476
/. Navratil: Še  nekaj  o  besedni  razporedbi  glede na naš  rodilnik.
zu orttenburg vnd in dem Seger, Ban in Win-dischen Landen".1) Vse te pravice je Celjanom potrdil Friderikov sin grof Ulrik II. 1. 1455., ter jim še dopustil, da si sami volijo mestnega sodnika in svetovalce.
Na koncu svojega življenja je ustanovil grof Friderik II. še lepo zadušbino, dominikanski samostan Noviklošter v Savinjski dolini. Okoli leta 1449. je začel zidati samostan in cerkev, 1. 145 1. je dobil dovoljenje papeža Nikolaja V., in 17. prosinca 1453. je izdal ustanovni list. V tem pismu se imenuje: „Mi Friderik po božji milosti knez in grof celjski".2) Umrl je g. rožnika 1454. v gradu Saneku, nad devetdeset let star; pokopali pa so ga v Celju v minoritski cerkvi.
Friderik  II.   in   Ulrik II. (Boj   z vojvodo-c esarj em   Friderikom   IV. [III ]).
Vrnimo se še h grofu celjskemu Frideriku II. ter pripovedujmo sedaj, kar smo preje izpustili znamenitega iz njegovega življenja in delovanja v družbi s sinom  Ulrikom II.
Najpreje nam je omeniti novo odliko celjskih grofov v poslednjih dveh  Členih njihovih.
Celjski grofi, dasiravno tako imenitni, bogati in mogočni, vendar še niso bili samostalni, nego so bili vsejednako pod oblastjo štajerskih, oziroma avstrijskih vojvod. Nedostajalo jim je še naslova:  knez.
Že je bil pač grof Herman II., kakor smo slišali, kneževstvu blizu; a prehitela ga je smrt. No česar ni doživel on, to sta dosegla njegov sin in vnuk dve leti pozneje. Dne 30. listop. 1436. objavi cesar Sigismund v Pragi v sijajnem zboru,
*) Seger ¦== Zagorje.
,J) Ig. Orožen: Dek. Cilli  504 si.
J\.do ne bi pritrdil onim dobro premišljenim besedam urednikovim, ki jih Čitaš v tem listu 1. 1891. na 42. str., da bi se morali namreč Slovenci ozirati vse bolj na skladnjo (sintakso).
Dovolite, da Vam priobčim tako mrvico. Dokazal sem lani ]), da se po narodni govorici
x) Prim. „Dom in Svet"   1804 (7^4—7°5)?   kjer  je pa treba v stavku:  _da so se častiti čitatelji zadovoleli",
da je celjska grofa: Friderika II., svojega svaka, in njegovega sina (J 1 r i k a II. imenoval državna kneza ter združeno celjsko, ortenburško in sternberško grofijo povišal na kn e ž i j o rimsko-nemškega cesarstva. Pokneženim grofom celjskim je podelil cesar pravo samoupravnega sodstva, dovolil jim v njihovih pokrajinah kovati denar s svojim grbom, zlato in srebro kopati, ter jim je obče dal vsa prava, kakoršna so imeli drugi knezi v cesarjevim. Tako pa so bili celjski grofi odvzeti deželskemu vladarstvu habsburškemu; postali so nezavisni, neposrednje državni gospodarji ter so se od sedaj imenovali „von Gottes Gnaden".1)
S tem se je rodbina celjskih grofov vspela na vrhunec Časti in slave.
Vedno rastoča moč in čast celjskih grofov pa je bila že preje začela skrbeti štajerskega vojvodo Friderika IV. Posebno pa ga je sedaj žalilo, da je cesar celjske grofe tako odtegnil njegovi oblasti, in to še celo, ko njega ni bilo zraven. Vojvoda Friderik je bil namreč uprav isti Čas v Palestini; ni torej znal, kaj se je zgodilo z njegovimi podaniki; tudi bi ne bil nikdar dovolil, da se poknežijo. Ko se je vojvoda Friderik vrnil domov, pritožil se je cesarju, da je Celjske, vazale štajerske Vojvodine, poknežil brez njegovega dovoljenja. Nato mu je cesar 3 1. velikega travna 1. 1437. odgovoril, ^a menda Celjska nista podložna vojvodi v toliko, kakor on (vojvoda) misli, da je poslal prepis njegove pritožbe Celjskima ter hoče slišati njun odgovor, a da naj tudi vojvoda v bodoče časti Celjske z vsemi naslovi, katere jima dajejo  cesar in ostali knezi.2)
*) Orožen C. Kron ;  Dr. Maver 1. c. 237. 2) Orožen C. Kron.
—   „Opasujmo uma svitle meče." Fr. Cegnar.
in po naših najboljših pisateljev pisavi deva slovenski rodilnik včasih med predlog in njegov
—   izbrisati oni „se", ki se   je   po   nepotrebnem   vtepe'
—   menda spotoma med Dunajem in Ljubljano. Stari glag. slovenski „zadovo/e'ti" (v. pf. brez „se") znači isto, kar novodobni „zadovoljm se". Pogl.-ianežič-Hubad 1893, str. 802 „zadovo/eti" in „Letop." 1894, 195 (1. op.); prvotna oblika je pa „dovo/e'ti", sich begniigen (belokr.), iz katere je nastala oblika „zadovo/e'ti" tako, kakor „za-dosti" iz     dosti".
•v
Se nekaj o besedni razporedbi
glede na naš rodilnik.
(Spisal /. Navratil.)
I.Navratil: Še nekaj  o besedni razporedbi glede na naš rodilnik.
477
samostalnik. V tem spisu kanim pa dokazati, da se v slovenščini rodilnik še rajši (brez kakega predloga) postavlja pred oni samostalnik, od katerega je zavisen. [To je pa bistveno isto, kakor če stoji rodilnik med predlogom in njegovim samostalnikom; zato se ne bodem v tem spisu branil ni takih (novih) primerov, kateri potrjujejo moje lanjske dokaze.]
Modrovalo se je — že   mnogo let je tega
—   da je to pravilo slovenskim slovnicam neznano, da tudi narod ne govori tako, niti ima Trubar kaj takega, niti Srbi (Vuk1), in da je nastalo to menda po analogiji (podobnosti), ker se stavi tudi svojilni prilog2) pred  ime.
Da temu ni tako, da je bila to očitna, dasi neradovoljna zmota zbog prenaglega in prepovršnega čitanja navedenih virov, dokazujejo naslednji primeri.
Že Fr. Metelko („Lehrgebaude der Sloven. Sprache" 1825, 262) postavil je bil to pravilo: „Der regierte Genitiv steht gevvohnlich nach dem Worte, von welchem es regiert wird. wie: kos kruha,  dve" vedri vina, sod vode, voz sena.
—   Er kann aber auch vor demselben stehen: ubozih oče,  svoje matere edini sin."
Tako govori res narod slovenski ,navmes' še dandanašnji po mnogih krajih, n. pr.: po Goriškem, a zlasti na Krasu, po nekaterih krajih na »spodnjem Štajerskem', po Beli Krajini in po Dolenjskem sploh. Ondot pravijo po navadi: mojega očeta brat mi je (je moj) strijc, moje matere brat mi je ujec, moje matere oce so prišli3), našega starega soseda hlapec pojde jutri v Karlovec. (Meti).
Prim.tudi: „Svetega Fvana grozdjiČe" (okoli Gorice == rdeče grozdjiČe, Johannisbeere, ribes rubrum. Wolf-Plet. „Sloven. nem. slovar" 1894. I. 257 s. v. „grozdjiče"; matere božje plahtica (belokr.), Marienblatt [Frauenblatt], Tanacetum Balsamita L.; Device Marije plašček, Marien-mantel [Frauenmantel], Alchemilla (Schodl.-Tuš. „Bot." 1875, 1 56, tudi V.-Cig. II, 997); Device Marije lasci, Frauenhaar, Adiantum capillus Veneris. Pok.-Tuš. 117, tako tudi V.-Cig. I. s. v. Frauenhaar, a ne: „lasci Marije device". — Prav je pa pri Wolf.-Plet. L 500 zapisano s. v. „lasek": „device Marije laski", Rispengras (poa annua). Medv. Roko p.
') T. j. Vuk Stefartovič-Karadžič.
2) Pridevnik (adjektiv)   po sedanji šolski rabi.
8) Ko sem vprašal lani na Dunaju onega ,bistro-glavca' iz Dobrepolj, (uprav iz Kompolj), ne bi li smel človek reči tudi: „oče moje matere", odgovoril mi je, da n e (da to ne bi bilo prav po naše). „Prav za prav"
—  rekel je — „pravimo pri nas: ,Mojih matere oče" . . . Glej železne doslednosti med ljudstvom, ker o n i k a mater (z očetom vred) tudi v 3. osebi.
Zakorenil se je tak besedni razpored zlasti po onih krajih (in njih okolici), kjer so se rodili naši pisatelji: Trubar, Levstik pa Stritar. To nam kažejo pogostem tudi njihovi spisi. Tako piše Pr. Trubar rad soseb v svojih samostojnih spisih; n. pr. „Moj (mui) Oča, kadar je na Rašici S. Jerneja cehmošter bil . . ." ; „druzih dežel gospoščina (sč = šč) itd. („Catehismus z dveima izlagama." V Tibingi 1575. Primeri Letop. „Mat. sloven."   1891,   137 in   144.)
Pa tudi v prevodih Trubarjevih nahajam več takih primerov; n. pr.: Mat. IV. (21): „ugleda Jakoba, [tega] Gebedeja sinu"; Mat. XIV. (8): „daj meni [tiga] Joaneza Kerstnika glavo", itd.1)
Fr. Levstik. Sv. Erazma dan (Mart. Krp.). („Pesmi" 1854) str. 15: Časa prazna le zamuda; 1G : mnozih bratov nizke glave; 21 : pomladi prvi klicar; 37: vsake trte vino; 63: solnca nebeškega luč,  itd.
J o s. Stritar („Zvon" 1876) str. 18: njih lepote glas; 87: vseh vernikov mogočni gospodar; sijajne zmage radosti žar, itd. („Pesmi" 1869) str. 5: petja sladki dar; 20: mladosti moje zlati čas;  70:  človeštva neskončno  gorje,  itd.
Pa tudi mnogim drugim pisateljem našim — starim in novim ¦— rabi taka pisava.
S. Krelj („Postila"): Imaš Joanna Spangen-bergia karšansko postilo; — spomislili [smo] tudi na vec našega imena inu jezika ljudi, itd.
J. Dalmatin („Sv. pismo"). Iz gm. predgovora 1. stran: [teh] drugih Apostolou pisma; 7. str.: Device Marije Synu. — I. Mojz. 2 (8): tiga diteta mater. — Sv. apost. Jakoba poslanica I, 1: Jakob Božji inu Gospuda Jezusa Christusa2) hlapec. — Dejanje apost. V. 30: Naših očetov ,Bug' *), itd.
Japelj-Kumerdej. Iz predgov.4) 34. stran: Obeh dveh testamentov bukve; 36. str.: Sv. Joaneza skrivnu razodenje,  itd.
„ Valentina Vodnika izbrani spisi" 1890, 160: . . obešenega Capkatovarš; 190: . . drugih slovencov rod. — („Pesmi".) Vršac: Štej snež-nikov goličave; . . . Švajca bele gor glave. — -— Skržak:   Poletja sladki prerok. — Bram-
*) „So auch im Volke", veli Fr. Leveč v svojem spisu: ,Die Sprache in Truber's Matthaus' 1878, 25: to je moje matere njiva, na vseh vernih duš dan etc.
2)   Isti razpored je v grščini, — pa tudi v latinščini. (Vulgata): Jacobus, Dei et Domini nostri Jesu Christi servus.
3)   Lat. (Vulg.): Deus patrum nostrorum. Isti razpored je v grščini. Luth.: „Der Gott unserer Vater." Te besede je tedaj Dalmatin poslovenil samostalno po narodni govorici.
4)   Spisal ga uprav J. Debevec. („Izvestja muz. dr." 1895, str. 63.)
47§
/. Navratil: Še  nekaj  o  besedni razporedbi glede  na naš rodilnik.
bovška:  [Na] domovine bran; kraljestva tuj'ga last; za dežele čast, itd.
M. Ravnikar. „Zgodbe sv. pisma" 1815. do 1817. (V predgov.): [za nas in] naše besede lepoto. — („Bukve modrosti") 17, 22: Telesa življenje [je mirno srce],  itd.
U. Jarnik. („Kres"): Zemlje tek — srpov šum,   itd.  (V. Kfižek  ,Anthol.'   1863,   109.)
BI. Potočnik. („Slavinja"): [V] ptujcov dežele. („Žalostni glas zvonov"): .... mladosti cvet,  itd.
Fr. Prešeren. („Poezije" 1847): [V] Arab'je puščavi. Dni mojih lepša polovica. Črne zemlje odeja. — (,Memento mori'): [Odprta noč in dan so] groba vrata. — [Ne odpodi od nas] življenja tata —¦ Veselja hrup, ne pevcev pesem sladka,  itd.
Mih. Kastelec.   („Pomlad"):   Leta cvet, itd.
Jos. Zemlja. („Sedem sinov"): Pravične ne-volje srd unet. Neba najdražji dar. (V. Kfižek Anthol. 1863,   1 12.)
J. Strel. („Popotnik"):
„Pa naših rož  [je  lepši  cvet], Čebelic naših [slajši med]." ')
V izvirniku ni teh besed, nego samo — ta misel.
A. M. Slomšek. Priljubil si je bil tako govorico sosebno slavni Slom še k; ki je znal pisati po naše res prelepo, da malokdo tako: Molitev je vsake krščanske hiše najboljša var-hinja. Pero je zgovornosti močno bandero.2) („Življenja srečen pot" 1893); 17: Mladeničev tovaršija,  50:  bogatega župana sin,   itd. itd.
M. Valjavec (Kračmanov Matija). V pesmi „Osel kralj zverin": Vseh zverin gospodar. — („Podonavska riba"): Tje [do] Save vtoka. („Sofoklov Ajant") 1863, str. 26 (220): Tega moža zakol3) in darilo; — str. 27 (246): Atrej-cev dvojna oblast, itd.
L. Svetec (Podgorski4) v pesmi „Dobro jutro" : Petelina glas. Solnca beli trak, itd. (Raz-lagova  „Pesmarica"   1863,   149—150.)
M. Vilhar. („Pesmi" 1860), 7: ... življenja vsaki dih; neba svitle  zvezde, itd.
*) Čitaj to, kar piše Jos. Marn o Strelu in o tej pesmici v „Jezičniku" 1887, 19. Pesnica slovenska (zložena I. .1836.), pa ni izvirna, nego jako ,slobodno' poslovenjena po „Wanderer"-ju, ki mu je oča Schmidt pl. Liibeck, ter se začenja z besedami: „Ich komme vom Gebirge her."
2)   V Janežičevi ..Slovenski slovnici" 1864, 241 či-tamo oba primera, v šesti (Sketovi) izdaji 1889, 260 pa samo prvi primer.
3)   Belokr. »zakol«.
4)   On je bil prvi, ki je slovenske pisatelje nekdaj javno opozoril na to posebnost v narodni govorici.
P.Ladisl. Hrovat: „Ksenofontovih spominov čvetere bukve" 1862; 42:  ktere živali duh, itd.
Gr. Krek. („Na sv. večer o polnoči" 1863), 11: Ker duhov [je skušala] moči; 12: [Spol-novati vestno] starišev želje, itd.
Fr. Erjavec. („Frana Erjavca izbrani spisi." Uredil Fr. Leveč.) I. (1888), 3: . . . starega gozdarja Martina jedina hči; II. (1889), 94: ... sedanjega ') hrvaškega bana Ivana Mažuraniča prekrasna epska pesem,  itd.
S.Jenko. („Pesmi" 1865), 7: pomladi cvet, veselja klic, itd.
S. Gregorčič. („Pesmi"): Ujetega tičatožba; glasov nebeški dar, itd.
In že zdavna sluje po različnih krščanskih naukih (katekizmih), Slovencem — v navadnem   pomenu   te   besede   —   namerjenih:
Ne želi svojega bližnjega žene!
Ne želi svojega bližnjega blaga!2)
Potrudil sem se pa tudi, da morem odgovoriti čitatelju na vprašanje, je li taka govorica navadna i pri drugih bližnjih nam bratih slovenskih (,kajkavcih') in pri ogerskih Slovencih, dalje pri drugih Slovanih, a naposled, kako je bilo pri Staroslovencih.
P. Petretič (prim. Letop. „Matice slovenske" 1887, 190) piše: Zagrebečke Biskupje (sic!) podložnem; — svetoga Pavla navuk, itd. —¦ „Lepe M are majka" čitaš pri Miki.-Sum. 331. — „Moje žene hiža"; „[v] moje žene hiži." (Nar. prip. M. KraČm.-Valjavec, 2. izd. Zagr. 1890, 43).
St. Ku^miČ (Ku\mič, ogr. Slovenec). „N6vi Zakon" 1848. Mat. XIV., 35: tistoga kraja možje.3) „ Svetoga Jakuba Apostola občinski list"4): 1. Jakub, Boga Oče i Gospodna Jezusa Kristusa sluga 5), itd.
S. Trpldn. („Knige žoltarske" 1848.) III. 1: Davida žoltar.*3) — VII. 1 : Davida nedužnost, itd.
Iz hrvaščine. Mog' [je] srca draga. (Hrv. narodna. Fr. S. KuhaČ 1878, I. 84. „Južne slov-jenske popievke" itd). Ondi 310: mladoga junaka čas.  (Iz Cindrova na Ogrsk.)
M. Marulič. („Pjesnici hrv. XV. vieka od Ivana Kukuljeviča Sakcinskog". U Zagr. 1856), 5: griha gardosti7) [veče se uklanja], itd.
*) T. j. tedanjega.
2)   Skrajšano oboje po II. Mojz. 20, 17. A četudi so nekdaj oboje poslovenili po znanem tujem jeziku, pa se vendar strinja tudi z domačo govorico.
3)   Po Vuku Karadž. .^srb.): „Ljudi i\ onoga kraja."
4)  Vulg.:   Epistola catholica Beati   Jacobi   Apostoli.
5)   Primeri spredaj pri Dalmatinu.
8) IV,   1  in V, I pa: „Žoltar Davida." ') Čit.: grdosti.
/. Navratil: Še  nekaj   o besedni razporedbi glede na naš rodilnik.
479
Hanib. Lučič. (Ondi.) 63: njegova1) sina sin,  itd.
Iv. Palmotič. („Uvod u Kristiadu"): VeČ-noga otca [daj mi izreti] večne svjete i uzroke, itd. Križek ,Anthol.' 1863,  200.
Andr. KaČič. (»Razgovor ugodni" 1851), 52: Slavnog' puka sriča stara; 119: [od] Serbie (= Srbije)  ravne  Gospodara, itd.
Iv. Ma^uranič. (Geta iz „Smrti Smail-age Cengijiča". Hrv. Antol. 1892), 142: . . . zemalj-skog' stana tiek [izmiče bjeguč].
M. Bogovič. („Pjesn. djela") I. 1893, 168: Oj Vukmane, [od] Hrvata bane! — II. (uprav proza) 270: Opjevati naroda našega sreču, itd.
P. Preradovič. („Hrv. Antol." [892), 34: Tvojih loža . . . tvoji sinci [piju vino]; 35: Tvoje sudbe moč, itd.
Iv. Trnski. („Kriesnice" 1863), 50: Gorske ruže trag;  56: [u] božje majke ruci, itd.
,Fra' Grga Martič: Ljubavi prvina. (Prim. „Dom in  Svet"   1895, str. 261, b.)
VI. Ve\ič. („Hrv. Antol.") 146, b: Tvoga roda zahvalno potomstvo, itd.
J. E. Tomič. („Za kralja — za dom") 1894, 76: [u ruci] gospodina banske tabule ase-sora2) itd.
A. Tresič-Pavičič. (Ljutovid Posavski") 1894, 28: carstva dobar glas — djeviČanstva cviet, itd.
Od nekdaj pravijo Hrvatje „stola ravnatelj", a ne: ravnatelj stola.
Iz srbščine. Vuk. Ste/. Karad^ič. („Srpske nar. pripovijetke" u Beču) 1853, 90 in [99: [Ja sam] tvoga brata sreča; [nadju] svetoga Jo-vana štaku. (Srpske narodne pjesme.) I, (1841), 343: [Al besedi] lepe Mare majka.3)
(„Srpske nar. poslovice." U Beču 1849), 9. [Svaki] je svoga doma vladika. — Svega sela ovce [a kneževo zvonce]. — („Novi zavjet" u Beču 1847.) Saborna poslanica sv. apostola Jakova. I, 1: [Od Jakova], Boga i Gospoda Isusa Hrista sluge4); (Juda 4): Boga našega bla-godat, itd. Tako tudi v nekem staroslovenskem „Nov. Zavet"-u (brez letnice): „Boga našego blagodatt". (Vulg. „Dei nostri gratiam". V grščini5) isti razpored.)
L. Milovanov. („Opit" itd. 1833) VI.: Srbske matere sin.
*)' T. j. njegovega . . .
2)  T. j. banskoga stola prisjednika.
3)  Tako (srbski) kakor pri Sum.-Miklošiču 331.
4)   Prim. spredaj pri Kuzmiču.
5)  Primeri   Daničičevo   ,Srbsko   sintakso.'    U   Beogradu  1858, str. VIL in 20.
P. Petrovič. („Ščepan Mali". U Zagrebu 1851, 113. Prim. Danic. „Srb. sint." na str. 21): Turške vojske poglavari.
Iz ruščine. Dtjavolov množenstvo. (Iz narodnih pravljic.1) Dr. S. Mandelk. „IstoriČe-skaja hrestomat. po russkoj slovesnosti." Han. 1891,  2.)
Iv. Turgenjev. („Zapiski Ohotnika") 1852, 29:  Generala Hvalvnskago ekipaž.
„Njiva" 1894, str. 1152^: Sobstvennoju Ego [= Jego] Imperatorskago VeliČestva ru-koju [napisano].
„Svet" 1894, Nr. 254 v pesmi na prvi strani: „ . . . pred Vvšnjago altarj."
„Biografičeskij slovar." Moskva. I, (1855), 430: „L. K., estetvennago i narodnago prava . . professor",  itd.
Iz ČešČine. (Po narodni govorici): Meho otce otec jest muj ded [dedek].2) Prim. tudi Jungm. s. v. Ded. — Meho otce bratr jest muj stryc,  itd.
„ . . Toho žita hospodar." [Ja jsem] „hodne matkv syn." Oboje iz znane narodne pesmi. (K. J. Erben.   V Praze   1852,   125.)
„Sv. Jana bvlina", hvpericum perforatum, Johanniskraut. (J. Svatopluka Prešla,, Všeobecny rostlinopis" 1846, 1893.3) — Ondi (902) imenuje se tudi „Matky Boži bylina", Pyrethrum, Mutterkraut . . .
Iz poljščine. (Po narodni govorici): „Mego ojca ojciec4) jest mojem dziadkiem. Mojej matki brat jest mojem wujem",  itd.
A. Mickiewic\. („Poezye", Par. 1828), I, 3: [Ukrvj sie] pod matki rabek. — II, 3: [Umarty5) vvraca] na mlodošci kraje. — III, 31 : [Mialeš powrocič] do Maryi Grodu,  itd.
Tudi v staroslovenščini nahajamo že takih primerov, in to že v prestarem rokopisu Supraslskem („codex Suprasliensis") iz XI. veka; izdal Fr. Miklošič na Dunaju 1. 1851. Na  str.  398 čitaš:   „zverij   množtstvo"6);   na
*)  „Skazka8, pravljica (Marchen).
2)  Tako je — rekel je lani na Dunaju Ceh (prostak) izrecno — bolje, nego: „otec meho otce", — torej tudi „meho otce bratr" bolje, nego: „ bratr meho otce" itd.
3)  Tudi Pr. Sobotka piše: sv. Jana bvlina (a ne: bvlina sv. Jana). Novočeska biblioteka musea kral. če-skeho", č. XXII. Praha  1879, 294.
*) Tako pravi (m. m.) tudi x\Ialorus: „Moho otca otec" (reci: otca otec) itd. (Po ustn. por.)
5)   „Upior"  (Vampir) wraca = vrača se.
6)  Ferarum multitudo. Prim. Miki.  „Synt."   173.
480
/. Navratil: Še nekaj  o  besedni razporedbi glede na naš  rodilnik.
&:::&^:W>w^~z*m

Ljubljana po potresu: Kadi za zelje — bivališča Krakovčanom.
str. 402, 10: „bogata negojega dkštert" '), namreč: „ vragi. . . . videz vi. otrokovica2), bogata negojega dtšteri., nače vtpiti" ; na str. 178: „Svetago loanna zlatoustago slovo." Prim. tudi napise (naslove) na str. 245, 271, 272, 289, 294, 302, 317 itd. —• („Vitae Sanctorum") tudi iz XI. veka; izdal Fr. Miki. na Dunaju 1. 1847, 5  (163):   „ . . . vtsego  bezakonija učitelju."
Videli smo, da je taka govorica postala v sedanji slovenščini (po mnogih krajih domačih) in v drugih narečjih ali jezikih slovanskih3) med narodom stalna (stereotipna), sosebno pa v ,primerih rodovinskih'4) in pri nekaterih .imenih rastlinskih'.
1)  To je bogatega Negojega hčer: (negoje nom. popr., Miki. lex. 45S s. v. „nega").
2)   Otrokovica = deklica.
3)  Pogrešaš je pa v novi bolgarščini, ki je izgubila do malega sklanjo (deklinacijo).
4)   „Mojega očeta oče" itd. Vendar bode zarad določnosti ali jasnosti pisati tudi vprihodnje n. pr.: našega starega soseda hlapec, ki boleha (namreč hlapec), ni za nikako rabo; — nasproti pa: hlapec   našega   starega   soseda,    ki   boleha
Živo priporočam pa ta besedni razpored tudi vsem drugim — sedanjim in prihodnjim pisateljem našim, ki naj bi ta posebni razpored, ki se je v narodni govorici zakorenil tako čvrsto,
—    rabili v drugih slučajih (nestalnih) vsaj ,navmes', torej ne vselej, nego po latinskem pregovoru („varietas delectat") vsaj kdaj-kdaj'.')
Kedarkoli se namerim, čitajoČ na tujem knjige ali Časnike slovenske, na hvaljeno staro govorico, oveselim se vselej, kot da sem2) srečal v tuji deželi — starega vrlega znanca iz mile domovine.
Bog daj, da ne bi moje besede ostale — glas vpijočega v puščavi!
(namreč sosed), opravlja vsa dela sam. (Zoper to pravilo greše cesto oni, kateri mislijo — nemški,   a pišejo
—    slovenski.) Namesto: „Nisem videl našega soseda sina" — smeš pa zarad lepoglasja reči pravilno tudi tako: „Nisem videl sosedovega sina", a namesto: „slišal sem od mojega brata hlapca ..." tudi tako: „od bratovega hlapca."
2) Namesto: ,kdaj in kdaj', ,dann und wann'. Belokr. uprav: „kedaj — kedaj"; prim. hrv. ali srb. „kad i kad", „kadkad" ali  „kadkada.
2) Kot da sem (belokr.) = kakor [da] bi bil.