Gospodarske stvari. Redkev. (Raphauua sativus). M. Redkev je več razredov z raznimi sortami kakor: a) Zimska redkev. Je dveletna prav debela in služi za jesensko in zimsko porabo. 6) Poletna redkev. Je jednoletna in se po leti rabi. c) Majeva redkev. (Na pol poletna redkev, žolta Dunajska redkev, dvojemesečna redkev.) Stoji v aredi med poletno in meae5no redkvijo in se meaeca maja in junija rabi. Štutgartska, nova, vana, bela, poletna ali dvojemescčna redkev pride za meae5no redkvico. d) Me8e5ua redkvica. Je jednoletna, kiatke trpežnoati in služi za prvi pomladanaki okrep5avni prigrižlej k mesu ali putru. Redkvam poprek rahla, 5rnopeš5ena, globoka zemlja najbolje tekne; po nižinah 8e bolje obnašajo nego po viainab. Scje ali potika ae o raznih 5asih v gnojne gredice, v vrtu in po njival), vaaki razred na svoj načio. Pred kratkim je še neka nova sorta redkve znana postala, od ktere se mlado semenako 8tro5je tudi povžiti more. Zemlja ae niora vedno rahla obdržati z rigolaojem in okopavanjem, voda in vlažen zrak 80 glavni pogoji dobremu rzrcjevanju redkev, a) Zimska redkov. Tako zvana Erfintoka zimska redkev, bela in 5rna, je najve5a in najizvrstnejša. Je tudi ie »iva redkev orjakinja, ki se zelo priporoSa. Za zimsko redkev se najbolj prilega mo5ua, globoko prekopana, posebno rigolana zemlja, v kteri v časih po 6—8funtne redkve vzraatejo. Sejati se ne sme pred sredo jiinija, ker sicer rada v aeme gre in publa aii lesnata postane. Potika sc seme navadno po vrstah zrno za zrnom vedno p<» 6 palcev vaak8ebi. Poglavitni pogoji, da ae dobra in nježna, aočna in okusna ziruska redkev priredi so: rahla zemlja, redka rast in marljivo zalivanje. Zimska redkev se z tim odebeli, da se posameznim redkram v srce luknja zabode in r njo redkvino zrno potakne. V prirejo dobrega serueua ae najlepšo ziraske redkve jeaeni odberti, metenica do srca potrga in v kleti v pesku 5ez zimo do spomladi hranijo. V pribodnem aprilu se semenske redkve o toplem, deževnern vreinenu na vrt po l'/i Srevlja vaaksebi poaade. Kmalo požene cvetna stebla in avgusta seme dozori, ki po 4 leta kalivno ostane. Cas porabe zimske redkve pada med jesen in spomlad. Po zimi se zakopljejo r jarae ali pa se potaknejo v kleti v pesek ali prst. Mlada metenica, ktero proti pomladi požend ae more kot salata porabiti. b) Poletnaredkev. Tudi ta sorta redkve ae iz semena vzreja, ki 86 od marca do maja, kakor seme zimsko redkve potika. Ravnavo in obdelavo ima tudi z poalednjo jednako. Izmed poscbnih sort je dolga, siva, najbolj priljubijena. Nahaja ae tudi bela, rudeča in 5rna, ki so zelo razširjene. Seme se dobiva od najlepših redker prve aetve, ki se na megtu skupaj pnsčajo. Zori meseca septembra in oataja do 4 leta kalivna. Polotna redkev se poleti kot »alata pa tudi brez vse priprave sirova z eoljo povživa. c) Majeva redker. Seje ae ta podrazrod meseca marca v prosto zemljo in ee povživa, ko mese5na redkev pobajati za5ne in ko je poletna redkev še premlada. Tudi se ve&krat še meseca avgusta seje, da je jeaeni dobre redkve kaj v roke vzeti. Tudi tukaj se za prirejo sernena najlepae redkve vzamejo, ki ac pa predno so popolnoma doraš5ene po 5revelj vsaksebi na grede poaadijo. Cvetna atebla, ki jib tn poženo, prinašajo do aeptembra zrelo seme, ki tudi ve5 let kalivno oatane. d) M e 8 e 5 n a redkev. Drobna, rana me8e5na redkev v raznih barvah in oblikab, od kterih so kratkometeni5ne, okrogle bolj priljubljene od podolgoratib, se že meaeca januarja in februarja v grede in začetek niarca na toplo Ieže5e povrtne grede in 8icer prav redko poseja. Tako je od februarja do marca vedno redkvice za r kuhinjo. Potem se meseca avgusta in septembra mesc5na redkev za jesenake potrcbe seje. Ker bi pa ta od mraza latako trpoti mogl«, ae mora od konca oktobra v rurzlo gredo, ki se da po zimi dobro proti mrazu zavarovati, posaditi. Tako se drži redkvica do Boži5a in v5asih tako dolgo, da pride nova. Okrogla, kratkometenična redkvica navadno prej priraate ko podolgovata. Za prirejo semena odbrana mesečna redkvica, ki mora od prve setve in popolnoma doraa5eua biti, se po 5revelj V8ak8ebi poeaja na grede, kder do avguata ali septembra seme dozori. Seme ostane 4 leta kalivno. Mraz ali slana. Iz Kamce. Miaz je grozno veliko škotfe napiavil po višinab. Do sred Je- ]ovca in pri sv, Kiižu je vse 5rno. Se zelenega lista ni bilo najti. V Karnci, posebno v nižavab, ,je slana uničila gotovo polovico, nekterim tretjino drugim cetrtino.. Zdibovauja je veliko! Žitoje pre- cej lepo. —. Pekerski vinogradi so 20. in 21. maja pozebli. Že po zimi 80 uekoliko bili poakodovani, jn sedanji mraz je; 3/i uni5il; zato pa je atrtinjak .j.vina z.a 20 fl. poskočil. Tudi ua polji je mraz : iižolo iu krouipir, kteri je bil priklil, posmodil, -še..detelja in trava-na senožetih je-bila poparjeua ; sena bo malo, ,ker je trava zavoljo prevelike nio- krote in mrzlega vremena redka in mala. Žita 80 redka, in uparao, da niso poškodovaua. _)'re- vesa so. lepo cvetela, ali aadja bo malo, kostanji in bukovjo ¦ po Pohor.ji je tudi poškodovano. Uboge čebelice milo zdibujejo, ker jim je neprijetui maj vse cvetje pokončal, in dozdaj še se niao rojile, sicer pa so Ijudnate. Pri g. sv. Kuugoti je slaua pokončala trsno mladičje v nižejib legab. Tu in tam ničcsar ni oistalo, vs>e je subo; na visokih le- gah še je tu in tam kaj ostalo. Toževanje je občuo. JPonianjkauje deuaija je budo. Pri sv. Roku ob Sotli Je mraz vee, kakor polovico poparii. — Slanajepo jfaviujski dplini več škode naredila, kakor po Dra- vipjski.., Pii Koiijicali se računi, da, je tretjino pci.viuograilib pobiala. Koder je laui toca razsa- •jala, -^e zla*ti zda.j po mrazu. močno drevje suši. Bati se je lubadarja v gojzdib. Pozor! SJana je ua Kiaujskem, zlasti Dolenjskem, pokončala nad (lobio polovico viuske letine. V nižavi lcžeči vi- nogradi so tako pokončajii, da v njili še zelenega perjičja najti ni, inanj nizko ležeči vinogradi ao pokoučani do polovice in više ležeči do tretjine. Lepo vrenie se šc zmei aj ne raore narediti, zmeraj je še liladno in deževno. Kaj bo? — V Spod- njcni Avstrijskein, zlasti okoli Dunaja ali Beča je mraz J/.t po viuogradib uničil. Isto velja o Mo- ravskeui, potem severuem Ogerskera; okoli Buda- pcšta, Jagia in v Tokajskih goricah je polovica proč. V južnem Ogeiskcm, okoli Pečnha, Villanyja, Sezsarda,. potem v; Banatu mraz ni ucinil nobene škode. — iw¦¦!„: iNekaj novega n-a pošti. Tisti, ki pn svojili naiočijo, naj so jirn jibova pisina, novine liuresjiuiidcuckarle, obrazci .ali muštri in tiskovine iio pošjljajo ua doiu., ampak v poštni uradnici sbrauujejo, dokler sanii j>o nje ne pridcjo, niora.jo ^oče.nsi .fi . 1. juuijeiu, vsak mesec naprej plačati ^O Łr. za. shraubo (FacLgebiibr). Vse druge pisarije itd. 5e.uit>o zaznamovane a ,,poste restaute" sc bodo ]jo potiiib listouošib poailjale ua dom, kakor do scdaj in se bode morala za dopošiljatev plačati uavadna potniua. Rečeno velja vscni,. ki stauujejo ,v občirii, kder je pošta, ali v srenjab, kainor zaliajajo redui potni listonoše. Drugim ui treba plačevati sliraubovine, če jiliova pisiua ostajajo več čaaa na pošti. Na podkovijski-živinozdravniški šoli v Gradcu je za bodo5e šolsko leto razpiaanib 5 štipendij po 100 gld. in s prostim stanovanjem pri učilnici. Prošniki imajo s kratnim liatom dokazati, da so rojeui Štajerci, že 18 in še ne 30 let staii. Treba je doložiti spričevalo o cepljenju ali stavljenju koz, spričevalo uboštva in učui list, iz katerega je razvidno, da so se kovačkega aauSili. Naposled mora vaak pi i ravnateljatvu v Gradcn napraviti izj>it ali skušnjo, prj katerej se bode najbolj ozir jemalo iia tiste, ki dobro nemški berejo in pišejo, potem urno kovajo in spretuo podkavljejo. Pismene prošnje se vlagajo do konca julija pri deželuem odboru v Gradcu (Steiermarkischer Landes-Ausscbusa iu Graz). Sejiiiovi na Stajeiskem 3. juni.ia. Na svetib gorab, v Slatini. 6. juuija pri sv. Jurju, sv. Dubu v Ločab, sv. Hemi, v Račali, v Lučenah, v Mahrenbergu, v Mozirju, v Radgoui, v Brežicah, v Laškem, v Vidmu. 8. juuija pri sv. Heleni, sv. Marjeti ua Diavskem polju, sv. Martinu pri Sl. Gradcu, pri sv. Miklanžu pri Sotli, v Stiasu. 9. junija v Pilštanju, sv. Primožu in v Trbovljab. Sejmovi aa Eoroškem nieseca junija. 6, v Altbofuu, pii sv. lleuii na Krki, pri at. Lenartu, v št. Paulu, v Podgorjab; 14. v Zg. Drauberg«; 19. v Volfsbergu; 24. v Gutštajnu; 28. v Zg. Draubergu in v Grajfenbergu; 30. v Pontablu in v Trbižti.