Samoupravni opomin
Nekaj dni je e do tretjega kon-gresa samoupravljalcev, kongre-sa upravienih priakovanj, pa tudi akcije delavskega razreda, kritike in obrauna razmer, izpra-ane odgovornosti za stanje in ra-zvoj samoupravljanja. Na kongre-su bo poleg predstavitve velikih dosekov samoupravljanja podan samoupravni opomin za tevilne praktine napake (vsem nam bo naslovljen), zasnovana bo popra-va napak, ki se je moramo lotiti vsi, med drugim pa bomo na kon-gresu odlono sklenili, da mora-mo aktualne drubenoekonom-ske probleme reevati zgolj po sa-moupravnih poteh. To bo kon-gres akcije.
Ta in prihodnji as zahtevata prelom kodljivega soitja prepo-gosto neuetreznih odnosov do sa-moupravljanja, gospodarjenja, spreminjanja razmer, neuresnie-vanja sprejetih drubeno dogo-vorjenih usmeritev, naprednih hotenj samoupravljalcev. as ter-ja odgovorneje uresnievanje vsega e zdavnaj dogovorjenega.
Gre torej za odpravo slabih na-vad. To pa je pogojeno z identifi-kacijo in s priznanjem slabih na-vad, s kritiko in samokritiko teh navad, brezbirnega opazovanja razmer, pa tudi vsega nerazume-vanja samoupravnih razmer.
Ponavadi je predkongresni as dobrodoel za ustvarjanje ozraja uvajanja kontinuitete irega oce-njevanja razmer, spopada mnenj, opozarjanja, iskanja najboljih re-itev. Tudi zdaj ni drugae! eli-mo to kontinuiteto, kontinuiteto
veje odgovornosti za razvoj .sa-moupravljanja. Zavedamo se, da so v tem nae rezerve, da bomo ob veji afirmaciji te kontinuitete zmogli prelomiti preve uveljav-ljeno prakso prelomljenih danih besed in odloitev.
Gre torej za kontinuiteto pri-pravljenosti in volje do akcije: da ne bomo v nobenem trenutku in nikjer le brezbrini opazovalci ra-zmer, neodgovorne prie velikih drubenih razvojnih dosekov in tudi teav. V razvoju ne smemo niesar prepuati nakljuju, po svojih moeh moramo vsi prispe-vati, da bo razvoj pravilen. tevil-na opravila se z voljo in priprav-Ijenostjo lahko naredijo - in se morajo - v nekaj dneh. Pravza-prav je as, da povemo, da samou-pravljanje ni le proces, ki se ureja dolgorono. Z dananjo akcijo se ureja dolgoroni pomen samou-pravljanja! Proces dela mora biti takojen, aktualen, biti mora ak-cija.
Ne elimo ohranjati nikakrnih teav! V nao korist je, da napake uinkovito premagujemo, kar najlae storimo z vejo produktiv-nostjo celotnega drubenega de-la. Res bi morali storiti ve za hi-treje premagovanje slabosti; sa-moupravnim odnosom moramo posveati vso ppzornost: loveku dajmo ve lovenosti. Tudi ta-krat, ko je kritien do nas; ob kri-tiki nae nesamokritike smo ob-utljivi in zamerljivi, predvsem do tistega, ki nam je kritiko izre-kel in morda bi si zamerili celo lastno samokritiko.
Vsekakor se zato tevilne sub-jektivne slabosti odraajo v na-em celotnem ekonomskem, drubenem in politinem siste-mu: nismo dovolj odlono iskali in uveljavili ustreznih reitev na samoupravnih osnovah. Delovni ljudjein obani upravienopria-kujejo, da bodo na kongresu ob-delani temeljni problemi naega samoupravnega ivljenja in dela. Hoejo gotovo tudi to, da se ra~-zmeroma razgibana predkongre-sna samoupravna aktivnost ohra-nja, "ideino in akcijsko razvija. Le s takno kontinuiteto bomo v ra-zvoju samoupravnih socialisti-nih odnosov zmogli premagati ra-zline tehnobirokratske tenje, krena naela delitve po delu in nevarnosti ter nerealnosti uravnj-lovke, nezadostne socialne varno-sti delovnega loveka, teave pri prestrukturiranju gospodarstva itd., skratka, s kontinuiteto odgo-vornega dela bomo lahko razvijali samoupravljanje in im moneje bo le-to, ve bo monosti za ustvarjalno kritiko, manj pa zadr-anosti v tej kritiki, manj bo stra-hu, da bi se zlonamerno vrnila k nam, ko jo bomo izrazili.
Samoupravljanje potrebuje ob-veene, kritine in dosledne ak-tiviste, obogatene z delovnim zgledom. Prisluhnimo njihovim besedam na kongresu jugoslo-vanskih samoupravljalcev; iz nas prihajajo te besede, v volji in pri-pravljenosti delavskega razreda so, mo besed in mo dejanj naj si podata roke!
sreko o
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si