Rešena Vesna.
(Bajka.)
ed cvctjem in zelenjem na pisani trati v bajncm gradu je prebivala kraljičina Vesna.
Njej v veselje so cvetele duhtcče cvetice, pele drobne ptice in letali pisani rnetulji.
Veselil se je kralj Solnce svojc lioerke, Ijubila jo je mati Zemlja.
Igrala se je mala Vesna s pisanimi me-tulji, trgala cvetice, jih spletala v vencc in jili devala v bujne svoje lase.
Brezskrbno se je igrala, saj je1 pazilo na njo bistro oko očetovo.
Pa se priplazi natilioma čarovnica Zinia, ugrabi   inlado   Vesno  in  jo  odncsc   v zaklcti svoj grad.
Tam jo je zaprla v temno ječo. Stari rabelj Mraz in Krivcc sta jo ču-vala. Uklenjena je bila v trde iedene okove.
Solnce ni vedelo, kam je izt'inila Ijubljena ličerka in je žalovalo; mati. Zemlja je žalosti omedlela, cvetice so tuge poinrle, ptice in metulji s;> izginili.
Pa pride iz dalje vitez .Iug. Izvedcl je, da je kraljičina Vesna izginila in nihče ni vedel kam.
Odpravil se jc na pot, da najde svojo ljubljenko in jo vrnc žalostni malcri Zemlji.
Hodil jc dol.fo, dol.f.) in jo naposled našcl pri čarovnici Zinii. Hraber je bil vitez .lu^ in jc rckcl čarovnici Ziuii: »Ikij iiii iijjraliljeiio Vesno!«
»Ha, lia! Revšče!« se nui je zasmcjala starka, sulia, sključcna in z za-krivljeno brado, kakršne so vse čarovnice.
Baš takrat sta zarožljala z bridkimi meči tudi stara vojaka Mniz in Krivec.
liraber je bil vitez Jug in se ni ustrašil. Zserabila ya jc jeza. »Oaj mi ugrabljeno Vesno!«
Pa pokima čarovnica z brado in stara vojaka zarolinita. »Glej, tu notri je. Ne prebiješ sten tcnin zidu, ne razdrobiš trdili okov, v katere je uklenjena. Če se ti zdi, da je še prcmalo zavarovana, ukažem svojitn služabnikom. da jo ukujejo še v močnejše okovc, da napravijo  sc močnejši zid.«
_^      110      :¦— •
Ta.predrznost silno ujezi mladega viteza.
Pograbi svoj meč, mahne po čarovnici Zimi in jo na mah ubije. Tudi           i
Mraz in Krivec mu ne uideta. Tedaj ga ugleda Solnce, se mu nasmeje, Ra pohvali in mu hiti na pomoč.
S svojimi žarki razbije debel leden zid in okove, v katere je bila u-klenjena kraljičina Vesna.
Lahkokrilim pticam naroči, naj javijo mamici Zemlji,  da je njena hči, kraljičina Vesna, rešena in da se kmalu vrne v njeno naročje.
Lahkokrile ptice so vesele odletele in naznanjale  vsepovsod veselo novico o rešitvi mlade Vesne.
Lice je Solncu veselja zažarelo, mati Zemlja je oživela.
Vse se je obleklo v najlepša praznična oblačila in pričakovalo Vcsne.
Pa se je pripeljala. Mlada je bila, lepa kakor solnčni žarki.
Vozil jo je vitez Jurij v svojem zelenem vozu. Pred voznm jc jezdil rešitelj, vitez Jug.
Zvončki ob potu so cingijali  in se klanjali svoji kraljičini, vijolice  so duhtele, ptice so prepevale, ko se je vračala rcšena Vesna.
Cilska obal v južni Rmeriki.