TEORIJE V ZADRUŽNI PRAKSI; Pravilno obdelovanje zadružne zemlje
DipL  ing.  Zorec  Egon
Dobro uspevanje kulturnih rastltn je ˇ glavnem odvisno od pravalne razde-litve padavin in sančne »vetlobe te^-kom vegetacijske dobe, kakor tudi od splošnih toplotnih razmer in kaikovosti eemlje. Na prve tri čiaitelje kmetoval-cem ni mogoče svojevoljuo uiplivati, pač pa lahko deloma uveljavijo svojo voljo v prid izboljšamju in izkorišča-nju zemlj© 2 vsestranskim im umnim obdelovanjem. Z ©bdelovanjem hočemo napraviti zemeljisOce zaklade rastlinskb hranilnih snovi pnistopne kor&nimcam, da jih ouc laie vsrkajo, pripraviti rast-linam ugodna tla in izboljšati tekom ve-getacijske dobe nastalo neugodno stanje zemlje. 2^a dosego zaželen>ega cilja je treba delovanje zadmžnikov vskladiti v delovanjem   prirode.
Z oranjem in brananjem pripravimo zemljo potem, ko smo pospravili polj-ske pridelke, v stanje, da jo potem pri-roda sama preobrazi v zaželeno godmo stanje. Plug in brana razbijeta trdo in »epropustno zgornjo plast, jo  zrabJjata
in s tem omogočita pristop zraka in vlage k posameznim delcein zemlje. V taki zemlji je razpadanj© rudnin in or-ganskih. snovi pospeseno. Z ogljikovo kislino naisičena voda pretvarja hranilne saiovi rastlin v totpljiivo in za prehra-no primemo obliko.
V jeseni zorani in v grudah ležeči zemlji zmrrne v zimskem ča:su v njej se nahajajoča voda. Zmrznjena voda zavaema, kot je znano, večjo prostor-nno, zaradi česar razpadajo posamezni deli in delci zemlje. Mraz in vlaga zrahljata torej vrhnjo, kakor tudi spod-njo plast zernlje in pospešita godncst, kar omogoca, da rastlinske koreninice z lahkoto prodirajo med posameznimi ze-maljskimi delci, kjer razkrajajo in vsr-kavajo hranilne snavi, ki bi 6icer ne bi-!e pristopne. Ce taki zemlji dodamo še nmetnih gnojil, pripravimo na ta načn rastlinam ugodna tla, da se pobem lahko krepko razvijajo in gospodarsko iz-rabljajo  dodana gnojila.
Zemlja, ki je v stanju  godnosti, vsr-
ka vlago, iki prihaja v obliki padav.n enakomemo v posameznih delih in del-cih zemlje in jo konservira, t j. prttuani jo za čas suše. Na taki zemlji ne trpe rastline nikdtaj pomanjkanja, ali pa za-radi preobilice vode. Zrak in voda pra-vilno krožita in vzpodbujata delovanje korenin, da te iziočujejo ogljikov dvo-kis, ki je za razkrajanje hranilnih sno-vi velike važnosti. Zeineljska plast v globini, do koder segajo korenine in koreTunice, ni mrtva, t&mveč je v njej veliko koristnih in škodljivih živalskih in rastlinskih živih bitij. Med temi je treba predvsem omdiiili rastlinska, le pod drobnogledom vidna bitja iz skupin bakterij, lišajev, ple&ni in mahov. Vsi ti so udteleženi pri razkrajanju gnoja, razn h drugih orgaTiskih (osianki rastlin-skih) m neposredno tudi rudnutiskih snovi. V zvezi z razaCTaianjem teh «10-vi je tudi tvorjenje plinov, ki pomagajo rahljati Ziemljo. Razvoj omienjenih bi-tij je mogoč le v shičaiu, če imata zrak in voda  dostop  v zemljo.
Obdelovanje zeanlje s kmetijskimi stroji je vezano na čas i.n stanje ter ka:kovost zemljie; obdelovanje v nepri-mernem letnem tasu in pri neugodnem stanju  zemlje  lahko   povzroči,   da stla-
timo zemljo v trdo in zraku in vlagi nedostopno plast, v kateri delovanje in razvoj koreninic nista mogoča. Da omo-gočimo koristniin taln:m bakterijam u&pešen razvoj in sknpno z drugimi pn-rodnimi vplivi prehod zemlje v ugodno stanje, je potreben mied poediniini ob-delovalnimi deli primeren presledek, ki mora biti odvisen od toplote in vlage zemlje.
Kot izboren pospeševalec ugodnosti ztemlje so naTavna gnojila (hlevski gnoj, gnojnica, kompost), s katerimi dovaja-mo zemlji korjstne bakterije. Vrhu te-ga pa se ta gnojila v svojih precejšnj.h količinah zmešajo z zemeljskimi deici, zrahljajo zeniijo in omogočijo ptistop vlage in zraka. K dobremu stanju zem-lje in pravilni izrabi gnoul pripomore tudi unuia izmenjtava rastlin — kolobar-jenje.
Če torej hoče zadmžn k umno in dobro kmetovati, mu morajo biti zna-ni vplivi takšnega ali drugačnega ob-delovanja zemlje v posarrvezn h letnih časib. Spoznavati in poznati mora de-lovanje prirode, ker bo le v tem shi-čaju njego^o poseganje v prirodo nje-mu v korist.