajini. Ta denar se bo na pristojni mesti odposlal. Nam glavnim uradnikom K. S. K. Jednote pa zdaj ne preostane drugega, nego da se tem potom vsem še enkrat zahvalimo in tako poslovimo.
Še enkrat torej: Ilvala prisrčna Vam, ki ste ljubili naš prihod! Hvala oblastem, svetnim in cerkvenim; hvala društvom in organizacijam; hvala uredništvom časopisov; hvala vsem posameznikom za vse, kar ste ukrenili, storili, žrtvovali, da je bil tako veličasten naš sprejem pri Vas in tako veselo naše bivanje med Vami! Ljubezen ljubezen in zvestobo za zvestobo. Mi ' um. kličemo: Zbogom! in odhajamo — a naša ljubezen in zvestoba ostaneta pri l as. K. S. K. Jednota ne bo nikoli pozabila Vaših dragocenih uslug, rojaki, marveč bo čakala v pripravljenosti, da Vam jih kdaj vrne!
V Ljubljani, 8. avgusta 1931.
Glavni uradniki K. S. K. Jednote: Frank Opeka, predsednik;
John Germ. prvi podpredsednik;
Jos. Zalar, tajnik;
Rev. John Pie v n i k . duhovni vodja.
Spored jutrišnje Vilharjeve proslave v Planini
Jutri v nedeljo 9. avgusta bo v obmejni Planini odkritje Vilharjevega spomenika.
Spored slavnosti:
8. avgusta ob 21. po trgu veličastna razsvetljava, nato slavnostna akademija.
9. avgusta ob 5. budnica, ob 10. sprejem gostov na Vilharjevem trgu, ob pol 11. sprevod, nato sv. maša na glavnem trgu, ki jo bo bral naš rojak dekan g. Jože Juvane iz Cerknice. Po sv. maši odkritje spomenika:
1. Predsednikov pozdrav.
2. Po jezeru (pojo združeni zbori).
3. Slavnostna beseda (govori prof. dr. Josip Puntar).
4. V spomin Miroslavu Vilharju (poje pevsko društvo Logatec).
5. Govori posameznih zastopnikov.
6. Slovenec, Srb, Hrvat (pojo združeni zbori).
7. Polaganje vencev.
8. Adrijansko morje (pojo združeni zbori).
Sodeluje moški zbor Glasbene Malice iz Ljubljane. Po kulturnem delu proslave bo ob 15. velika narodna veselica. Ves glasbeni spored bo igrala godba Cerknica, sodeluje Šramel godba, pojo okoliški pevski zbori. — Vožnja je polovična po vseh potniških in brzib vlakih, razen SOE. Zavedni Slovenci, izkažimo čast našemu velikemu ljudskemu pesniku in skladatelju M. Vilharju ob 60-letnici njegove smrti. Zato vsi na slavesno odkritje Vilharjevega spomenika v obmejno Planino!
Claude Anet:
Lep sprejem francoskih politehnikov v Trbovljah
V četrtek ob 1017 je z ljubljanskim brzovla-kom dospelo v Trbovlje 20 članov sekcije francoskega Udruženja prijateljev Jugoslavije na vojaški politehniki v Parizu. Na kolodvoru so francoske goste sprejeli rudniški inženjerji z ravnateljem g. inž. Julijem Pauerjem in inž. g. Tavšalovičem, inšpektor v ministrstvu za šume in rude, ki je prispel iz Beograda. V spremstvu gostov pa'so se nahajali inšpektorja generalne direkcije državnih železnic gg. Gregorič in Pavlovič, dalje g. podpolkovnik Pera Veljkovič kot odposlanec vojnega ministrstva, francoski kapetan g. Pillon ter dva uradnika generalnega ravnateljstva.
Po kratkih prisrčnih medsebojnih pozdravih in dobrodošlicah so se gostje v spremstvu odpeljali pred rudniško glavno pisarno. V posvetovalni dvorani so jim rudarski inženjerji, ki skoraj vsi obvladajo francoščino, na velikih situacijskih kartah razkazali položaj ruduika, način odkopovanja in pridobivanja premoga v jamah in na dnevnih kopih, transport od glavnih jamskih in naddnevnih odkopnih polj po rovih, etažah, jaških in skozi jašek III na separacijo, kjer se čisti, prebira in sortira za oddajo. Gostom je bil predočen tudi način odkopa po-
sameznih jamskih polj, nadalje način zalivanja odkopov in končno pridobivanje zahvalnega materijah in transport od drobilnika dnevnega kopa Neža po veliki žičnici do rezervoarja na Pleskem, odkoder se oddaja v jame.
Gostje so se divili vzorni ureditvi in tehnični dovršenosti rudniških tehničnih naprav, prav posebno pa so se zanimali za razne varnostne naprave, ki preprečujejo nezgode. Gostje so st nato ogledali nekatere delavske naselbine. Ogledali so si še novo bolnico, kjer sta jih pričakovala zdravnika gg. dr. Hugon Baumgarten in dr. Janez Jenšterle.
Gostje so bili nato povabljeni na banket, ki jim ga je priredil rudnik v gornjih prostorih rudniške restavracije. Ob zvokih jugoslovanske himne in marseljeze so se podali v dvorano uradniške kazine, kjer jih je rudniški ravnatelj g. inž. Julij Bauer pozdravil v francoščini. V imenu občine jih je pozdravil župan g. Gustav Vodušek. Za pozdrave se je zahvalil v imenu francoskih akademikov g. D uti el. Gostje so ob 15-07 zapustili Trbovlje in so bili tako z ogledom rudnika kakor tudi v ostalem jako zadovoljni. Odpotovali so v Varaždin, kamor jih je povabil naš ministrski predsednik.
Proslava kraljevega jubileja v Kočevju
Kočevje, 8. avgusta.
Pripravljalni odbor proslave, izbran preteklo nedeljo, se je na svoji prvi seji sestavil takole: predsednik je ostal gostilničar Gustav Verder-ber, ki bo v glavnem vodil kulturni in zabavni del proslave; 7,a tajnika je bil izbran ing. F. Jenčič, ki je že ob proslavi 600-lelnice pokazal svoj okus pri organizacij sprevoda; blagajništvo je prevzel g. Jaklič Joško. Spored proslave je sledeč: v soboto 15. t. m. ob 6 slavnostna seja obč. svela; ob 8. bakljada, sprevod bo krenil izpred Uniona po Ljubljanski cesti do osnovne šole; ob 9. koncert v dvorani hotela »Trst«, spored še ni natančno določen, vstopnina 5in 2 Din; v nedeljo 16. t. m. ob ‘A(i. budnica; ob 10. slavnostna služba božja; po službi božji promenadni koncert; popoldne velika ljudska veselica s prosto vstopnino.
Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo proslava kar naj lepše uspela. V odboru z veliko vnemo sodelujejo kočevski Nemci, ki bodo ponovno pokazali necmajno zvestobo svojemu vladarju, kakor ob proslavi šestoletnice. Njihovo prizadevanje je močno vidno na vsaki seji, ki se vrši v nemškem občevalnem jeziku. Upajmo, da bomo z združenimi močmi priredili zares uspelo proslavo!
Blagoslovitev nove kapelice v Logarski dolini
Solčava, 5. avgusta.
Blagoslovitev kapelice Kristusa Kralja v Logarski dolini bo izvršil gospod vladika mariborski prevzivšeni insgr. dr. A. Karlin v nedeljo 9. avgusta ob 10. uri.
Napravljena je z darovi, zbranimi po večjem delu Slovenije. Je to kamenita stavba, na voga-
lih iz marmorja z malim stolpom, 13 m dolga, v ladji 6 m, v prebiteriju 10 m široka. Pod in strop sta macesnova; okna, slikana jako okusno, so iz Inoinosta, allar je macesnov in javorov. Načrt za altar je napravil univ. prof. Do-stal, druge načrte pa g. Golob.
Stavba bo služila predvsem za službo božjo turistom in je bila zato res potrebna. Za goste, ki bodo prišli 9. avgusta, se pripravljajo lepe ute, vse pokrite z deskami; če bo dež, se bodo lahko okrepčali pod streho z mrzlimi in toplimi jedili.
Celjski avtobus poveča za ta dan promet; tudi je na razpolago izletniški avto g. O. Urha iz Solčave vsak čas.
K blagostovitvi prideta tudi g. in ga. dr. Šuman iz Beograda, ki imata v tej kapeli svojo grobnico.
Ganljiv pogreb mlade žrtve Drave
Ormož, 6. avgusta.
Po petih dnevih je vrnila Drava svojo žrtev. Našli so trupelce Polakovega Milančka, ki je utonil. Včeraj popoldue se je vršil od mrtvašnice v bolnici pogreb na tukajšnje pokopališče. Pred mrtvašnico se je z izbranimi besedami poslovit od ubogega malčka šolski upravitelj g. Rosina v imenu šolske dece in učiteljskega zbora. Šest Sokolov v kroju je neslo belo krsto, obloženo z mnogimi lepimi venci in ob strani so z rožami v rokah žalostno korakali njegovi vrstniki Sokoliči, islotako v kroju. Po lepem govoru g. župnika na pokopališču se je v svojem in v imenu součencev kakor v imenu Sokola poslovil od rajnkega njegov razrednik in načelnik Sokola učitelj g. Porekar. Pod vodstvom g. učitelja Papsta je šolska deca zapela v srce segajočo »Gozdič je že zelen«, pri čemur ni ostalo nobeno oko suho.
Ormož
Premestitve. Od tu je bil premeščen v Maribor preglednik finančne kontrole g. Josip
Uprava „JugcsZcvana
se je preselila iz Gradišča 4
v nove prešlo	re — gradišče
vhod iz Simon Gregorčičeve ulice (poleg The Rex & C o.)
Ure k. Bil je 11 let tu, vedno navdušen Sokol, kakor tudi vsa njegova družina. V službi
strog, a vendar prijazen, je vžival vsestranski ugled. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha.
Ziviuozdravuik. Po odhodu g. Lešnika je semkaj prispel novi živinozdravnik g. Nardin, ki je dosedaj služboval v Južni Srbiji. Želimo mu pri nas mnogo uspeha.
Sevnica
V novo nastali uradniški koloniji pri kolodvoru grade kanalizacijo in popravljajo ceste. Županstvu Sevnica gre zopet vse priznanje. Ko bo prepotreben regulacijski načrt za trg Sevnica gotov, bo kanalizacije deležna gotovo tudi novo nastala kolonija pri prelazu pri Sokolskem domu. Dobro vemo, da se županstvo ne bode držalo gesla: »Kanalizacijo pa si le izbite iz glave.«
Soholslvo
I. prednjaški tečaj za vodnike naraščaja in dece
Sokolska župa Ljubljana priredi v dneh od 16. do 30. avgusta prvi prednjaški tečaj za vodnike, oz. vodnice dece in naraščaja. Mislimo, da bi bilo odveč poudarjati pomen tega tečaja, kajti najodgovornejšo in najtežjo nalogo imajo vodniki (ce) naše sokolske mladine. V tečaju bodo predavali naši najboljši sokolski delavci, tako da bo uspeh tečaja zagotovljen. Stroški z vso oskrbo bodo znašali za vsakega udeleženca (ko) 300 Din. Bratska društva naj pošljejo prijave tečajnikov župnemu načelni-štvu. Bratska društva pozivamo, da pošljejo v tečaj vsaj enega člana oz. članico, predvsem pa vodnike (ce) sokolske mladine. Zdravo!
Ob 20-letnici Sokola v štepanji
vasi
Sokol v Štepanji vasi proslavi v nedeljo 9-t. m. 20-letnico svojega obstoja z javnim telovadnim nastopom. Lela 1911 je vzklilo v Štepanji vasi Tyrševo sokolsko seme, ki je rodilo prav obilen sad. Društvo se je moralo, kot vsako, boriti z velikimi težkočami, toda zavedni in samozavestni Štepanjci niso klonili, ampak vztrajali, tako da danes s ponosom lahko gledajo na svoje sokolsko delovanje. Vrli Štepanjci so ne glede na levo ali desno ostali zvesti sokolski ideji in vztrajali v najtežjih časih, ki so prišli nad uje.
Glavni steber in duša štepanjskega Sokola je njegov ustanovitelj brat lvau Bricelj, ki staro-stuje Sokolu že 20 let zvesto in požrtvovalno. Veliko zahvalo pa zasluži za narodno in sokolsko stvar vneti gostilničar br. J. Anžič, ki je društvu nudil ves čas obstoja vsestransko gmotno pomoč. Društvo ni imelo ne društvenih prostorov, ne telovadnice. Br. Anžič je dal Sokolu na razpolago svoj vrtni salon, v katerem je Sokol razvil svoje delovanje vse do leta 1929, ko je prišel do lastne strehe. V tem salonu so se vršile igre, predavanja in telovadba. Kmalu pa je postal ta salon za krepko se razvijajoče društvo premajhen. Leta 1928 se je Sokol od-, ločil postaviti lastni dom, kupil je ob cesti pod Golovcem stavbišče, kjer se je takoj pričelo z delom. Dom je bil toliko dograjen, da se je v njem mogla vršiti telovadba in društvene prireditve. Telovadba se vrši v njem smolreno ter je telovadeče članstvo pod stalnim nadzorstvom zdravnika br. dr. M. Ahčina.
Dom še ni popolnoma dovršen, manjka mu gledališki oder, razen tega pa se mora društvo, boriti z gmotnimi težkočami. Vendar pa Što-panjci ne obupujejo, ampak bodo zastavili vse svoje sile, da bo Sokolski dom čim preje dograjen in nato slavnostno otvorjen.
V novi dvorani so se letošnjo zimo vršile mnoge kulturne prjreditve za izobrazbo član- ■ stva. Sokol poseduje lepo urejeno sokolsko knjižnico z nad 600 knjigami, katere sta zbrala br. dr. Janko Lokar in br. Ivan Selau. V tehničnem oziru Sokol lepo napreduje, kar so pokazale dosedanje javne telovadbe. Društvo ima sokolski prapor in trobentaški zbor.
V proslavo svojega 20-letuega plodonosnega dela priredi štepanjski Sokol v nedeljo popoldne javno telovadbo, na katero vabimo vse Sokolstvo in njeura naklonjeno občinstvo. Zdravo!
Žtoeijana
10
Roman ruske deklice.
Ko je stopila v sobo, je ogledovala Arijano in rekla v smehu napol nevoljno, napol občudujoče:
»Nekaj mi ne gre v glavo: bila si na večerji, pila si šampanjec, uganjala vse mogoče neumnosti, poležala pičli dve uri v postelji, napravila si izpit, zdaj pa si sveža in cvetoča, kakor da bi spala vso noč.«
»Pristavi še jezo, ki sem jo užila. Prejela sem končno odgovor od očeta; med njim in menoj je vse končano. Tu imaš, sama preberi!«
Izročila je Olgi zmečkano pismo, ki ga je ta pazljivo prebrala. Ko je končala, je pogledala prijateljico, ki se je česala pri toaletni mizici:
»Kaj .pa zdaj?«
»Zdaj? Pomagala si bom tudi brez njega. Ne bo težko najti denar v takem mestu, kot je naše...«
Olga Dimitrij e vnega je priskočila k njej. Bila je ysa iz sebe.
»Vem, na koga misliš. Toda to je vendar docela nemogoče. Prisezi mi, da tega ne napraviš, že sama misel je zoprna. Zavrgla bi se!«
Sklonila se je k prijateljici, jo objela in stisnila k sebi. Solze so ji stopile v oči.
»Govori s teto, obrni se do Nikolaja, do kogarkoli hočeš, samo ne do njega. Obljubi mi to!«
Arijana se ji je rahlo Izvila.
Najprej bi se rada v miru počesala, to Je za zdaj
poglavitno. Kako dramatično si navdahnjena! Celo
jočeš se!-----------Ali gre zate ali zame? Kdo bo pri
tem trpel, ti ali jaz? Dobro veš, da ne morem nadlegovati tete z denarnimi vprašanji. Ona je pač taka. Zelo se lmave radi in za nobeno ceno ne bi hotela, da bi skalila najine prijateljske odnošaje zaradi nekaj bornih rubljev. Ne, to stvar meni prepusti.«
Vstala je in objela z laktom prijateljico okrog vratu.
»Kako si otročja, draga. Pojdi in daruj cerkvi svečo zame in ne delaj mi skrbi. Ne bom se nepremišljeno zavrgla, kakor ti misliš. Ali se spominjaš, kaj je bila ognjena preizkušnja v srednjem veku? Morala si preko goreče grmade, ne da bi se opekla. Zatorej vedi, da se prebijem skozi plamen, ki me ne bo ožgal.«
Zakorakala je gori in doli po tihi sobi; nenadoma je obstala pred Olgo In rekla smejoč se:
»Ali veš, kdo je ravnokar odšel od tu? — Vladimir Ivanovič, dragica.« In ko je Olga pokazala neveren obraz, ji je pripovedovala, kakšno presenečenje jo je doletelo, ko se je zbudila. Opisala ji Je sledeči prizor ter dodala nekaj razburljivih in pikantnih okraskov, ki so bili več plod njene domišljije kakor pa resnice.
Olga je s čuvstveno napetostjo poslušala njeno povest, in ko je končala, je vzdihnila rekoč:
»In vendar je tako očarljivo. — On tu na tem divanu! Ah, Jaz ne bi se mu ustavljala!« Dolgo sta se razgovarjala o tej neizčrpni snovi, dokler ni prišla Paša in povedala, da Je obed na mizi.
še preden je bil obed pri koncu, je Arijana vstala od mize ter se opravičila teti:
»Nikolaj čaka spodaj,« nato se je okrenila k Olgi in rekla: »Ob devetih se vrnem. — Potem poj-demo v Aleksandrov park.«
IV.
Pred hišo je čakala elegantna kočija na kolesih z obroči iz gumija. Vanjo sta bila vprežena dva lepa vranca, kakršne goje na deželi. Na pločniku je korakal velik, širokopleč mladenič in hodil gori in doli. Kadil je cigareto in jo po nekoliko dimih vrgel proč. Pogostoma je postal, pogledal na pomol prvega nadstropja, vzel uro iz žepa in nato vnovič zakorakal. Nikolaj Ivanov je slovel za ljubitelja konj in se je štel za zaročenca vihrave in že sloveče Arijane. Bil je to zagoneten čudak, ki so ga poredkoma videli v mestu, ker je bival večidel na svojem, kakih trideset vrst oddaljenem posestvu. V mestu je imel samo osta-jališče dveh sob v nekem skromnem stanovanju. Prijateljev ni imel, ni pil, ni igral in tudi ljubic ni imel. Očeta je zgodaj izgubil; mati mu je živela na Krimu v zdravilišču nekega slovečega zdravnika. Ker je živel sam zase, je po sili postal molčeč in govorjenje mu je bilo mučno. S težavo je iskal besed, se ponavljal, zašel v protislovja, obmolknil sredi stavka in končno padel zopet v molk, zakaj le v molčanju se je dobro počutil. Bil je prikupljive zunanjosti, imel je velike plave oči in temnorjave lase, toda obličje mu je bilo bledo, ustne stisnjene, pogled nemiren. Matere za možitev godnih hčera in te same so se zelo potegovale zanj, da bi ulovile bogatega ženina, ker trdili so, da mu znaša premoženje milijon rubljev.
Proslava kraljeve desetletnice
Spontano, po želji ljudstva samega, se po vseh večjih mestih in krajih ustanavljajo odbori za čim lepšo in pomembnejšo proslavo kraljeve desetletnice. Narod ljubi svojega kralja in zato je naravno, da hočejo ljudje, da bj vse le proslave s svojim sijajem ostale vsem v neizbrisnem spominu. Narod pa bi hotel, da so le proslave čim bolj sijajne tudi zato, da bi na ta način čim mogočnejše povdaril svojo ljubezen do kralja.
Kakor so vse le želje lepe in v čast prebivalstvu, tako pa je vendar treba reči, da bodo najbolj v skladu s kraljevim delom ono, ki bodo v največjo korist narodu samemu Kakor so nekatere korporacije in mosta že sama sklenila, tako naj jim slede tudi drugi odbori in proslavijo kraljev jubilej s kakšno obče-koristno in človekoljubno ustanovo, od-enem pa tudi z intenzivno propagando jugoslovanske misli, ki je po kraljevi zaslugi vodilna misel \se naše državne politike.
Takšne proslaue bodo najlepše, ker bodo najbolj v skladu z vsem plemenitim prizadevanje!) našega ljubljenega vladarja.
V HOTELU TIVOLI „DANCING“
Iz drugih banovin
Obsežno delo Savske banovine za asanacijo vasi
Dobra pitna voda /.a Primorje — Novi vodovodi
Načelnik socijalnega odseka Savske banovine dr. Hribar je izjavil, da ima delo banovine za asanacijo vas j veliko higijensko, socijalno in gospodarsko jKunembnost. Preje se ni nihče br.igal za našo vas. Higi jenski zavodi pa delajo zdaj neprestano zn povzdigo vasi. Zdravniki in inienjerji ob sodelovanju naroda vršijo požrtvovalno svojo službo, da obvarujejo kmetsko prebivalstvo malarije, trahoma, golše ild. Gradijo kopališča, vzorne domove in gospodinjstva ter gospodarska poslopja, stranišča, greznice, vodnjake, napajališča in vodovode. Največ nepri-lik pa dela prebivalstvu Savske banovine pomanjkanje pitne vode. V Loboru so dogradili letos moderen vodovod. Za zgradbo vodovoda v Mariji Bistrici je dala uprava 400.000 Din brezobrestnega posojila. Za kanalizacijo v Glini je dala banska uprava 400.000 Din. Zgradila bo pa še vodovod od Plitvičkih jezer preko Breznik« do Otočca. S tem vodovodom bo dobil del Like debro vodo. Kjer ni mogoče zgraditi vodovoda, grade velike vodnjake. Banovina bo zgradila tudi velik vodovod za Crikvenico, Selce in Novi. Rezervoar za ta vodovod, ki bo oskrboval Primorje z dobro vodo, je že zgrajen. Vlada 'je dovolila še G milijonov Din za dogotovljenje vodovoda.
Svetovni rekorder v drobni pisavi iz Zagreba
Nedavno so časopisi poročali o Zagrebčanu Vinku Grgecu, kj je hotel tolči svetovni rekord v drobni pisavi. Napisal je na poštni dopisnici več tisoč besed, toda par sto besed premalo, da bi poslal svetovni rekorder. Izjavil pa je tedaj, da rekorda ni dosegel, ker so ga med pisanjem motili. Pred dnevi se je Grgec zopet spravil k pisanju in napisal 4897 besed na poštni dopisnici. S tem je postal svetovni rekorder v drobni pisavi. Ima pa tekmeca v Skoplju, s katerim se bo o priliki pomeril za ta častni naslov.
b Sarajevo polno tujcev. Vsi hoteli v Sarajevu so zasedeni. Tujcev v mestu kar mrgoli. Po ulicah se vidi velike skupine skavtov in izletnikov iz Češkoslovaške, Nemčije in iz Švice.
b Od doma je zbežala zaradi mačehe. V Du-giresi je vlakovodja našel v splitskem brzo-vlaku 10-letno Katico Klišan iz Josipdola, ki se je vozila brez vozne karte. Na postaji je deklica izjavila, da se je odpravila v Beograd k dobri teti in da je zbežala od doma, ker jo mačeha prelepa^Dekliea je imela ,pri sebi samo G Din, katere ji je v vlaku darovala neka pot-moa.
b Samomor 8(1 letnega starca. V Mitroviči se je obesil 80 let »tari Franjo Turman. Starec je živel docela osamljen in v pomanjkanju pri neki starejši ženski. Dostikrat je potožil, da so ga sinovi zavrgli in da mora na stara leta zaradi tega stradati. Starec se je obesil na podstrešju, kjer ga je gospodinja našla že mrtvega.
Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2
Novo mesto
Danes	izvaja	pevsko	društvo'	»Gorjanci«	v
novi dvorani Prosvetnega doma pevsko igro »Komposteljski romarji«, na katero je novomeški rojak P. Hugolin Sattner komponiral svo->Taida<- Prireditev je obenem pro-meščanaaVpeTTa f(V;eMke*a skladatelja - Novo-.»sehnn *• battner.|a, ki je povabljen, da se osebno udeleži tega slavi ja.
skoVo* vse r 1 Rori bo kmalu zrelo Krke ,	\v	ie' G'	Medved,	posestnik	iz
Krke pri Novem mestu, ki ima v Trški gori vel,k vinograd, je prinesel te dni v Novo me-
nalke«	Ti r	«^	Zrelih «rozd°v >P<>rtu-
gajke«,	Judi	g. Bergman, mgr. ph., ima	v
svoji parceli ze precej zrelega grozdja zgodnje
vfkte. Da grozdje letos tako zgoda| zori, j# pač
tokaj izrednega.
Jz Dvavshe
d Zastopniki ameriške KŠK Jcdnote in sicer predsednik Frank Opeka, prvi podpredsednik John Germ, tajnik Jos. Zalar in duhovni vodja Rev. John Plevnik so včeraj obiskali naše uredništvo, da se osebno zahvalijo za prisrčen sprejem, ki so ga doživeli v domovini. Z iskrenim navdušenjem so vsi govorili o napredku naše lepe Jugoslavije in drage Slovenije ter zlasti povdarjali, kako jih je veselilo, ko So videli pov-sodi tako lep red. Z največjim priznanjem so govorili o delu poslanika dr. Pitamica, ki uživa med vsemi rojaki in tudi med ameriškimi uradnimi kibgi največje spoštovanje. Prav tako so govorili naši vrli ameriški rojaki tudi z največjim priznanjem o delu našega generalnega konzula. Mnogo krajev in dežel so prepotovali naši ameriški rojaki, predno so prišli v svojo staro domovino, in oni, ki so videli mnogo sveta, pravijo, da je pri nas dobro, mnogo bolje, ko kje drugje. In to priznanje iz ust takšnih krepkih, izkušenih in inteligentnih mož, kakor so zastopniki ameriške KSK Jednole, nekaj velja in je nam v ponos. Z veseljem bomo zato tudi še naprej podpirali vsako delo naših ameriških rojakov. To tem bolj, da na ta način vsaj deloma popravimo, kar je zamudila domovina, ko se leta in leta skoraj nič ni brigala za svoje zveste sinove tani v daljni;Ameriki. Prisrčno smo se postavili od naših ameriških rojakov in zlasti prisrčno zato, ker vemo, da so sedaj naše vezi še ožje in da bodo sedaj njih obiski še pogostejši. — Kako vse lepše bi bilo pri’nas, če bi vsi Slovenci videli toliko sveta, ko naši ameriški rojaki, ker potem bi šele prav cenili lepote naše domovine in tudi čudoviti napredek, ki smo ga dosegli v teh desetih letih.
Od 2.— 15. avgusta vsak veter do 2. popolnoii Prvovrstni mednarodni artisti
d Kraljeva banska uprava javlja, da je ministrstvo za zunanje zadeve dostavilo ministrstvu za gradnje ta-Ie dopis: Ministrstvu za zunanje zadeve je čast obvestiti naslov, da je minister za zunanje zadeve izdal 6. julija 1931 eksekva-turo g. Gezi Hofmanu, lastniku istoimenske tvrdke v Zagrebu, katerega je mehi kanska vlada imenovala za svojega častnega konzula v Zagrebu.
d Uradne ure pri banski upravi. Kr. kanska uprava Dravske banovine razglaša, da so v uradih kraljevske banske uprave Dravske banovine ter podrejenih državnih upravnih oblaslev kakor tudi državnih in banovinskih zavodov uradne ure zopet od 730 do 1230 in od 16. do
18.	ure, ob sobotah pa od 7 30 do 1330 ure.
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 46 z dne 8. avgusta 1931 ima sledečo vsebino: Pravilnik za voditev zemljiških knjig. — Pravilnik o dohodkih prijavnih uradov za službo prijavljanja prebivalstva pri državnih krajevnih policijskih oblast-vih. — Pravilnik o sprejemanju bolnikov in plačevanju taks za zdravljenje z radioaktivnimi snovmi v zavodu za proučevanje in zatiranje raka. — Odredba glede mednarodnega zračnega prometa z Zadrom. — Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zakona o zemljiškem katastru v primerih izdajanja kopij katastrskih načrtov, prepisov posestnih listov in izvlečkov iz katastrskega operata zadružnim organizacijam poljedelcev v poslih s Privilegirano agrarno banko. — Oprostitev plačila takse po tarifi IV. zakona o zemlj. kat. v primerih izdajanja kopij, katastrskih načrtov in prepisov posestnih listov radi vknjižbe po zakonu o izdajanju tapij. — Izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristoj-binskem pravilniku. — Razpis o taksi žigovine.
—	Odločbe državnega sveta. — Popravek k nu-redbi o lovopustu na področju Dravske banovine.
d Vsem akademikom Aleksandrove univerze v Ljubljani. Pozivam vse akademike, da se udeleže pogreba ustanovitelja in prvega častnega doktorja naše univerze g. dr. Danila Majarona. Zbirališče danes ob pol peti uri popol. v avli na univerzi. Strokovna društva naj pošljejo svojo delegacijo s trakovi. Brecelj, predsednik ZSAU.
d Vozne ugodnosti za udeležence proslave v Planini. V nedeljo 9. avgusta t. 1. bodo odkrili
v Planini spomenik pesniku Miroslavu Vilharju. Da se omogoči oddaljenim krajem prisostvovati odkritju, je generalna direkcija državnih železnic odredila, da ima ta dan brzi vlak štev. 604, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 1. uri 15 minut in brzi vlak štev. 602, ki odhaja iz Kotoribe ob 23. uri 40 minut, postanek v Planini. Nadalje ima ta dan postanek v Planini tudi brzi vlak št. 608, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 9. uri 5 minut in brzi vlak št. 607, ki odhaja iz Pianine ob 18. uri 28 minut.
d Borci iz Koroške fronte! 15. avgusta je pri Mariji Pomagaj na Brezjah tabor bojevnikov iz svetovne vojne. Koroški borciI Udeležite se lega tabora, osobito oni iz Mežiške doline. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Odhod 14! avgusta popoldne z vlakom, ki gre preko Veleni -Celje, Udeležbo prijavite na naslov: Rajko Put-nik, Guštanj.
d Sokolsko društvo Laško priredi v nedeljo, dne^ 9. avgusta t. 1. svoj javni telovadni nastop. Pričetek ob 16. uri. Po telovadbi se vrši prosta zabava, pri kateri sodeluje društveni orkester. Z odlokom Ministrstva saobračaja br. 1955« je dovoljen 50% popust vsem udeležencem mi pro-
gah Brežice—Zidani most —Litija—Celje-Ponikva— Velenje—Grobelno—Rogatec.Vabljena so vsa sosednja društva in vsi ostali naši prijatelji.
d Maturanti VIII. b razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani iz I. 1921 bodo proslavili desetletnico mature 5. septembra 1931 v Ljubljani. Potrebne informacije daje Dolie Sehauer, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 8.
d Pričetek šolskega leta 1931/32 na T. realni gimnaziji v Ljubljani, Vegova 4. Popravni izpili se prično 24. avgusta točno ob 8. uri. Prošnje (kolkdvane s 5 Din) za sprejemni izpit v I. razred je vložiti 24. in 25. avgusta od 1(). do 12. ure ter 26. avgusta od 8. do 10 ure v ravnateljevi pisarni. Prošnji je priložiti izpričevalo IV. razreda osnovne šole in rojstni list. Sprejemni izpiti za I. razred 29. in 31. avgusta točno ob 8. uri. Nižji tečajni izpit se prične 3. septembra ob 8. uri. Vpisovanje učencev zavoda v II. do VIII. razred bo 1. septembra ob 8. uri v razredih, v katere spadajo. Dne 2. septembra točno ob 8. uri bo vpisovanje učencev, ki so uspešno opravili sprejemni izpit, in učencev-ponavljačev v I. razred. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 3. septembra od 11. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Otvoritvena služba božja bo 12. septembra ob 'A9. uri. v cerkvi sv. Jakoba. Redni pouk se prične 14. septembra ob 8. uri. Natančnejši podatki na uradni deski v avli.
Gjubljama
B Advokatska zbornica v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže po pogrebu dr. Majarona žalne seje, k bo ob 19. uri v sobi št. 79 deželnega sodišča v Ljubljani.
■ Ljubljanski sokol sporoča svojemu članstvu lužno vest, da je preminul njegov dolgoletni in zvesti ustanovni član odvetnik br. dr. Danilo Majaron. Naša dolžnost je, da ga spremimo v čim večjem številu k večnemu počitku. Zbrali se bomo v soboto 8. avgusta ob 17. uri na Napoleonovem trgu pred hišo št. 6. Obleka civilna z znakom. Pokojnemu bratu ohranimo časten in trajen spomin. Zdravo! Odbor.
Ples pred in po sporedu Jazz Kuhinja in pijaia odlična
B .Sokolsko društvo Ljubijaua-Siška poziva svoje članstvo, da se v nedeljo 9. avgusta t. 1. udeleži sokolske slavnosti v Domžalah. Člani v kroju. Zbirališče ob 13. uri na gorenjskem kolodvoru.
B Odsek stavbinskih delavcev Narodno strokovne zveze sklicuje za v nedeljo 9. t. m. ob
9.	uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev sestanek vsega članstva. Odbor opozarja vse člane, da je ta sestanek izredno važen.
B Hotel »Tivoli« postaja, odkar ga ima v najemu absolvent višje hotelske šole na Dunaju g. Slavko Dolničar, mlad, podjeten gostilničar, Čedalje bolj privlačen za Ljubljančane in za podeželane, ki se mude v Ljubljani po opravkih. Za »beneškimi nočmi«, o katerih je govorilo staro in mlado, saj so bile tako obiskane, da se je težko dobil prostorček, je prišel na vrsto dan-oing s kabaretnimi točkami. V to svrho je angažiral g. Dolničar priznane artistke-plesne umetnice iz inozemstva. Vsaka plesna točka -teh gir-lov-lepotic je atrakcija zase. Občinstvo se zabava s plesom. Da g. Dolničar pri vsem tem ni pozabil na dobro in solidno postrežbo, je samo ob sebi razumljivo. Tako prihaja hotel »Tivoli« zopet do onega slovesa, ki ga je nekoč imel in ki mu ga iz raznih vzrokov dosedanji najemniki niso mogli vrniti. Vsekakor je dobil naš gostilničarski naraščaj v g. Slavku Dolničarju dostojnega zastopnika, od katerega smemo še mnogo pričakovati.
B MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
B Hvala Bogu — dež! Že tri dni nas je mučila soparica. Termometer je kazal do 35° C. Vsi smo prosili nebo dežja, toda zaman. Pripravljalo se je že nekaj dni na dež. Včeraj smo ga pa naposled le dobili. Dopoldne je začel pihati vetrič, popoldne so pa padle prve kaplje. Že se je obotavljal in Ljubljančani, ki so nestrpni in črnogledi, so prorokovali, da ne bo hudega. Okrog 16. ure se je pa vsul dež prav pošteno. Nastala je majhna nevihta z gromom. Vmes je j)ada!a tudi redka toča. Lilo je vse do večera.
B Tatvine. Mehaniku Mirku Hrastu je biio ukradeno z dvorišča Jegličeve ulice 5 kolo, vredno 2100 Din. Strojniku Vinku Kavčiču je bila ukradena izpred hiše v Kosezah 7-literska steklenica z borovnicami, namočenimi v špiritu, v vrednosti 200 Din. — Delavcema Abramu Orlovču in Rudolfu Kramariču, stanujočima v Kopališki ulici 5, je ukradel delavec Paško V. obleke za 350 Din.
B Namesto venca. Minister n. r. g. Ivan Hribar je daroval na mesto venca na krsto pokojnega dr. Danila Majarona 500'Din Društvu za podpiranje revnih slušateljev , ljubljanske univerze.
B Vlom v Kpodnjh Gameljuah. 32-letni Janez Š., mizarski pomočnik, je osumljen, da je ukradel iz zaprlega stanovanja posestnika Lovrenca Lampreta v Spodnjih Gameljnah dve žepni moški uri, 4 zlate prstane, ovratno zlato verižico v skupni vrednosti 1750 Din.
?ihov
m Polkovnik Svetozar Stojadimivič zopet v Mariboru. Gospod polkovnik Svetozar Stojadi-novič, bivši sedemletni poveljnik mariborskega vojaškega okrožja in sedanji oddelkovni načelnik v vojnem ministrstvu v Beogradu se mudi te dni na dopustu v našem mestu. Gospodu polkovniku, ki je pri nas splošno znana in priljubljena osebnost, želimo srečno bivanje v sredini, ki se mu .je tako priljubila, da je ne more pozabiti.
m Izpiti na klasični gimnaziji. Na tukajšnji klasični gimnaziji bodo popravni, dopolnilni, razredu in tečajni izpiti od 2. septembra dalje. Prijave sprejema ravnateljstvo do 20. t. m.
m Podpis pogodbe za gradnjo vzpenjače na Pohorje. Ker bo občinska seja, na kateri se bo definitivno sklepalo o mestni subvenciji za gradnjo vzpenjače na Pohorje, šele 13. t. m., je bil podpis pogodbe med zadrugo in niona-kovskim podjetjem odgoden na dan 14. t. ni. če bo tega dne pogodba podpisana, se bodo prva dela pričela že v najbližjem času.
m Zborovanje slovenskih čevljarjev. Zveza čevljarskih zadrug za Dravsko banovino v Ljubljani bo priredila jutri v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije »Gambrinus . v Mariboru velik shod s sledečim dnevnim redom: pozdrav gostov, volitev predsednika, volitev dveh overovateljev, gradnja tovarne Bafa v Jugoslaviji in popravljalnice, sklep o kongresu v Beogradu, volitev akcijskega odbora in slučajnosti. Na shod so vabljeni vsi člani čevljarske zadruge v Mariboru, zastopniki vseh zadrug bivše mariborske oblasti ter zastopniki usnjarske in čevljarske industriji'. Z istim dnevnim redom ip istim sporedom bo enak shod jutri tudi v Ljubljani.
m Srebrna poroka. Srebrno poroko sta praznovala včeraj železniški uradnik g. Ljudevit P in ter in njegova žena Matilda. Na mnoga leta!
m Povratek druge skupine otrok s Pohorja.
Vse deklice druge skupine otrok v Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Po-boiju se vrnejo v^Maribor v nedeljo z vlakom ob t) 2.) minut, dečki pa prispejo v ponedeljek ob isti uri. Starši naj pričakujejo svoje otroke na glavnem kolodvoru.
m Ustanovitev strelske družine. IVi Sv. Marjeti ob Pesnici bodo v nedeljo ob navzočnosti okrajnega glavarja dr. Marka Ipavica, predsednika oblastne strelske organizacije polkovnika Bože Putnikoviča in zastopnika Narodne odbrane in bivšega narodnega poslanca Franja Žabota na pobudo šolskega upravitelja g. Mirka Bude ustanovili novo strelsko družino. K novi družini bo pristopilo več ko 50 članov. Zn predsednika bo kandidiral posestnik in bivši dobro-voljpc g. Franc Ikšič.
Cene običajne 11
Pridi kmalu, da dobiš še prostor!
m Jubilej obrtniku. G. Štefan Toman, brivski mojster, ki ima svoje prostore na Aleksandrovi cesti, je praznoval 45-letuico svoje obrti. Čestitamo 1
m Cehov sanatorij prodan. Sanatorij pri Sv. Juriju ob Pesnici, ki je bil dosedaj last zdravnika dr. Ceha in katerega je nameravala kupiti mestna občina, da bi v njem uredila hiralnico, je le dni kupil tukajšnji industrijalec Tsharre.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
111 Zaključek učiteljskega tečaja za deška ročna dela. Danes se bo zaključil učiteljski tečaj za deška ročna dela, ki je bil na deški meščanski šoli in je trajal od početka julija. Posečalo ga je 25 učiteljev in učiteljic, vodil pa ga je ravnatelj Humek. Obiskovalci tečaja bodo napravili tudi izpit pred posebno komisijo, kateri bo predsedoval gimnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšek. Jutri dopoldne ob 9. uri bodo otvo-rili javno razstavo izdelkov, ki so jih napravili na tečaju.
m Veliko vrtno veselico priredi Kolesarski klub »Perun« v nedeljo 9. avgusta t. 1. ob 15. uri v gostilni »Lovski dom«. Program, je pestem kegljanje in streljanje za dobitke, šaljiva pošta, ples itd. Godba prvovrstna. Vstop prost.
*	Nočno lekarniško službo ima od sobote 8. L m- do vključno petka 14. t. ni, lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem Trgu.
m Kinematografi. Grajski kino predvaja od včeraj dalje nemško zvočno opereto »Končana je pesem...«, kino Union pa bo predvajal od jutri dalje film »Pariška ljubezen«.
m Nedelja brez športa. Jutri ne ho: v Mariboru nobene, športne prireditve in nobene tekme.	':J
m Ž ribjega trga. Na včerajšnjem trgu so se prodajale skuše po 24 Din, moli po 24 Din, morski raki pa po 26 Din kilogram. Blaga je bilo malo;	' ...
m Nesreča v železniških delavnicah. Včeraj popoldne je kolo^ nekega premikovainega voza
iv	delavnicah državnih železnic zdrobilo peto in zlomilo, nogo v členku 39-ietnemu delavcu Francu Kreftu, ki so ga’ odpeljali v bolnišnico. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	-	n 82
m Zopet krava. Pri krmljenju je v Limbušu brcnila krava v trebuh 50-letno viničarko Marijo Tementovo. Žena je dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
m Padec s kolesa. Na cesti med Mariborom in Sv. Petrom.je padel v četrtek s kolesa 33-letni delavec Frnuce Toplak. Pri padcu si je zlomil levo roko in se pobil tudi po glavi. Tudi njega je reševalni avto prepepljal v bolnišnico.
m Težka nezgoda učitelja. V četrtek popoldne je šolski ujiravitelj g. Anton Mušič v Hočah pripravljal količe za šolski vrt. Rezal jih je na cirkularki in se ji z. levo roko po nesreči tako' približal, da mu je odrezala 4 prste. 'L rešilnim avtom so ga pripeljali, v tukajšnjo bolnišnico.
m CrUinen kouj ua ulici. V četrtek je v Till-tenbachovi ulici padel na tla in takoj poginil konj mesarice Ane Ogrinčeve, katerega je gnal v mestno klavnico delavec Avgust Fras. Po nalogu lastnice so mrhovino odpeljali h konjarju na Pobrežje.
m Ogenj v Vrazovi ulici. V Vrazovi ulici St. 2 se je v četrtek vnel bencin pri hišniku Antonu Duhu. Plamen je zajel tudi stare obleke, ki so visele za vrati in vrata sama. Ogenj so pogasili domači, Se preden so prispeli gasilci. Obleke, ki so zgorele, so bile vredne 500 dinarjev, na vratih, kjer so se potrle tudi Sipe, pa je Škode 600 Din. Duh ni bil zavarovan.
m Aretacija. V četrtek je bila v Mariboru izvršena ena sama aretacija. K »Grofu« je moral Henrik P., ker je vodil motorno voziio brez voznega dopustila.
m Tatvina kolesa. Čevljarskemu pomočniku Andreju Kunplešu iz Kamnice je v četrtek zvečer nekdo ukradel izpred glavne pošle na Slomškovem trgu 1000 Din vredno kolo znamke >Waffemad« šl. 319911, last Franca Breznika iz Kamnice.
Celfe
* Nezgoda pri kopanju. V četrtek zvečer se je pasarski mojster g. Kager Franc iz Gosposke ulice kopal v Savinji pri Liscah. Nenadoma mu je spodrsnilo na gladkem kamnu in je padel tako nesrečno, da si je zlomil rebra. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v javno bolnico.
* Smrtna kosa. 6. t. m. so v javni bolnici umrli 49-letni Fala n d .losip, voznik pivovarne Union, doma iz Levca, 43-letna R o č n i k Jožefa, dninarica iz Sv. Primoža, 64-letni Loib-ner Aleksander, rudarski obratovodja v p., brat celjskega trgovca g. Loibnerja. Blag jim spomin! Preostalim naše sožalje!
* Nogometna tekma. V nedeljo 9. t. m. ob 10-30 se bo na Glaziji vršila prijateljska tekma med SK Trbovlje in SK Celje.
* Otrok se je izgubil. V sredo popoldan je posestnik Vetmik Franc iz Lokrovca poslal svojega očeta in (i-letnega sinčka Ivana v Trnovlje po opeko. Med potjo je stari oče opazil, da se je veriga zgubila z voza. Mali Ivan jo je šel iskat, pa ga ni bilo več nazaj. Stari oče se je vrnil domov ter je s posestnikom vso noč iskal fanta. Vendar je bil njiju trud zaman. Deček je majhne postave, oblečen v kratke mo-dre hlače, pisano srajco, bel klobuk ter hodi bosonog. Kdor je fantka videl ali drugače kaj ve o njem, se naproša, da to javi policiji.
' Savinja zopet umazana. V petek popoldne so kopalci pri »Diani« v divjem begu zapustili vodo in kopališče. Od nekod je namreč pripla-vila neka oljnata tekočina, ki je strahovito smrdela. Vse kaže, da bo kopanje v Savinji zopet onemogočeno.
Pozor pred premetenim sleparjem
Ljubljana, 7. avgusta.
Neznan moški, star okoli 28 let, oblačen v rjavo obleko, že malo ponošeno, velike, suhe postave, podolgovatega obraza, sivih oči in plavili las* govoreč štajersko narečje, je 2. t. m. na zvit način izvabil od posestnikove hčere Marije Zeleznikarjeve iz Želimelj 1000 Din. češ, da je premožen, da prekupčuje z živino in da mu je 1000 Din zmanjkalo za nakup živine. Denar je obljubil vrniti 6. ali 7. t. m. Izjavil je tudi, da ima mesarijo in da nabavlja meso za ljubljansko bolnišnico. Kakor se je naknadno ugotovilo, se je isti neznanec predstavil drugod tudi z imeni »Ivan Fras« in »Ivan Vinter«. Ljubljanska bolnišnica ne pozna nobenega dobavitelja pod navedenimi imeni in je jasno, da gre za premeteno goljufijo.
Eksplozija soda z bencinom
Celje. 7. avgusta.
V	četrtek zvečer sta dva pomočnika pleskarskega mojstra g. Stojana Kolobarja Za kresijo na dvorišču pred delavnico pretakala bencin iz enega soda v drugega. Pri tem se je nekaj bencina razlilo po tleh ter teklo na cesto. Neki mimoidoči je bržokne vrgel cigareto v stran in se je bencin na tleh vnel. Plamen je hipoma dosegel sod, ki je eksplodiral. K sreči ni bilo veliko bencina v sodu. Pomočnika sta se še rešila, pač pa so vse šipe popokale na delavnici in n v prvem nadstropju. Gasilci so takoj prihiteli ter v najkrajšem času pogasili ogenj. Škode je približno 5000 Din. ker je zgorelo tudi nekaj orodja in barv.
2>oiovanje po zvezdž večernici
154.
Vrnitev je bila brez vsakih težkoC in »leprilik. Srečno so se naši prijatelji spustili s svojo raketo v z vodo napolnjeno jamo na predmesttnem vežbališču. Ko je voda, ki se je pri padcu dvignila v zrak, popadala kot droben dež na zemljo, so se krog rakete zgrnile tlsočglave množice ljudi, ki so na ramenih odnesle v mesto Dušana, Danico, Kozoroga, ši-»leka, Korena In CučiruCl.
Tragedija tuberkuloznega mladeniča
V ljubljanski splošni bolnici se je v postelji ustrelil
Ljubljana, 7. avgusta.
P a ji e s okoli 14. se je dogodil v ljubljanski bolnišnici razburljiv in tragičen dogodek. Jetičen mladenič 1. 1904. rojeni Fran H r i b a r iz Mahovnika pri Kočevju si je v bolniški postelji sam končal s samokresom življenje.
Hribar je prišel pred dnevi v bolnišnico hudo bolan na pljučih. Namestili so ga na notranjem oddelku, kjer je ležal v sobici z nekim drugim bolnikom. Dopoldne ga je zdravnik (preiskal in mu predpisal neka zdravila. Bolnik je s pozornostjo opazoval zdravnika in njegove asistente, ki so ugotavljali, da je Hribar hudo bolan. Niso mu rekli besedice, toda srce toga jetičnega mladeniča je slulilo in čutilo, da mu ni usojeno, da bi še dolgo bilo. Tedaj se je Hribarja lotil obup. Sklenil je, da ne bo TOkal v trpljenju in mukah konca, ki mu ga je pri-
pravljala bolezen v prsih.
Okoli 14. ure je nesrečni mladenič svoj sklep izvršil. Med svojimi stvarmi, ki jih je prinesel s seboj v bolnišnico, je imel skrit samokres s šestimi naboji. Preden je prijel za orožje, se je pogovarjal s svojim bolnim tovarišem in mu še daroval nekaj drobiža. Nato je pa pograbil samokres in se usmrtil z dvema kroglama. Bil je pri priči mrtev.
Bolnikom ne preiskujejo aktovk in podobnega. kar prinesejo s seboj v bolnišnico. Zato je ta nesrečni mladenič brez ovire prinesel v svojo bolniško posteljo ludi samokres. Ali ga je vzel s P ‘boj z namenom, da se bo ustrelil, če bi moral preveč trpeti zaradi zahrbtne bolezni, ali ga je vzel s seboj kar tako z drugimi stvarmi, nihče ne ve.
Grozna smrt 16-letnega dekleta
S kolesom se je zaletela v zid in si pri priči
Maribor, 7. avgusta.
V	sredo 5. I. m. okrog 13. ure se je dogodila v Dravogradu nesreča, ki je uničila življenje mlade šiviljske vajenke 16-letne Marije Kor-besove.
Mladenka se je peljala na kolesu iz trga po strmi cesti navzdol proti mostu čez Dravo. Izgubila pa je prisebnost ter zdrvela s strahovito
docela razbila glavo — Bila ie mrtva
naglico proti novi hiši trgovca Juharta, kjer napravi cesta zelo oster ovinek.
Ker Korbesova ni znala ali ni mogla kolesa ob pravem času okreniti, se je zaletela s takšno silo v zid, da si je glavo popolnoma zdrobila in padla takoj mrtva na tla. Truplo nesrečnega dekleta so prenesli v mrtvašnico. Danes so jo pokopali.
Tovarnar Grudnik pogojno obsojen
Celodnevna obravnava proti tovarnarju Grudniku iz Dravelj — Grudnik obsojen na 5 mesecev strogega zapora, a se mu kazen odloži za dve leti
avtomobilu, ko se je ta pripeljal k Martinčevi gostilni, temveč da je bil Šotler precej oddaljen od avtomobila. Kam je bil Šotler obrnjen, ko je počil strel, ne ve. Tudi se ne spominja drugi ti okolnosti.
Predsednik: Ja, težko je iz vas kaj izvleči! Zagovornik dr. Šubic: Pri preiskavi ste mnogo vedeli povedati!
Zaslišanje prič je trajalo do 16-30. Namestnik državnega tožilca Goslar je zahteval strogo kazen v smislu obtožnice, zagovornik dr. Šubic pa^ je v daljšem obrambnem govoru pobijal obtožnico in poudarjal, da je Grudnik ravnal v opravičenem silobranu. Dosedaj ni ničesar zagrešil in je pričakovati, da se njegov korak ne bo nikdar več povrnil. Prosil je, da prisodi senat obtožencu čim milejšo kazen.
Senat se je ob 18‘15 umaknil k posvetovanju, ki je trajalo dobre četrt ure. Predsednik senata s. o. s. Kralj je razglasil sodbo, s katero se obsoja Grudnik ua 5 mesecev strogega zapora, kazen pa se inu odloži za 2 leti, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in na odškodnino Šotlerju v znesku 1.425 l>in.
Grudnika Ljubljančani, zlasti mesarji in gostilničarji. zelo poznajo, ker je lastnik in ustanovitelj prve jugoslovanske tovarne mesarskih potrebščin, ki zaposluje v svojih obratih do 40 delavcev. Zato je razumljivo, da je obravnavi ves dan prisostvovalo mnogo Ljubljančanov, predvsem iz šiške, in da so pazno zasledovali poteku obravnave.
Ljubljana, 7. avgusta.
Dopoldne se je vršila pred senatom trojice pod predsedstvom s. o. s. Kralja obravnava proti oženjenemu mehaniku in posestniku Rudolfu Grudniku iz Dravelj radi zločinstva zoper življenje in telo. Grudnik je, kakor smo že poročali, snirtnonevarno obstrelil atleta šotler-ja pred Martinčevo gostilno v Zg. šiški.
Grudnika je zagovarjal odvetnik dr. Šubic, obtožnico pa je zastopal namestnik državnega tožilca Goslar. Šotlerjev zastopnik je bil odvetnik dr. Gojmir Tominšek.
Šotler je po svojem zastopniku dr. Tominšku vložil naslednje' odškodninske zahteve: za bolečine 15.000 Din, za zmanjšanje deiazmožnosti
25.000 Din, za poškodovano obleko 1000 Din in za odhod na 'zaslužku 27.000 Din, skupno
68.000 Din.
Grudnik, srednjevelike, čokate postave, simpatične vnanjosti, oblečen v črno obleko, je na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivega, izjavil, da se ne čuti krivega. Nato je začel pripovedovati, kako je »vlekel kljuko« s Šotler-jem in kako ga je ta osuval. Šotler bi ga že takrat napadel, če ga ne bi zadržali tovariši.
Ko se je vrnil pred gostilno z avtomobilom, ga je Šotler napadel pred avtomobilom in začel na njem preizkušati atletske trike. Rekel mu je, naj ga izpusti, ker bo sicer rabil orožje, a Šotler ga kljub temu ni hotel izpustiti. Ko je videl, da ga hoče udariti Šotlerjev spremljevalec, je potegnil revolver in ustrelil, da bi za-strašil^ Šotlerja. Ta pa še vedno ni odnehal, temveč ga je vedno močneje stiskal k tlom. Zato je ustrelil, sklonjen, od spodaj navzgor proti Šotlerju in ga zadel, kakor je pozneje zvedel, v levo stran prsi pod srcem, tako da je kroglja izstopila zgoraj,na levi rami.
Predsednik: senata: »Če ste tako od blizu streljali, bi se moralo poznati na obleki.«
Zagovornik dr. Šubic je pokazal blago, preluknjano od strelov iz revolverja istega kalibra, kot ga je imel Grudnik, v dokaz, da se ne pozna strelni prah na obleki.
Predsednik: Preden ste stopili v avtomobil, ko ste zapustili Martinčevo gostilno, ste potegnili revolver in grozili Šotlerju.
Obtoženec: Ni res!
Predsednik: Pravijo, da ste bili vinjeni in razburjeni.
Obtoženec: Kolikor toliko, pa vendar ne toliko, da Sfi ne bi spominjal dogodka.
Predsednik: Zakaj pa ste prišli po prvem spopadu s šotlerjem nazaj V
— Po vajenca, ki je ostal v gostilni.
— Ta pa je vendar imel kolo!
— A brez luči!
Zagovornik dr. Šubic proti Šotlerju: Vi ste že pri prvem spopadu imeli revolver in bi lahko streljali. Zakaj pa niste?
— Če bi se Šotler obesil na avtomobil, bi streljal. Sicer pa nisem imel nobenega namena, napasti koga.
Gavne priče šotlerja ni bilo k obravnavi. — Njegova žena je izpovedala, da je Šotler od onega časa, ko ga je Grudnik obstrelil, brez službe. Kje je bil mož zadnje dni, ne ve. Prejela pa je od njega brzojavko iz Broda, v kateri jo prosi, naj mu pošlje perila.
Zagovornik dr. Šubic je izjavil, da se na noben način ne strinja, da bi se Šotlerjeva izjava prebrala.
V	dvorano je nato stopilo 14 prič, ki jim je predsednik predočil svetost prisege in jih pozval, naj govore čisto resnico.
Sodni izvedenec puškar Ševčik je izjavil, da strel na Šotlerja ni bil oddan od blizu. Na predsednikovo vprašanje, če je pregledal Šot-lerjevo obleko, ko je bila že oprana, je izjavil, da ne ve. Zagovornik dr. Šubic je nato ugotovil, da je bila obleka že oprana.
Izvedenec, sekundarij bolnice dr. Bohi nje, je izjavil, da je bila Šotlerjeva rana smrtnone-varna in da je bil strel oddan od blizu in to tako, da je kroglja izstopila zadaj na hrbtu v višji legi.
^ Zaslišanje prič: Weisa, Borštnerja, Setiue, Kostanjška. Kknfif»fj», Komana. Čarmana in. drugih je trajalo do ■>UO .popoldne in »e je nadaljevalo ob 15-30. Izpovedi prič so si deloma nasprotovale. Tako je n. pr. ptiča Setina izjavil, da Šotler ni Šel proti Gradnikovemu
Drobne novice iz šaleške doline
V	šent liju je bil v torek tekočega tedna živahen sejem. Bilo pa je tarnanja »ko pa ti mesarji tako zlodjevo malo dajo na živo vago.« In marsikateri se je primojdušal nad padlimi cenami, pretkanimi mesarji in »vaga, vaga«, — to naj vzame sam pozoj iz Hudih ljukenj. Poglejte
—	Berglez, siromašen kočar, je izračunal, da bo dobil za svojo »Seko« najmanj toliko, da bi si bil nabavil za tiste »forinte« strešne opeke za svojo kočo — zdaj bo moral še čakati in upati — njegov slamnati krov pa se umiri in Joža Berglez tudi.
Gori po. hribih Kanova, Sv. Brica, v Skalah so v največjem teku tahimetrična merjenja, katero izvršujeta v svrho zemljiške karte k dopolnitvi jamskih kart rudarska inženerja gg. Fr. Stare in Fr. Grm.
Pri rudniku se zopet praznuje po 3 šihte tedensko. Hudič je to — že je planilo med ljudi, da so večje »lifrunge« prišle na šaht — pa je zopet konec vsemu. Sambogve čigave so te večne krize, ali božje ali hudičeve. Toda velenjski rudar ne obupuje in kloni — on ve, da na vse zadnje le pride skozi ves ta drn in strn do zelene vejice.
Kočevje
Delo protituherkulozne lige. Podružnica proti-tuberkulozne lige v Kočevju je poslala te dni 17 otrok na letovanje v Selce pri Crikvenici. Otroci iz rudnika in mesta. V Selcah jih bo oskrboval tri tedne poseben damski komite. Hvalevredno je delo lige posebno pri nas. kjer marsikdo nima toliko, da bi pošteno nasitil svoje otrobe. Ob morju se bodo pa pošteno najedli. nasolnčilj in naplavali.
Poziv. Komisija za dijaška stanovanja, ki ji predseduje prof. Ivan Polovič, razglaša, naj se rodbine, ki imajo na razpo.lago stanovanja za naše gimnazijce, javijo ustmeno od 10. do 12. ure ali pisuieno v pisarni gimnazijskega ravnateljstva.
Poljčane
Nezgoda ua konjiški progi. Konjiški vlak, ki pripelje v Poljčane ob 9-56, je imel v četrtek malo nezgodo, ki pa k sreči razen materijalne škode in precejšnje zamude ni imela drugih posledic. V omenjenem času se je med postajami Loče-Zbelovo enemu tovornih vozov jdo-nfila os, česar posledica je bilo iztirjenje. Ta-, koj so zadnje tovorne vozove odklopili z osebnih ter je hlapom nadaljeval vožnjo nemoteno v Poljčane. Nazaj v Konjice, je odpeljal vlak . z dvourno zamudo, ko so odstranili voz ter •popravili razrahljani tir.
Napad neznanega pohotneža
Ljubljana, 7. avgpsta.
Neznan moški je pred dnevi napadel na Večni poli, kjer se pot cepi na Brdo, 14-letno Mileno B. iz Zg. šiške St. 169. vendar ji ni prizadejal nobenih poškodb.
Neznanec je okoli 24 let star. srednje postave, plavili las. podolgovatega obraza, brez brk, z nekoliko zakrivljenim nosom in z mozoli po obrazu. Oblečen je v svetlosive hlače brez suknjiča in belo srajco z zavihanim ovratnikom. Neznanec je govoril ljubljansko narečje. Neznanec je hotel deklici storiti silo.
Po nedolžnem aretiran
Celje. 7. avgusta.
V	nedeljo popoldne se je neka ženska dala slikati v nekem fotgrafskem ateljeju v mestu. Na mizi v čakalnici je pustila ležati kuverto z nekaj sto Din. Ko je pozneje hodila po mestu, je opazila, da ji manjkata dva stotaka. Na njeno prijavo je bil aretiran delavec Žlavs Franc, ki je tedaj tudi čakal pri fotografu. Dan pozneje pa je nekdo našel stotaka na ulici in bil tako pošten, da ju je oddal na policiji. Izkazalo se je, da denar ni bil ukraden, temveč da ga je ženska izgubila. Žlavsa so seveda takoj izpustili iz zaporov.
Drzen nočni pohod vlomilcev
tretji*
Dvakrat pregnani s psom in streli uspeli
Poljčane, 6. avgusta.
Od zadnjega vloma, izvršenega v Belcerjevo trgovino v Sp. Poljčanah* smo imeli do zadnjih dni nekako mir. V noči od ponedeljka na torek pa so se zopet pojavili, in to kar na treh mestih. Ta noč jim je prišla prav kot nalašč, ker so bili ljudje trudni in zaspani od prejšnje, skoro pol prečute noči, radi velikega nočnega požara. In so zlikovci bržčas s tem Uidi računali.
Kot prvega so si vzeli na piko trgovca M. šunira ter navzlic temu, da se nahaja trgovina tik glavne ceste, jeli samozavestno odpirati trgovino. Njih šum pa je vzdramil sosedovega psa, ki je začel neusmiljeno lajati. Ljudje'v hiši so se zbudili, nesramni zlikovci pa so jo odkupili brez plena v noč... Svojo namero pa so boleli vsekakor uspešno izvršiti. Zalo so odšli v 10 minut oddaljeno Lušečko vas do trgovca KnafHča, kjer pa jim hvalabogu tudi ni uspelo. Trgovec je bil hitrejši od njih — ustrelil je park ra t v zrak ter jih tako nagnal, še predno so mogli priti njegovi trgovini do živega.
Svojega nočnega pohoda pa tudi zdaj niso hoteli ustaviti, še dalje so jo mahnili v Sp. Laže, kjer se jim je slednjič pri gostilničarju Mlakarju sreča nasmehnila. Vtihotapili so se v hišo ter odnesli mnogo obleke, slanine, masti in drugega. Za predrznimi nočnimi pohajkači se poizveduje.
Deblo mu je strlo nogo
Vitanje, 6. avgusta.
Tukajšnji lesni trgovec g. Franc Potočnik ima v gori Stenici pri Vitanju večje število delavcev zaposlenih, ki izdelujejo bukova drva. Ko so ti delavci danes podirali bukev, je padlo deblo gozdnemu delavcu Fricu Ločnikarju tako nesrečno na desno nogo, da mu je zdrobilo isto popolnoma. Ponesrečenca so prinesli njegovi tovariši na nosilnici v Vitanje k okrožnemu zdravniku dr. Stanku Silanu, ki mu je nudil prvo pomoč. Ločnikarja je potem rešilni avto iz Celija odvedel v tamošnjo bolnico ter je zelo dvomljivo, če mu bodo še zainogli rešiti življenje, ker je ponesrečenec izgubil pri nesreči, preveč krvi.
»Kolesar« v rokah orožnikov
Mokronog, 7. avgusta.
Bolj ciganske narave je Fr. Bovhan, rojen na Osi rožniku na Dolenjskem. Polu je po svetu in je brez stalnega bivališča. Izučen je za kovača, toda kladivo in nakovalo mu ne dišita.
Včeraj sta šla komandir g. Golob in g. Žitnik na patruljo in v Laknicu sta naletela na sum-Ijivca s kolesom. Bistro oko mokrono&kega komandirja je v popotniku la koj spoznalo že delj časa iskanega »kolesarja ki je tudi lani v Zidanem moslu izmaknil nekemu železničarju dobro ohranjeno kolo. Aretiranec se je na vse načine izvijal, češ da je kolo kupil v Trbovljah. Nič ni pomagalo, izročili so ga sodišču.
Murska Sobota
Novoustanovljeno tamhiiraško društvo v Prosenjakovcih »Murski val« bo priredilo 9. avgusta na vrlu gostilničarja g. Jožefa Luga akademijo.
Prodni« sadja se je začela. Prekmurje ima namreč mnogo zgodnjega sadja. Kljub nizki ceni (kg po 1*25 Din) se izvozi miiogo sadja. Sadje se izvaža v Avstrijo. Češkoslovaško in Nemčijo.
Nova lekarna v Murski Soboti. Velika občimi Murska Sobota je imela dosedaj samo eno lekarno, in sicer lekarno g. dr.ja Julija Bdlča. Pred kratkim pa je olvorila drugo lekarno gdč. Žmavceva v hiši g. Hahna.
Laško
Nasilen gost. Pred dnevi je popival pri gostilničarju Matiji Videčniku v Rečici neki rudar iz Liboj. Ko je bilo treba plačati, je izzval •prepir, v katerem je gostilničarja z nožem napadel in ranil.
Tatvin«. Preteklo nedeljo zvečer je ukradel v gostilni gosp. Aškerca v Tevčah nekemu gostu 1'6-letni Josip Vodišek iz Podvina iz žepa 3000 dinarjev. Ker je začel po tatvini s svojim bra toni Janezom popivati ter plačevati, se je s tem izdal.
Preložitev glavne skupščine CMI>. Glavna družba CMD je odločila, da se glavna skupščina preloži na 13. septembra.
Občni zbor radruge skupnih obrti. Sresko načelstvo sklicuje ustanovni občni zbor Zadruge skupnih obrti v Laškem za 23. avgusta' 1931 ob pol 10. uvi v hotelu Savinja.
Letoviška sezija. Letoviška in kopalna sezija je na' vrfauncti. V kopališči) in v zasebnih hišah »o »obe dobro usedene.
Trboveljska premogokopna družba naznanja žalostno vest, da je danes v Laškem preminul njen mnogoletni, velezaslužni in spoštovani gospod
ing. AJolf Widra
rudniški ravnatelj v pokoju v Laškem
Blagega pokojnika ohranimo trajno v najlepšem in častnem spominu.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1931.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni spremenil).
Zagreb, 7. avgusta. Drž. papirji: 7% inv. pos. 7(5—78 (79, 78, 75), voj. škoda ar. 328’50—330 (330. 331, 329, 328-50), kasa 328-50-330 (329), avgust 330—331. dec. 335—338 (338) 4% agr. obv. 42—43 (43), 7% Blaire a. 71-72 (73. 72), k. 71 d.. S% Blaire 80-82. 7% pos. hipot. b. a. 70-25—72-50, k. 7050 d., Begluške 57—59 (60). — Banke: Hrvatska 50—60, Praštediona 957-50—965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljubljanska kreditna 120 d., Mednarodr « 08 d.. Srbska 190—192. — Industrije: Sečernna Osijek 216—225. Trboveljska 229—233. Slavoni ja 200 d.. Nar. šum. 25 d., Guttm. 115—120. Danica 65 do 70. pivo Sarajevo 190 d„ Drava 220—225, Osj. livaonica 210 d., Brod. vagon 60 bi., Isis 45 bl„ Dubrovačka 300—330. Oceanija 190 d.
Dunaj, 7. avgusta. Bankverein 14, Dunav-Sa-va-Adria 11, Prioritete 91’70, Trbovlje 27’55.
London, 7. avgusta. 7% Blaire 64—66.
Nevvvork, 7. avgusta. 8% Blaire 70—75, 7% Blaire 65—67. 7% pos. hip. b. 65—67.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 7. avgusta. Koruza: baška, okolica Sontbor 99—100. ban. 92"50—95, sremska, okolica Indjija 100—101, sremska, okolica Šid 101 do 102-50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica: 26 vagonov, koruza 10, ječmen 1 vagon, moka 4 vagoni, otrobi 2 vagona. — Tendenca: lahka.
Soinbor, 7. avgusta. Oves: baški. ban., sremski, slav. 130—135. — Ječmen: baški, sremski, novi, kasa dupl. 117-50—122-50. — Koruza: baška, garant. 98—100. — Moka: baška, ban., št. 0, 00 290—300. št. 2 270—280, št 5 250 do 260, št. 6 225-235, št. 7 180-190. št. 8 125 do 130, sremska, slav., št. 0. 00 270—280. št. 2 250 do 260, št. 5 240—250, št. 6 220—230, ši. 7 170 do 180. št. 8 120—130. — Otrobi: baški 105 do 110. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet 62 vagonov.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, promet: 1 vagon desk.
Speri
Danes startajo najboljši plavafi Jugoslavije na državnem prvenstvu Včeraj se je pričelo seniorsko državno prvenstvo v plavanju in waterpolu z vvaterpolo igrami. Danes nastopijo plavači poedinci. V veliki borbi za naslov seuiorskega prvaka Jugoslavije nastopa 13 klubov iz vseb delov države. Slovenski plavalni spori zastopajo Ilirija, Primorje in Elan iz Novega mesta, ki bodo imeli najostrejšo konkurenco v pomorskih klubih Jadranu iz Splita, Viktoriji iz Sušaka, Jugu iz Dubrovnika in Vinodolu iz Novega Vinodola. Poleg teh startajo še iz Beograda Bob iu Beograd, iz Zagreba Concordia in Hašk ter iz Karlovca Gradjanski in KSU.
Tekmovanja se vrše danes in jutri od 8. do 11. ter od 16. ure dalje; čas med 11. in 16. uro je na razpolago za kopalce.
Današnji spored obsega:
1500 m prosto izločilo Plava se v 2 skupinah, po času najboljših 8 pridejo v finale. Državni rekord ima Senja-novič (Jadran) s 23:14.
Startajo: Roje, Hartl, Gazzari, Bonačič (vsi Jadran); Jesih, Otruba (oba Ilirija); Bibiča, Bradarič (oba Jug); Bulat (Beograd) in Pauj-kovič (Viktorija).
200 in prsno izločilno Rekord ima Birimiša (Jadran) s 3:13. Najboljših 8 pridejo v finale.
Startajo: Jadran: Birimiša, Pazinovič, Midžar, Radoš; Ilirija: Grilc, Jamnik, Kramar, Sever; Primorje: Sturm, Pintarič, Ogrin; Gradjanski: Pavletič, Frankovič, Ferček; Victoria: Pavešič, Grkinič; Jug: Jelič, Fabris; KSU: Lukačič; Beograd: Nikolajevič; Hašk: Maleševič.
100 m prosto izločilno Rekord: Senjanovič (Jadran) 1:05-9. Časovno najboljših 8 pridejo v finale.
Startajo: Jadran: Marovič, Braiuovič, Senjanovič, Gazzari; Jug: Bellner, Matič, Cvjetkovič, (irbič; Ilirija: Uršič, Žirovnik, Turnšek, Fritsch; Primorje: Tuma Z., Tuma O., Kolar; Hašk: Malvič, Petrovič; Victoria: Golob, Matkovič,
Smokvina D.; Beograd: Arneri, Bulat; Bob: Popovič; Elan: Čuček, Splihal.
3 X 100 ni mešano izločilno
Rekord: Jadran 4:04. Časovno najboljših 8 štafet pridejo v finale.
Startajo: Jadran I in II, Jug I in II, Viktorija 1 in 11, Ilirija I in II, Primorje, Beograd.
Waterpolo
Zmagovalec Primorje : Gradjanski w. o ter premaganca iz tekem Primorje : Gradjanski in KSU : Bob.
Popoldne ob 16.
400 in prosto izločilno
Rekord: Bulat (Beograd) 5:44. Časovno najboljših 8 v finale.
Startajo: Jadran: Gazzari, Marovič, Senjanovič, Bonačič; Ilirija: Otruba, Jesih, Turnšek, Uršič; Jug: Bibiča, Dabrovič J.; Victoria: Panj-kovič, Mini; Primorje: Tuma; Beograd: Bulat; Bob: Goršič; Hašk: Petrovič.
100 m hrbtno izločilno
Rekord: Wilfan (Primorje) 1:182; časovno najboljših 8 v finale.
Startajo: Jadran: Gazzari, Nadali; Jug: Grbič, Fabris; Ilirija:	Payer, Žirovnik, Medved,
Fritsch; Primorje: Sturm, Tuma Z.; Victoria: Mini, Marčeta.
Waterpolo
Zmagovalec KSU, Bob, Ilirija : zmagovaleo Primorje, Gradjanski ter Jug : Jadran.
GRADJANSKI : PRIMORJE
V nedeljo ima Primorje v gosteh zagrebške purgerje, ki prihajajo po revanšo. Dobro se 5e spominjamo junaške borbe llirijanov s purgerji, v kateri so domači nesrečno podlegli s pičlim rezultatom 0 :1, prav tako smo slišali in čitali, da so Zagrebčani tudi na lastnih tleh jedva zmagali Primorjane s tesnim rezultatom 2 :1, a nedeljski neodločni rezultat z Ilirijo v Zagrebu je še povsem ^ež. Gradjanski torej z ljubljanskima kluboma ni imel lahkega posla, in se tega tudi prav dobro zaveda. Kakor mu je sicer udeležba v nadaljnjem tekmovanju za državno prvenstvo sicer zasigurana, vkljub temu se za nedeljsko tekmo prav resno pripravlja, ker računa z vsemi eventualnostmi v Ljubljani in ker bi imel za primer zmage prvenstvo lige takorekoč pod streho.
Moštvo Primorja se bo gotovo potrudilo, da borba ljubljanskih klubov z Gradjanskiin ne bo padla iz dosedanjega okvirja s tem, da bi mu olajšalo uabiranje točk. Dasi sicer njegovi zadnji neuspehi ne vlivajo posebne nade, se vendar zdi, da ljubljanskima moštvoma zelo kon-venira sistem igre Gradjanskega, tako da se lahko zanašamo, da bomo gledali veliko borbo dveh enakovrednih nasprotuikov.
tmnci)
Kvalitetna znamka ia pecivni praftek
in vanilin sladkor.
Zaupnike — informatorje
iz vseb tudi najmanjših krajev iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno«. 1776
H.	V. Pečenko
je otvoril trgovino s kurivom Celovška 37, lik tramvajske postaje, pri gostilni Keršič. Cene konkurenčne.
Pleskanje liianje
za stavbe In pohištva po naj nižjih cenah In Proti garanciji Izvrfu-
je točno in solidno
Nlinar Adolf
pleskar In litar
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (KolizcJ) _______________1755
Go'ko Pipenbacher
konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije.
1708
Kregar Josip
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Kodeljevo
19,	tel. št. 2696, prevzame po danih kakor tudi po lastnih načrtih zgradbe lesenih hišic, razna ostrešja za vile, palače, stolpnih streh, kupol, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, razne industrijske stavbe, ladijska tla, razno lesene stropove, lesene stopnice In sploh vsa v to stroko spadajoča dela v izvršitev solidno in po najnižjih conah. Se priporoča.
1722
telefon 2059
Premog suha drva
Pogatuik, Bohoričev« ulica S
Nogavice, roko« vice, volna in bombaž
•ajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska
jiiiM ia Stod ir*.
Racionalizacija
s senčne sirani
ljata odjemalce, trgovina kupce, država davke. S tem seveda ni mišljeno, da se mora tudi v upravnem življenju vršiti delo neracijonalno. Kaj bi se zgodilo, če bi tudi v upravnem življenju pričeli z rigorozno, ekstremno racionalizacijo? Masa ljudi bi bilo postavljenih na cesto, njihovi dohodki bi se znižali pod meščanski eksistenčni minimum, gospodarska katastrofa, ki bi jo take metode doprinesle, bi bila vse hujša in nevarnejša, kakor pa vse prednosti racijonalizacije same. Ce bi se nemško gospodarstvo pravočasno znebilo krilatic svojih učenih narodnih gospodarjev in bi se racionalizacija uvajala postopoma v okvirju lastnih moči in denarnih sredstev, bi bile današnje težkoče nemškemu gospodarstvu gotovo prihranjene.
Kakor so v modernem gospodarskem življenju potrebne reforme, ki morajo nujno dohajati gospodarski potek drugih narodov, tako nevarni pa so eksperimenti prenagljenosti in razvojnih skokov, ki uničujejo stare zgradbe, predno so se nove dogradile. Zato je v interesu našega narodnega blagostanja potrebno, da se vse reformacije, ki se servirajo s strani raznih naših gospodarskih strokovnjakov, ki so slučajno pre-čitali kako tujo narodno gospodarsko delo ali pa se naučili gospodarskega znanja v tujini, ne da bi kritično proučili naše gospodarske razmere, temeljito zanalizirajo in proučijo, ali so te reformacije tudi dorasle našim prilikam. Na tem polju smo že veliko grešili. Poskušali smo vse mogoče in srečni smo bili v onih redkih slučajih, kjer smo imeli srečno roko.
Prihodnji mesec se bodo sestali v Ženevi zastopniki racijonalizacije in zastopniki nasprotnih teženj. Zanimanje za ta sestanek vlada prav posebno v onih državah, kjer je racionalizacija v časih gospodarske konjunkture žela polno sadov, oziroma, kjer je v času depresije splošno obubožanje še potencirala. Ameriški in tudi nemški narodni gospodarji vodijo medsebojno hudo borbo v teh vprašanjih. Vse pa kaže, da bodo po najnovejših zgledih v Nemčiji iu tudi v Ameriki zmagali trezni ljudje razvitim so-cijalniiu čutenjem. Njihovo geslo je pa tudi bolj gospodarsko, ker zahteva znižanje ekstremne racijonalizacije z istočasnim zvišanjem konsuma.
u. f.
Borzna poročila
dne 7. avgusta 1931
Devizna tržišča
Ljubljana, 7. avgusta. Amsterdam 2272-62' do 2279-46, Bruselj 785-79—788-15. Curili 1100-55 do 1103-85, Dunaj 791'83—794-23, London 273 92 do 274-74, Newyork 5632-03—5649-03. Pariz 221-10-221-76. Praga 167-06-167-56. Trst 294-93 do 295-83.
Zagreb, 7. avgusta. Amsterdam 2272’62 do 2279-76. Dunaj 791-83-784-23. Bruselj 78579 do 788-15. London 273-92—274-74. Milan 294-93 do 295-83. Newyork kabel 5643-03—5660-03, ček 5632-03—564903, Pariz 221-10—221-76. Praga 167-06-167-56. Curih 1100-55-1103-85.
Beograd, 7. avgusta. Amsterdam 227262 do 2279-46, Bruselj 785-79-788-15, Curih 1100-55 do 1103-85, Dunaj 791 83—794-23. London 273-92 do 274-74, Milan 294-93—295-83, Newvork 5632-03 do 564903. Pariz 221-10—221-76, Praga 16708 do 167-56.
Dunaj. 7. avgusta. Amsterdam 28725. Atene 9-1975, Beograd 12-625, Bruselj 99-20, Bukarešta 4-2175, London 34-525. Madrid 60'— Milan 37-235. Newyork 711-20. Pariz 27-95. Praga 21-0663, Sofija 5’15, Stockholm 19010, Kopen-hagen 18990, Varšava 79-58.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
Curili, 7. avgusta. Beograd 9-09, Pariz 2009, London 24-875, Newyork 512"5, Bruselj 71-40, Milan 26-79. Madrid 43-40, Amsterdam 206-50, Dunaj 7205, Stockholm 137-05. Oslo 136 95. Ko-penhagen 136-95. Sofija 3-715. Praga 15*18. Varšava 57-25,
Zopet se v našem tisku, tako dnevnem kakor strokovnem, pojavljajo trditve, da je treba iskati vzrokov današnjemu neurejenemu gospodarskemu življenju edino na strani »konservatiz-ma , oziroma celo edino v pomanjkanju prepotrebne racijonalizacije. Racionalizacija je nekaka manija današnjega gospodarskega življenja v splošnem. Porodila se je la iznajdba dvajsetega stoletja v Ameriki, zajela pa je tudi že vso livropo in v novejšem času triuinfira tudi že po Sovjetski Rusiji. Kakor vsaka novotarija, tako je tudi racionalizacija zajela posebno mlajše narodne gospodarje in ustvarila iz njih apostole in celo fanatike, ki hočejo s silo uvesti v gospodarsko življenje nove ekonomske dogme.
Nenadna, težka gospodarska kriza nemškega gospodarstva je bliskovito razgalila vse one težke napake, ki so se povzročile po odgovornih gospodarskih činiteljih. Še pred nedavnim časom so bili nemški odločujoči gospodarstveniki naravnost obsedeni od novega šlagerja »racijonalizacije«. S tujimi sredstvi, brez vsakih ozirov na rentabilnost in konsumne možnosti se je investiralo, organiziralo in fuzijoniralo vse vprek. Horicontalni in vertikalni koncerni so se tvorili na vse pretege, in kakšen je bil rezultat? Vsesplošno prezadolženje, brezprimer-na nezaposljenost! Mesto povišanja konsuma, se je doseglo neprimerno povečanje produktivnosti.
V tem tiči velik nauk vsem onim reformatorjem, ki jim je naše javno življenje prenatrpano. Varujmo se abstraktnih deinagoških krilatic s strani raznih narodnih gospodarjev, ki hočejo s silo eksperimentirati tudi pri nas
V industriji in javni upravi je^racijonalizacija zakon potrebe — nič pa ni bolj pogubonosnega, ko nepremišljeno uvajanje ekstremnih racijo-nalnih ukrepov v primitivno gospodarsko življenje, ki zamore le postopoma prenašati pre-ustroj in reorganizacijo na povsem drugačni podlagi kot je bila običajna do sedaj. V Nemčiji in tudi na Madjarskem so se večkrat mogoče tudi pod pritiskom tujih upnikov uvajale metode ekstremne racijonalizacije, ki so na mah uničile na tisoče meščanskih in malomeščanskih eksistenc. Racijonalizacija ustvarja pač nezaposljenost. Poljedelstvo in industrija izgub-
Gospodarske vesti
X Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, svedočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno prositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar želijo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v zborničnem eks-peditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdka prosila po 11. uri dopoldne, more zbornica izdati šele naslednji dan.
X Izvoz opija iz naše države. V prvem polletju 1931 se je iz naše države izvozilo skupno 11.024 kg surovega opija, in sicer 8.291 kg v ameriške Združene države, 1.920 kg v Francijo, 225 kg v Nemčijo, 200 kg na Norveško. 170 kg , v Češkoslovaško, ostalo pa na Madjarsko, v Avstrijo. Italijo, Poljsko in Holandsko. Na hamburški borzi je notiral surovi opij (turški tip)
7 do 9 angleških šilingov kakovosti 12% morfija. Zadnje mesece je cena padla izpod 7 šilingov na 6-9 šilinga.
X Zadružno gibanje med jugoslovanskimi Nemci. Naši Nemci so v zadnjih letih dosegli izredno velik napredek na gospodarskem polju. Število nemških poljedelskih zadrug se je zvišalo od 39 zadrug s 2346 člani na 254 zadrug z 19.057 člani. To je pač jasen dokaz, kako naša država tretira manjšinska vprašanja.
X Avstrijski vinski Irg. V juniju t. 1. je Avstrija uvozila 28.500 hi vina (I. 1. v istem Času 35.000). Največ vina je Avstrija uvozila iz Italije (13.000 hi). Naša država je dobavila za 700 hi več kakor lansko leto v istem času iu sicer 4000 hi.
X Dan grozdja v Italiji. 27. septembra bo v Italiji dan grozdja. Ze sedaj se vrše obširne priprave. V vseh vinorodnih krajih se bodo vršili veliki pohodi viničarjev z raznimi propagandnimi napisi. Vsekakor se bo konsum grozdja in vina s takimi prireditvami posplošil. Slične prireditve bi gotovo tudi pri nas dosegle svoj uspeh.
Dobave
-Direkcija državnega rudnika Seujski Rudnik sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida; do 17. avgusta t. I. glede dobave 850 komadov stekel raznih dimenzij, 750 okroglih jeklenih vrvi. železnih nosilcev, merilnih aparatov. 300 kg lanenega fir-neža in 600 kg svinčenega minija.
Direkcija državne železarne VareS sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 500 kub. metrov kisika.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg riža. 2500 kg kave; do 13. avgusta t. 4 glede dobave 5000 kg tračnikov, 3000 kg masti za jamske vozičke, 750 komadov plošč eternita, 2400 komadov žebljev za eternit, 500 kg- gline, 100 kg sadre, 50 kg kleja, 300 m balat-jermen, 130 m usujatih jermen ter glede dobave raznega lesa.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema
i	f fv*<U8'a L L ponudbe glede dobave 500 doz toaletnega mila. 1000 kg pridatka za kavo, 50 kg popra, 50 kg sladke paprike. 300 kg ocetne kisline. 500 kg leče in 1000 kg papirnatih vrečie.
Prodaja vreč, Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe
Jlede prodaje 1000 komadov vreč od moke. Oglas in pogoji »o n« vpogled v pisarni Zbornice a TOI v Ljubljani.)
Kultura
Jaroslav čermak
(Ob 100 letnici rojstva.)
Veliki Seški slikar Jaroslav Čermak se je rodil 7. avgusta 1831 v Pragi kol sin zdravnika. le zgodaj je pokazal veliko nadarjenost za risanje, v katerem ga je najprvo poučeval Koller, pozneje pa František Cennak. Tako je 1. 1847. vstopil že dobro pripravljen v praško slikarsko akademijo in par mesecev nato že naslikal veliko oljnato sliko »Marius na razvalinah Kartagine«. Dogodki 1. 1848 in neugodne razmere na akademiji so napotile Čermakovo mater, da je odšla v tujino. Čez Miinchen in Diisseldort je odpotoval Čermak v Belgijo in postal dijak antverpske akademije pod vodstvom profesorja Wapprsa. Ze leto nato je dobil nagrado akademije, nakar je prejel kot svojega učenca tedanji slavni slikar Gallait, ki sicer ni sprejemal dijakov. čerinak si je osvojil popolnoma njegovo zaupanje ter mu je mojster kmalu poveril tudi dovršilev nekaterih svojih del. L. 1852. se je Čermak naselil v Parizu ter je se skušal oprostiti raznih tehničnih napak,ki se jih je privadil v Belgiji. Obiskal je Normandijo in naslikal veliko risbo »Ribiči čitajo na ladji evangelij«. Nato je sledila cela vrsta velikih slik, tako »Češko poslanstvo v Bazlu«, »Obrazoborci«, akva-relna slika »Rodbina slovanskih izseljencev«, ki jo je na bruseljski razstavi kupil kralj Leopold. L. 18T)8. se je vrnil Čerinak v Prago, nato pa je obiskal Moravo in Slovaško ter naš slovanski jug, kjer je posetil Istro, Dalmacijo in nazadnje v Črno goro. Tu je našel Čermak silno mnogo motivov za svoje umetniško ustvarjanje in obenem vzljubil naš narod tako zelo, da je postal za vedno njegov zvest in zanesljivi prijatelj. S Črne gore se je vrnil Čerinak v Pariz, napravil potovanje po Italiji obiskal nato Bretonsko in Prago ter večkrat tudi naše kraje.
Čermak je bil silno plodovit umetnik in zaveden Slovan. Njegove slike iz češke zgodovine so napravile mogočen vtis in še danes je njih učinek velik. Izmed slik češke zgodovine omenjamo: 2>Premysl Otokar na večer bitke na Mo-
ravskem polju«, »Taboriti branijo sotesko«, »Žižka in Prokop citata na vojnem vozu sv. pismo«, »Protireformacija«, »Prokop Veliki pred Neuni-burgom«, dalje je pa naslikal tudi več idiličnih motivov iz Slovaške.
■lugoslovenske motive je slikal čermak večinoma v Parizu na podlagi podrobnih šludij, ki jih je bil napravil v naši zemlji. Njegove jugoslovanske slike so še zlasti slavne in so še danes priljubljen motiv na razglednicah. Za ju-goslovenske slike je dobil Čermak tudi več nagrad, tako v pariškem salonu in drugod. Posebno znane so njegove jugoslovanske slike: »Črnogorka s spečim detetom«, »Črnogorka s kozo«, »Črnogorska mati«, »Rop hercegovske žene», »Vojni plene »Zalezovalci«, »Notranjost harema«, »Ranjeni Črnogorec«, »Črnogorka s ponji pri vodnjaku«, »Črnogorska poroka«, »Hercegovina 1. 1867«. Čermak je naslikal tudi več portretov, tako člane knežje rodbine črnogorske, generala Charleinagnea in posebno posrečen portret svoje matere.
Čermakova umetnost je vseskozi individualna. Njegova silna osebnost se kaže že v njegovih prvih kompozicijah in daje vsem njegovim slikam znak notranjega doživetja. Ljubi resnico in zato so njegove slike realistične, v prvi dobi pa še ožarjene od romantizma. Predvsem pa je skušal čermak pri vsem ostrem o-pazovanju prirode podati ne le verno sliko Svojih oseb, temveč tudi njih značaj. Radi tega so tudi Čermakove slike imele vedno velik vpliv. Zlasti pa so silno vzgojno vplivale na našem jugu njegove jugoslovanske slike in mnogo pripomogle, da je narasla jugoslovanska narodna zavest. Obenem pa so bile te slike tudi najboljša propaganda za naše osvobojenje.
Čermak je dosegel mnogo priznanja in bil odlikovan 1. 1868. z Belgijskim križem, 1. 1875 pa je postal vitez francoske častne legije. Umrl je 23. marsca 1. 1878. v Parizu in s posebno diplomo na čast umrlih umetnikov je Francija počastila njegov spomin. Ob 100-letnici rojstva velikega češkega umetnika in zaslužnega ter iskrenega našega prijatelja, se tudi jugoslovanski narod z vso hvaležnostjo spominja velikih del, ki jih je izvršil Jaroslav Čermak za naš narod.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 4601/43.
Razglas.
'2202
Kraljevska banska uprava Dravske banovine potrebuje za vršjtev lokalnega nadzorstva pri gradnji carinskih poslopij ob drž. meji do 20 absolventov tehnične srednje šole, odnosno sličnega tehničnega zavoda gradbene stroke. Zaposlenost bo predvidoma trajala do konca meseca junija 1932. Prijave je takoj predložiti kraljevski banski upravi — tehničnemu oddelku s sledečimi podatki: ime in sedanji poklic, bivališče, starost, državljanstvo, tehnična izobrazba in zahtevana mesečna nagrada.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine dne 6. avgusta 1931.
*
2193—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje uradnega in skladiščnega poslopja ter 4 enakih uradniških dvodru-iinskih stanovanjskih hiš carinarnice na Raikeiku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 22. avgusta 1931 ob enajstih dop.
v sobi štev. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki »e proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna ki znaša 2,706.318’41 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 232/31/7. E 235/31/6.
E 230/31/8. E 264/31/7.	2199
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo v sobi št. 2 dražba sledečih nepremičnin:
1. dne.1. septembra 1931 ob devetih vi. št. 200, k. o. Gorenjavas, hiša št. 2 v Vel. Černelein, gospodarsko poslopje, zemljišča in pritikline v skupni cenilni vrednosti Din 32.757-—; najmanjši ponu-dek Din 21.838-—;
2. dne. 3. septembra 19 3 1 ob devetih pa vi. št. 239, k. o. Krka, ena njivska parcela v cenilni vrednosti Din 2892 —; najmanjši ponudek Din 1928-— in vi . št. 16 k, o. Goreli ja vas, hiša št. 1 v Vel.-Černe-
lem, gospodarsko pos.opje in zemljišče v skupni cenilni vrednosti Din 108.438-—;najmanjši ponudek Din 64.625-—;
3.	dne 2 5. septembra 1931 ob osmih vi. št. 51, k. o. Št. Vid in vložna štev. 39, k. o. Češnjice, hiša št. 16 v Št. Vidu pri Stični ena njivska in dve gozdni parceli v skupni cenilni vrednosti Din 14.500-—; najmanjši ponudek Din 9666-68-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. II., dne 5. avgusta 1931.
*
E 99/31-11.
2198
Dražbeni oklic.
Dne 4. septembra 1931 ob de-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: hiše in 21 njivskih, gozdnih, travniških in vinogradnih parcel; zemljiška knjiga k. o. Vel. Trn vi. št. 220, 649, 827; zemljiška knjiga k. o. Ravno, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: 54.889-15 Din. Vrednost pritikline: 820-— Din; najmanjši ponudek: Din 36-459-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-bend oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, dne 31. julija 1931.
*
E 243/31—7.
2200
Dražbeni oklic.
Dne 5. septembra 1931 obd e veti h bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 123.
Cenilna vrednost: 13.582-— Din. Najmanjši ponudek: 9054 Din 70 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenjgradec,
dne 23. julija 1931.
E 157/31—11.	2185
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čatež, vi. št. 104.
Cenilna vrednost: 18.47170 Din. Vrednost pritikline: 170'— Din; najmanjši ponudek: 12.428'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede iie-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kostanjevica,
dne 4. avgusta 1931.
T IV 28/31-2.
*
2174-3-3
Amortizacija.
Na prošnjo Ropaš Evgenije, soproge izde-lovalelja glasovirjev v Medlogu št. 16, p. Celje, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imeji-telj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši s 14. julija 1931 svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Celjske posojilnice d. d. v Celju, št. 24.895, št.'lista 7225, z vlogo Din 250.000-—.
Okrožno sodišče v Celju odd. I., dne 14. julija 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne za* drug e:
911. Sedež: Sv. Bolfenk pri Središču.
Dan vpisa: 25. julija 1931,
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Sv. Bolfenku pri Središču, reg. zadr. z omej. zavezo.
Namen zadruge je:
1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to je preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeli za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvOj živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba: Statut z dne 12. julija 1931.
Opravilqi delež znaša pin 10-— in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s vplačanim deležem (plačanimi deleži) in s petkratnim zneskom istega (istih).
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelništvo obstoja: iz načelnika, pod-načelnika in še nadaljnih treh obrtnikov; člani načelstva so:
1. Rizman Franc, pos. v Lačavesi (nar čelnik);
2. Vičar Ignac, posestnik v Jastrebcih;
3. Levanič Franc, posestnik na Kogu;
4. Jambrovič Dragotin, posestnik v Godenincih;
5. Orešnik Franc, krojač v Jastrebcih.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo, katero podpisuje zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelništva.
V	svrho revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Takse pTosto po naredbi ministrstva za finance z dne 25. decembra 1923 št. 43.322. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. julija 1931.
Firm. 640/31 — Zadr. V 12/1.
*
912. Sedež: Črna pri Prevaljah.
Dan vpisa: 25. julija 1931.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Črni pri Prevaljah, reg. zadruga i omejeno zavezo.
Namen zadruge je:
1.	Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 ekspropriirani pašniki in gozdovi;
2. upravljati dodeljen* psInIHe lu gozdove v smislu ?> M iA*.ona o likvidaciji agrarne reforme z An*. W Junij« 1981, to je
preskrbovali svoje člane t potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh;
3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd.;
4. Preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo? živinorejo in gozdarstvo,;
5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne izobrazbe članstva.
Zadružna pogodba: š ta t u t z dne 12. julija 1931.
Opravilni delež znaša Din 10-— in se mora plačali takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s vplačanim deležem (plačanimi deleži) in s petkratnim zneskom istega (istih).
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo, po potrebi pa tudi s pismenimi obvestili posameznih članov.
Načelnišlvo obstoja: iz načelnika, pod-načelnika in še nadaljnih treh obrtnikov; člani načelstva so:
1. Deleja Franc, posestnik Javorje 15, pri Črni, načelnik;
2. Repanšek Filip, Hoča v Črni 71;
3. Modrej Josip, najemnik v Javorju 23;
4. Adamič Jakob, najemnik, Bistra 14;
5. Gutovnik Josip, najemnik v Ludranč-kem vrhu 21.
Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo, katero podpisuje zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko po dva člana načelništva.
V	svrlio revizije v smislu zakona z dne 10. junija 1903 drž. zak. štev. 133 pristopi zadruga kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
'lakse prosto po naredbi ministrstva za finance z dne 25. decembra 1923 št. 43.322. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 23. julija 1931.
Firm. 624/31. — Zadr. V 7/1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7769/11.	2204
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje za na dan 19. avgusta 1931. ob enajstih nabavo:
25.000 kg pšenične moke,
1.000 kg kave Santos la.,
1.000 kg sladne kave,
5.000 kg kuruze.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija, drž. rudnika Velenje,
dne 6. avgusta 1931.
Razne objave
Razid društva.
2196
Dmštvo finančnih pravnikov v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora dne 11. junija 1931 razšlo.
V	Ljubljani, dne 5. avgusta 1931.
Zadnji predsednik:	Zadnji	tajnik:
Sušeč Štefan, s. r. Volčič Ivan, s. r.
*
Objava.
2201
Podporno društvo >Providentia« v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora z dne 23. julija 1931 prostovoljno razšlo. Ljubljana, dne 30. julija 1931.
Predsednik: Bole, s. r.
*
Objava.
2203
Izgubil sem izpričevalo I. razreda drž. realke v Ljubljani za leto 1920/21 na ime: Jelnikar Rudolf rodom Gradca pri Litiji.
Proglašam ga za neveljavno.
Jelnikar Rudolf, s. r.
•
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico, izdano dne 9. junija 1927. od občinskega urada v Dobrni na ime: Ramšek Neža, rodom iz Dobrne. Proglašam jo za neveljavno.
Ramšak Neža, s. v
*
Objava.
Izgubil sem tipno izpričevalo avtomobila Fiat 501 št. 1155544, izdano od mestne policije v Mariboru.
Proglašam ga za neveljavnega.
Simič Josip, g. r., Maribor.
P. Ripson:	32
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Ne bojte se, kajti čisto krotek je. Mavdi, lezi! To je bil Trinavatov tiger, ki ga je bil popolnoma udomačil, tako da je lahko z njim delal, kar je hotel.
Mavdi se je bil na povelje zleknil v kotu na tla in zaprl oči. Nastal je za nekaj trenutkov mučen molk. Na vse j? vplival težki pogled jogija, ki jih je obdajal s skrivnostnim fluidom.
— Sedaj boste prisostovali enemu najbolj čudežnih eksperimentov Bichare, je dejal polkovnik. Ponavljam Vani pa še enkrat: karkoli boste videli ali slišali, ne izrečite nobene besede, ne napravite nebene kretnje, ker drugače ste v smrtni nevarnosti in nihče Vam ne more pomagati. Miss Jerkiss, ako se ne čutite dovolj močne, kar rajši sedaj povejte, pa bomo preložili seanso na drug dan.
— Ne, ne, je dejalo dekle energično, nisem lutka, sestoječa iz samih živcev. Obljubljam Vam, da me ne strah.
— Dobro, je dejal polkovnik resno. Potem, prosim, da vzamete tu prostor in se zadržite čisto mirno. S temi besedami jima je pokazal sedeže, ki so bili vsekani v granit. Ko sta oba sedla, zelo .radovedna, kaj se bo zgodi-
lo,	je polkovnik Fitzwilliams stopil spoštljivo k jogiju ter mu polglasno govoril nekaj v tujem jeziku. Nato je z
bakljo prižgal sedem velikih sveč, ki so stale v polkrogu pred Bicharo. V svoje največje začudenje je Pint opazil, da je vsaka imela plamen druge barve in sicer so bile to po vrsti vse barve mavrice. Brez doma je bil vosek pomešan s kovinskimi okisi različnih vrst, ki so potem dajali plamenom različno barvo.
Nato je vzel polkovnik iz žepa škatljico in natresel iz nje v kovinaste trinožnike, v katerih je bila žerjavica, nekakšna zrna. Takoj se je iz žerjavice začel dvigati gost belkast dim, ki je napolnil polagoma vso dvorano. Njegov duh je bil oster in opojen in prisotni so vedno težje dihali. Postajalo jim je silno vroče in slabo, tako da so se začeli močno potiti. Toda to je trajalo le nekaj minut. Dim se je ragubil in prisotni so imeli prav prijetne in udobne občutke, tako da jim je vsa seansa začela zelo ugajati in se niso več vznemirjali. Bichara je vzel v svoje roke piščalko in začel piskati. Vse njegovo telo je zažarelo v nadnaravni luči. Čimbolj je piskal, tembolj so ugašale sveče in tembolj je on sam žarel. Sedaj je opazil Pint pred njim v temi nekakšno cunjo ali kos kože, ki je bila temne barve in ki se je premikala po taktih melodije piščalke. Pinta je kar zona obhajala, ko je zapazil, kako se ta koža polagoma dviga in spreminja.
V	dvorani je zavladala popolna tema in videti je bilo samo krčevito gibanje omenjene kože. Pint je takoj spoznal, da to ni navadna čarovniška predstava, temveč nekaj, kar je presegalo človeško znanost in vedo.
Ton jogijeve piščalke je postajal vedno bolj energičen, kot bi hotel zapovedovati, izsiliti, temna koža
pred njim pa se je zvijala in dobivala vedno bolj določne oblike. Naenkrat se je dvignila in Pint je spoznal velikanskega netopirja, velikega kot človeka, ki je frfotal po zraku nad Bicharo. Bila je to strašna prikazen, z ostrimi kremplji in napol človeškim obrazom. Videti je bilo, da pošast ni opazila pričujočih, temveč da gleda nekam pod sebe na tla, kot bi tam iskala svojo žrtev. Tedaj se je popolnoma stemnilo v dvorani in videti je bilo samo strašno zver, ki se je neprestano v.rtela po zraku in gledala navzdol. Tedaj je nevidni Bichara spet, začel igrati na piščal in sedaj pa v popolnoma drugeuv tonu. Melodija je imela nekaj strašnega in je strahovito šla na živce. Tu se je iz teme na tleh naenkrat prikazala postava Roberta Garela. Gledal je žalostno in zamišljeno pred se. Naenkrat se je pa velikanski vampir zakadil vanj...
Tega pa živci miss Alberte niso mogli prenesti: strahovito je zakričala in padla je v nezavest. Sledili so trenutki nepopisne g.roze. Pri dekletovem kriku so prikazni izginile in nastala je popolna tema. Pint je občutil silen električen udarec in je padel, enako kot miss Alberta, v nezavest. Ko je odprl oči, ga je tresel polkovnik Fitzvvilliams za ramo. V roki je držal bakljo, ki se mu je posrečilo prižgati. Bil je bled kot smrt in ustnice so bile brezkrvne. Roka, v kateri je držal bakljo, se mu je vidno tresla.
—	Ne vem, če jo bomo mogli rešiti, je zamrmral častnik z mrtvaškim glasom. In pokazal je na dekle, ki je slonelo v nezavesti v granitnem naslonjaču.
Krepka beseda o »inteligenci«
Vseučiliški profesor dr. Janez Plečnik piše že nekaj let za družinski list »Mladika« pod naslovom »Iz anatomije« krasne naravoslovske članke, ki jih po njihovi tehtnosti lahko primerjamo le š spisi Ernsta Macha, W. Ostwalda ali pa IIyrtla. V 8. številki letošnjega letnika se je dotaknil tudi vprašanja naše »inteligence«. Ta odstavek Objavljamo z dovoljenjem g. avtorja.
»Akademsko izobražen mož (filozof),c piše prof. Plečnik, »mi je zatrdil v pomenku, da so članki »iz anatomije« na moč čudna zadeva — za koga naj so ti članki pisani? — on — »akademski« izobraženec — jih ne razume — no in narod? Kaj naj narod počne z njimi? — Moja pisana beseda torej ni prav umljiva. Odgovoril sem sopomenkovavcu nekako to-le: Ne pišem slovenski »inteligenci« in pišem slovenskemu razumništvu in predvsem mladim človekom, ki še ne bolehajo radi šolanja na »inteligenci«. Sonce gre našemu kmetu enkrat na leto »gor« in mu gre enkrat na leto »dol« in veliki Šmaren je za našega kmeta le enkrat v letu. Naš kmet veže močno številna in trezna opazovanja cele enoletne dobe. Kmetovo razmišljanje in sklepanje ima gospodarja in sonce je gospodarjevo ime in ta gospodar je visoko, visoko na nebesu in je nespremenljiv. — Življenje »inteligenta« je — kar pogosto — snop dvanajstih butaric; sonce gre našemu »inteli-gentu« vsako leto dvanajstkrat »gor« in je krmežljavo tudi ob najvišjem sijaju — ob vsakem »prvem«. »Inteligent« veže — pogosto je tako — redka, malokdaj povsem lastna opazovanja iz kaj kratkih dob. Razmišljanje in sklepanje »inteligenta« je gospodarjevo ime in ta gospodar sedi v sosednji sobi. Naš kmet opazuje naturo in življenje s slastjo in trpečo radovednostjo v širokih obrokih. Naš kmet — pogosto je tako — je neomikan, je sirov — ne prerekam tega dejstva; pa naš »inteligent« —■ je on povsem »ne« kriv napak našega kmeta? Zadošča mi pet bravcev, ki mi slede in z menoj razmišljajo.«
Jutri bomo priobčili nadaljevanje tega vele-zanimivega članka pod naslovom »Kako pišem?«
Prejemki prvih mož v Nemčiji
Neki nemški časopis je pregledno sestavil dohodke prvih mož v nemčiji.
Bivši cesar Viljem II. pač ni imel nobenih dohodkov kot nemški cesar, prejemal je pa kot pruski kralj na leto 17 in pol milijona zlatih mark.
Prvi predsednik nemške republike Ebert je prejemal z vsemi dokladami vred 53.510 mark, predsednik Hindenburg pa je prejemal G0.000 mark, dokler niso znižali prejemkov za 20 odstotkov, tako da ima sedaj na mesec po 43.200 mark. Za reprezentacijo pa dobiva mesečno
120.000	mark. Od svoje plače pa mora plačevati davek.
Državni kancler Bismarck je imel mesečno po 50.000 mark, sedanji kancler pa ima 51.372 mark na mesec.
Ministri dobivajo v Nemčiji po 31.477 mark. Pokojnine za ministre pa nemška republika ne pozna več.
Trdna vera
Na Japonskem so nedavno sklenili nov invalidski zakon; po katerem je prišlo mnogo invalidov ob svoje pokojnine. Preteklo nedeljo pa je krenilo 25 teh nesrečnežev na grob ranj-kega japonskega cesarja Maidoh-a, kjer so molili celih 72 ur. Tudi dež, vztrajnih molilcev ni pregnal, kajti vsi so bili trdno prepričani, da jim bo vztrajna molitev gotovo prinesla pomoč pokojnega cesarja. Po 72 urah je 6 invalidov popolnoma onemoglo, drugi pa so še nadaljevali svoje molitve.
Kraljevske palače na Španskem — muzeji
Španski finančni minister Prieto je izdal odlok, da se izpremeni tisti del kraljevske palače v Madridu, ki doslej občinstvu ni bil dostopen, v državni muzej. Kaj bodo napravili z drugimi deli kraljevske palače, še ni določeno; bržkone pa bo v tem delu palače dobil predsednik španske republike svoje stanovanje. Vrtovi okoli palače pa bodo ostali zaprti, dokler ne pade odločitev glede predsednikovega stanovanja. Neko drugo kraljevsko posestvo, Casa de Čampo, pa bodo takoj odprli občinstvu. Grad in park El Pardo, ki leži le 13 km daleč od Madrida, so namenili za sedež. raznih javnih ustanov in za mala stanovanja. Park okoli gradu je ograjen s 100 km dolgim zidom. Kraljevska poslopja in hleve v Madridu bodo spremenili v muzeje. Palačo Escorial, ki je največja na svetu in ki pokriva površino 1700 kvadratnih kilometrov, bodo spremenili končnoveljav-no v muzej, kar je dejansko bila tudi že doslej. Končnoveljavno bodo spremenili v muzeje tudi kraljevske palače v Granadi in v Vrlladolidu. Palače v Aranjuegu, v La Granji in v San II-defonsu, potem pa palače v Sevilli in v Valen-ciji bodo izročili krajevnim oblastim v uporabo, ostanejo pa državna last. Palače v San Sebastjanu in v Santandru pa ostanejo bivšemu kralju, ker so njegova zasebna last.
Razbijanje atomov
Ameriški fizik profesor Compton, ki je bil že odlikovan z Noblovo nagrado, hoče razbijati atome. Za razbijanje atomov je potreben električen tok od 10 do 20 milijonov voltov napetosti. Na sliki vidimo učenjaka pri njegovem aparatu v laboratoriju.
Vežbanje francoskih vojaških letalcev
Francija izpopolnjuje svoje vojaško letalstvo z vsem naporom, vsaj je letalo, s katerega mečejo bombe, najhujše moderno orožje. Letalskih vež-bališč je dovolj, kjer se piloti vežbajo. Na sliki vidimo, kako se vadijo v streljanju s strojno puško na premikajoč se cilj. Strelec stoji na odru, ki posnema premikanje letala.
Znamenit koncert na Dunaju
Na Dunaju je dirigiral Ivan Strauss III., potomec znanega »Kralja valčka« Ivana Straussa, pred 60.000 poslušalci v dunajskem štadijonu koncert, kjer so igrali le Strauss-ove skladbe. _______ Igralo je 800 godcev.	________________________
Komunistična špijonaža na Dunaju
Te dni je dunajska policija zaplenila pri čevljarju Hlavač-u v 18. dunajskem okraju večjo množino orožja, streliva in celo kopico spisov, ki so jih tam dali shranit znani dunajski komunisti. Ko so spise pregledali, so ugotovili, da gre tu za poskus komunistične špionaže proti Avstriji.
Dunajska policija se je začela zanimati za to zadevo, ko je dobila od svojih zaupnikov poročilo, da nosijo ljudje v neko hišo v 18. okraju orožje. Policija je našla prav kmalu omenjeno hišo in je ugotovila, da prihaja kot skrivališče za orožje v poštev samo stanovanje čevljarja Hlavač-a, in res so pri hišni preiskavi našli
v	stanovnju 6 vojaških pušk, 4 revolverje in 250 patronov, Iz zaplenjenih spisov pa so dognali, da gre tu za obsežno poročevalsko službo.
Čevljnrja Illavača so takoj zaprli. Hlavač je avstrijski državljan in je bil dunajski policiji že dolgo znan kot navdušen komunist. Zaprli pa so tudi Hlavačevo ženo, s katero se je bil seznanil v Rusiji, kjer je bil v vojnem ujetništvu.
Med zaplenjenimi spisi jih je največ vojaškega značaja.
Vojaštvo proti kratkim krilom in proti »štift«-om
Gojenke učiteljišča v mestu Kirin-u, ki je glavno mesto istoimenske dežele v kitajski Mandžuriji, se nikakor niso hotele oRreči obisku plesnih veselic in pa uporabi lepotil. Gojenke se za dotično prepoved kratkomalo niso brigale. Odpor je bil tako hud, da je moralo vojaštvo zasesti učiteljišče in vojaški komisar je znova strogo prepovedal nositi gojenkam kratka krila, prepovedal pa je tudi obisk plesov in uporabo lepotil. Ko je pa ravnatelj hotel to prepoved izvesti, so ga gojenke dejansko napadle in ga spodile iz njegove uradne sobe. Ravnatelja kar niso mogli več pregovoriti,, da bi se vrnil na svoje staro mesto in zato je moralo nastopiti proti upornim gojenkam vojaštvo, ki pa tudi ni nič opravilo in zato je končno ostalo vse pri starem.
Nekaj, kar mnogi ne vedo
Mnogo ljudi ne ve, da so zgradili ob obeh največjih afriških rekah, ob Nilu in ob Kongu, avtomobilske ceste, kjer redno vozijo poštni avtomobili.
da imamo za ribe posebne kopalnice, kjer izpirajo ribice v razredčeni oetovi kislini, ki pomori na ribji koži nevarne glivice;
da preleti prepelica po GO kilometrov na uro in da leti lahko tudi po 80 kilometrov na uro, in da je deblo palme-banane iz trdno omotanih listov.
Za »fičfiriče«
»Ti ne veš,« pravi Micka, »kako je moj Miloš
molčeč in diskreten! Še nikdar me ni vprašal,
kje jemljem denar, ki mu ga dajem ...«
*
»Marsikatera 40-letna ženska ima danes lepšo in bolj svežo polt kot njena hčerka.«
»Da, da — vaja vse naredi!«
Humor
Jetniški zdravnik: »Nič hudega ni — samo nekaj dni morate ostati v sobi!«
Izdaj« tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za Uakamo odgovarja Otmar Hihilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Val v Ljubljani.