SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK BODO V SREDO, 26.JUNIJA 1985 OB 15.30 dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . , . 06-4/85 ' . ' " • ' ¦-".¦ •' 3/6-1985 " ' . '¦>¦.;¦''. .: ¦ " J. .¦ . ' . ¦":'. VABILO . - Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur.l.SRS, št.2/78 in 35/81) in 41.člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 32.sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 26. junija 1985 s pričetkom 15.30 v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, . 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 31.seje zbora, . 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4- Financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984, 5- Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del območja RS 1, 2 Rudnik (med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in cesto XVIII. diviz.), 6- Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (med Opekarsko cesto in Malim grabnom), 7. Povzetki osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SfS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990, 8. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. Predsednica DPZ: • . ' J ' Marija STANIČ I. r. SKUPŠČINA OBČINE , . ' LJUBLJANA VIČ-RUDNIK .. > J '; Številka: 06-2/82 . ..; "*¦'" ;""'r ¦Datum: 3/6-1985 ""/.."."•' • : '!. "'¦'"''' VABILO ¦¦-'¦. ; -'• ; -A « .¦¦¦.¦¦' Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 1/79) sklicujem 34. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana.Vič-Rudnik, ki bo ¦ • v sredo, dne 26. junija 1985 s pričetkom ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: '"' ; ' " 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 33. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Povzetki osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990, 5. Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 6. Predlog odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Predlog sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1984, 8. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del območja RS 1 in 2 Rudnik (med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije), 9. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (med Opekarsko cesto in Malim grabnom), 10. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekon-strukcijo Tržaške ceste 1. faza II. etapa, 11. Financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984, 12. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske za- deve, . . ' :'-"'¦ PREDSEDNIK ZBORA 2D : ¦ Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE :->: LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ' . . , Številka: 06/5/82 . ; ¦ -j; Datum: 3/6-1985 • . •''-¦*¦_. VABILO vt , Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem .¦¦->(¦?> 31. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo vsredo, dne 26. junija 1985 s pričetkom ob 15.30 ' : isv v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji ... DNEVNI RED: . ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, .' • 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 30. seje zbora, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Povzetki osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990, 5. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del območja RS 1 in 2 Rudnik (med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije), 6. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (med Opekarsko cesto in Malim grabnom), 7. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekon-strukcijo Tržaške ceste 1. faza II. etapa, 8. Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984, 9. Predlog sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1984, 10. Predlog odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 11. Financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984, 12. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ._.,„ _ PREDSEDNIK ZBORA KS ', ' . , ¦ . Franc Brenčič, I. r. KAZALO 1. Financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984 , . '. : ¦¦..'; '. 5 2. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (med Opekarsko ceslo In Matim grabnom) iq 3. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za del območja RS 1 in 2 Rudnik (med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije) 14 4. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste I. faza II. etapa ¦- 18 5. Predlog sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkovza leto 1984 ¦' 20 6. Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 21 7. Predlog odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ^8 8. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ¦ ^ .. ...... 29 PREDLDG PREDLAGATELJA Uvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je financiranje krajevnih skupnosti v letu 1984 obravnaval na 139. seji dne 15/5-1985 in sklenil, da gradivo posre^ duje zborom občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET FINANCIRANJE krajevnih skupnosti občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v letu 1984 Analiza zaključnih računov nam prikazuje delovanje krajevnih skupnosti v preteklem obdobju in to na področju delegatskega sistema, na področju kulturne dejavnosti, SLO-ja ter komunale, kar se odraža preko finančnega poslovanja. 1. PREGLED Vse krajevne skupnosti skupaj so v letu 1984 obračale finančna sredstva v višini 164,419.458 din iz naslednjih virov: 1. prenesena sredstva iz leta 1983 22,640.074 2. sredstva občinskega proračuna . .. , 41,422.776 3. sredstva za SLO in narodno zaščito , > 6,856.714 4. sredstvazakulturnodejavnost 1,881.465 5. samoprispevek krajanov 22,861.019 6. lastna dejavnost ter sredstva delovnih organizacij ; 43,627.410 7. sredstva komunalne skupnosti 25,130.000 Krajevne skupnosti so v letu 1984 ustvarjene dohodke razpore- dile v višini 135,278.160 din za: 1. delovanje delegatskega sistema 48,418.480 2. kulturna dejavnost 1,881.465 3. SLOindružbenasamozaščita 6,178.032 4. komunalna dejavnost ' 78,800.183 V svojem poslovanju so krajevne skupnosti ustvarile presežke prihodkov v višini 29,141.298 din ter so jih namenile: - za druge sklade 1,253.076 - za investicijska vlaganja v 1.1985 27,141.298 2. PRIHODKIIN ODHODKI PO PODROČJIH DELOVANJA Podrobni podatki so razvidni iz priloženih tabel, po posamez-nih področjih pa je podana kratka obrazložitev osnovnth značil-nosti 2.1. Delegatski sistem ' " Sredstva za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih se dodeljujejo po kriterijih in merilih katere je sprejel zbora KS v letu 1982, ter se vsakoletno zagotavljajo v proračunu občin. Kriteriji in merila so razvrščeni v dve skupini, po katerih se globalna priznana sredstva razporejajo krajevnim skupnostim v globalnem razmerju 80% za osebne dohodke in 20% za materi-alne izdatke. Značilni kriteriji in merila, ki vrednotijo značaj in obseg del in nalog krajevne skupnosti so zlasti število prebivalcev, dela in naloge v zvezi z delegatskim sistemom, oddaljenost krajevne skupnosti od središča občine ter površina krajevne skupnosti in so izraženi v številu točk. Vsaka krajevna skupnost je na globalnih sredstvih udeležena v enakem razmerju, kot znaša delež točk določene krajevne skup-nosti v skupnem številu točk vseh krajevnih skupnosti. Za delovanje deiegatskega sistema so krajevne skupnosti pora-bile sredstva v višini 48.418.480 dinarjev in sicer: - matenalni stroški 11.478.304 23,70% - amortizacija 1.660.228 3,45% - ostali stroški 2.581.484 5,33% - pomoč drugim organizacijam 2.762.019 5,70% - osebni dohodki zaposlenih 29.936.445 61,82% 100.00% Materialni stroški predstavljajo 23,7% stroškov v delovanju dele-gatskega sistema. Med temi stroški so v največji meri udeleženi stroški »porabljena energija«. kar je odraz naraščajočih stroškov tako električne energije kakor tudi kurilnega olja. Med temi stroški so sorazmerno z visoko udeležbo zapopadene »storitve«, kar odraža predvsem vzdrževanje objektov krajevnih skupnosti, zlasti starejših. Amortizacija objektov, oziroma obračunavanje amortizacije, predstavlja poseben problem. Krajevne skupnosti ne obračuna-vajo amortizacije v celotnem znesku, temveč do višine razpolož-Ijivih sredstev, ki so jim na razpolago. Posamezne krajevne skup-nosti pa še niso pristopile k obračunavanju amortizacije za nove objekte. Po oceni bi polna amortizacija (brez novih objektov v KS Galjevica, Rudnik, Zeleni log, S.Sever) znašala 2.700.000 din. Med »stroški« se pojavljajo tudi obremenitve, ki se nanašajo na denarno pomoč drugim družbeno-političnim organizacijam ter društvom v krajevnih skupnostih, ki nimajo lastnega vira financi-ranja. Med denarnimi pomočmi se pojavljajo tudi razne denarne pomoči nekaterim socialno ogroženim krajanom. Med ostalimi stroški predstavljajo stroški denarnega prometa udeležbo s 6,5% v strukturi ostalih stroškov, stroški prevoza na delo ter drugi prevozni stroški in dnevnice, pa so udeleženi z 2.6%. Osebni dohodki predstavljajo cca 62% stroškov za delovanje delegatskega sistema. Med sredstva za osebne dohodke so upo-števana sredstva za redne zaposlene v krajevnih skupnostih z udeležbo 74,3% v sredstvih za osebne dohodke ter 11% obvezno-sti iz osebnih dohodkov. V krajevnih skupnostih je redno zaposlenih 33 tajnikov KS ter 7 administrativnih tehnikov, neprofesionalno se opravljajo dela taj-nika v 5 krajevnih skupnostih, od tega v eni KS na amaterski osnovi. Pogodbena dela predstavljajo v sredstvih za OO 14,7% med katerimi se računovodska dela ter dela za SLO vključujejo z 9,30% in ostala pogodbena dela s 5,4%. Med ostala podgodbena dela so vključeni delavci, ki opravljajo razna vzdrževalna dela v krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih pogodbena dela opravlja 41 delavcev in sicer 31 delavcev za potrebe finančnega poslovanja v KS ter 10 delavcev KS sodeluje pri obrambnih pripravah v KS. Višina osebnih dohodkov zaposlenih v krajevnih skupnostih je zelo različna, tako pri tajniku KS kakor tudi pri administrativnih delavcih. Najmanjši OO tajnika (brez minulega dela) znaša 17.459,40 din, najvišji pa 32.731,30 din. Pri administrativnih delav-cih je najmanjši OD 14.982,45 din, najvišji pa 20.158,60 din. Krajevne skupnosti so podpisnice samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih ter nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v KS, vendar ga ne spoštujejo. Vrednotenje delovnih mest tajnikov ter administrativnih delavcev ni izvršeno. V letu 1984 so se osebni dohodki delavcem v krajevnih skupno-stih povečevali skladno z določili, ki so veljali za delavce, ki delajo na področju družbenih dejavnosti in sicer z indeksom 145,4 glede na leto 1983. 2.2. Kultuma dejavnost Na področju kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih ni sistemskih virov financiranja. Občinski proračun zagotavlja dolo- čena finančna sredstva, katera so namenjena za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij. Ostala sredstva za kulturno dejavnost v krajevnih skupnostih naj bi zagotavljala kulturna skupnost mesta Ljubljane, katera dodeljuje sredstva na osnovi sprejetega pravilnika. Ta sredstva so namenjena predvsem za vzdrževanje objektov. V letu 1984 so bila dodeljena sredstva v višini 753.000 din samo dvema krajevnima skupnostima in sicer KS Brezovici in KS Iška vas, kateri sta sredstva namensko porabili za izgradnjo kulturnih objektov - dvoran. 2.3. Ljudska obramba in družbena samozaščita Krajevne skupnosti so pridobile sredstva za to dejavnost iz dveh naslovov in sicer \z sredstev občinskega proračuna ter sklada za financiranje Ijudske obrambe. Sredstva občinskega proračuna so krajevne skupnosti namenile za osebne dohodke delavcev, ki delajo na obrambnih načrtih v krajevnih skupnostih in sicer v višini 48%, dočim so 52% teh sredstev namenili za vzdrževanje in opremo objektov, namenjenih za potrebe SLO in DS. Sredstva sklada za financiranje Ijudske obrambe so krajevne skupnosti namenile za opremo s področja civilne zaščite v višini 82%, 18% sredstev pa je bilo vloženo v objekte, ki imajo splošni obrambni pomen. 2.4. Komunalna dejavnost "'¦*' Na področju komunalne dejavnosti v krajevnih skupnostih se je aktivnost krajanov usmerjala v akcije za čimboljši komunalni standard kraja, kjer prebivajo. V ta namen so bila zbrana znatna sredstva, kar je omogočilo realizirati program. Krajevne skupnosti so v letu 1984 realizirale program v višini 78,800.183 dinarjev in sicer: - nove komunalne naprave-razširitev 66,024.646 83,80 - vzdrževanje komunalnih naprav 12,775.537 16,20 SKUPAJ: 78,800.183 100,0% Nove komunalne napr$ye odnosno razširitve se nanašajo na naslednje objekte: - domovi-novogradnjaac.Oi* iVk. 7,250.891 11,0% - vodovodi - ' OOC.-- 33,288.022 50,4% - ceste - ^00- 2,698.790 4,1% - PTT „__ .;,„•* _.. 7,818.117 11,8% - ostale investicije '" 14,968.826 22,7% SKUPAJ: 66,024.646 100,00 Pri novogradnji domov so krajevne skupnosti vlagale predvem v gasilske domove (Velike Lašče, Lavrica, Brezovica), kulturne domove (Iška vas, Brezovica) ter prostore za trgovine (Horjul). Investicije v vodooskrbo so imele prednost pred vsemi ostalimi aktivnostmi. Izgradnje novih vodovodnih sistemov se vključujejo v program boljše preskrbe z zdravo pitno vodo. V letu 1984 so bili v izgradnji trije večji vodovodni sistemi (Želimlje, Rakitna, Polhov Gradec-Babna gora) ter večje razširitve na že obstoječih vodo-vodnih sistemih (Horjul, Brezovica), za kar je bilo potrošeno 93% sredstev, namenjenih za vodovod, ostalih 7% sredstev se nanaša na vlaganja v razširitev vodovodnega omrežja. Ostale investicije, katere so v strukturi investicij močno zasto-pane, prvo mesto zavzemajo izgradnje pokopališč, ter izgradnja elektro prenosnih omrežij v krajevnih skupnostih. Na področju vzdrževanja komunalnih naprav so bila sredstva vložena v naprave in objekte, ki so vsakodnevnega pomena: - ceste 4,268.502 33,4% - vodovod 4,603.861 36,0% - ostalo 3,903.174 30,6% SKUPAJ: 12,775.537 100,0% Krajevne skupnosti so pokrile inveticijska vlaganja v letu 1984 iz naslednjih virov: - samoprispevek krajanov 22,861.019 29,0% -sredstvaOVS . 18,600.000 23,6% - sredstva del. organiz. ,' . 3,860.000 4,9% - lastna dejavnost KS 8,349.164 10,6% - sistemski viri SKIS 25,130.000 31,9% SKUPAJ: 78,800.183 100,0% Samoprispevek krajanov so oblika financiranja programov v krajevnih skupnostih, kateri imajo dolgotrajnejši značaj. Tre-nutno so v nekaterih KS uvedeni samoprispevki za financiranje programov kanalizacije, PTT naprav ter vodovoda. Izvršni svet se je v letu 1984 zavzemal, da se programi KS izvajajo skladno s sprejeto resolucijo o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. V ta namen je opravil večje število razgovorov s potencialnimi soinvestitorji za sofinan-ciranje izgradnje komunalnih naprav. Vključiti je treba tudi Območno vodno skupnost Ljubljanica Sava, ki se v letu 1984 prvič vključujejo v realizacijo programov krajevnih skupnosti. Ta sredstva naj bi tudi v prihodnje ostala pomemben vir za realiza-cijo programov vodooskrbe, opredeljenih v programih KS. Sred-stva OVS se praviloma uporabljajo za primerne naprave vodovod-nih sistemov ter njihove objekte, ter predstavljajo cca 30% posa-mezne investicije. Sredstva ostalih delovnih organizacij se vključujejo s cca 5%. To so prispevki organizacij združenega dela, ki se na osnovi medsebojnega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi vključujejo v vealizacijo posameznih programov. Lastna dejavnost krajevnih skupnosti se odraža predvsem v posameznih akcijah, vodenih v krajevni skupnosti. Tako pridob-Ijena sredstva krajanov, ki se zbirajo bodisi iz naslova komunal-nih prispevkov določenega področja, bodisi iz posameznih enkratnih akcij. S tako pridobljenimi sredstvi so krajevne skupnosti realizirale posamezne programe elektro prenosnih naprav ter programe izgradnje vaških pokopališč. Sredstva komunalne skupnosti vložena v programe krajevnih skupnosti, so v letu 1984 predstavljale cca 32% sredstev za investicije v komunalne naprave. Sredstva za izvajanje programa investicij so bila vložena v izgradnjo kanalizacije (Vrhovci) ter v cestne programe (Rudnik, Iška vas, Velike Lašče, Turjak). Sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav so bila uporab-Ijena za vzdrževanje lokalnih cest v krajevnih skupnostih ter za zimsko službo. 3.UGOTOVITVE Iz analiz financiranja krajevnih skupnosti je razvidno, da je prelivanje sredstev še vedno prisotno v posameznih KS. Pri financiranju delegatskega sistema se ugotavlja, da so viri financiranja nekoliko manjši od dejanske porabe. Razliko so KS prelivale iz drugih namenov, predvsem iz sredstev, prenešenih iz leta 1983. Nekatere KS financirajo iz teh sredstev tudi druge naloge \z svojega programa s prihranki pri zaposlenih oziroma njihovem OD. Materialni stroški, opredeljeni v izvajanju delegatskega sistema so delno obremenjeni s stroški, ki se ne nanašajo na delegatski sistem, temveč so odraz stroškov ostalih aktivnosti v KS. To so stroški, ki nastajajo v KS, predvsem stroški PTT prometa ter stroški denarnega prometa. Delež sredstev za osebne dohodke za izvajanje delegatskega sistema je zelo različen. Na tako različno porabo sredstev za OD ne vpliva samo različna višina OD, temveč tudi število zaposlenih. Pomembno je tudi, da ni sistemsko zagotovljenih sredstev za objekte, ter za amatersko kulturno dejavnost, kakor tudi za amor-tizacijo objektov KS. Iz predloženega gradiva - pregleda virov sredstev v KS v obdobju 1980-1984 je razvidno, katera sredstva in v kakšni višini so bila vključena v realizacijo programov KS. Razviden je delež glavarine v skupnih virih sredstev. V letu 1981, ko je še veljal sporazum, je le-ta bil udeležen s 7,5% v strukturi virov in da ta vir običajno precenjujemo. Iz analize financiranja KS je razvidno, da se v KS obračajo velika denarna sredstva, ki se trošijo skladno s programi posa-meznih KS. Tako zbrana in vložena sredstva pa še ne zadoščajo za programirani razvoj KS. 4. PREDLOG USMERITEV Viri financiranja KS bodo tudi vnaprej naslednji: - sredstva \z občinskega proračuna, za financianje delegat-skega sistema ter funkcionalne dejavnosti KS, - namenska sredstva samoupravnih interesnih skupnosti ozi-roma proračuna (vzdrževanje spomenikov, SLO), - drugi lastni viri prihodkov v KS (najemnine poslovnih prosto-rov, samoprispevki krajanov, prispevki novograditeljev), - sredstva, pridobljena na osnovi sporazuma med OZD in KS. 4.1. Financianje delegatskega sistema naj se še v bodoče vrši iz občinskega proračuna. KS prejemajo ta sredstva po dvanajsti-nah, na podlagi kriterijev in meril, katere je sprejela občinska skupščina v letu 1982. S sredstvi za delegatski sistem KS financi-rajo materialne izdatke ter osebne dohodke zaposlenih delavcev vKS. 4.2. V naslednjem obdobju je zagotavljati sredstva za amortiza-cijo v občinskem proračunu, ta sredstva amortizacije pa je nujno združevati na nivoju vseh KS in jih preko posebej dogovorjenega letnega programa plasirati v tiste KS, ki ta sredstva najbolj potre-bujejo za obnovo objektov. 4.3. Potrebno je izpeljati do 31. 12. 1985 ustanovitev ene delovne skupnosti delavcev, zaposlenih v KS in izpeljati načelo združevanja del in nalog, predvsem tam, kjer obstojajo za to pogoji. S tem pa bi se zmanjšalo število pogodbenih del, raci-onalno porabo sredstev ter uveljaviti enotne kriterije in merila za'; vrednotenje del in nalog, ki se opravljajo za potrebe KS in vskladiti njihove OD. 4.4. Nujno je doseči, da kulturne skupnosti prevzamejo obvez-nosti za formiranje sredstev za nujno vzdrževanje in amortizacijo kulturnih domov. 4.5. Delež sredstev vodne skupnosti pri razreševanju proble-mov vodooskrbe zlasti v primestnih in vaških KS, je v bodoče vključevati skupno s sredstvi krajanov ter sistemskimi sredstvi komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. Za realizacijo tako opre-deljenih izhodišč je nujno, da se delegati preko delegatskega sistema neposredno vključijo v njihovo izvajanje. 4.6. Financiranje komunalne infrastrukture bo tudi v bodoče še vedno prioritetna naloga, zlasti v primestnih KS in pa vaških krajevnih skupnostih. Vdrževanje lokalnih komunalnih naprav je treba vgraditi v pro-gram komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, za kar je zagoto-viti sistemski vir. Gradnjo novih komunalnih naprav v KS je nujno vključiti v program razširjene reprodukcije komunalne skupnosti Ijubljan-skih občin. V ta namen je zagotoviti sistemski vir sredstev ter jih dodeliti KS za izvajanje dogovorjenih programov preko odbora za razvoj primestnih in vaških KS, saj se sredstva v KS, namenjena komunali, večkratno oplemenitijo. ' ' Tabela I VlRI SREDSTEVv letu I V 8 4 ~ Krajevno ikupnost_____Prenešeno 83 Samoprisp. Lostni dohodki Obč.proračun SLO_______Kulturo______SKIS__________S k u p q j______ 1. Barje 980.640 - -4.890 970.020 30.000 160.000 300.000 2.435.770 2. Brdo - - 128.507 942.420 199.130 35.000 400.000 1.705.057 3. Brezovica 294.417 2.022.790 4.655.369 1.216.660 342.043 610.000 100.000 9.241.279 4. Črnivrti 987.662 129.948 769.360 214.237 - 800.000 2.901.207 5. Dofarova 995.948 890.588 3.197.425 1.303.720 429.435 109.001 600.000 7.126.117 6. Galjevica 259.216 . -426.720 1.568.320 69.769 - - 1.470.585 7. Golo 15.536 33.749 709.160 50.739 45.000 450.000 1.304.184 8. Horjul 433.008 10.000 10.6 33.264 1.328.960 40.000 25.000 1.900.000 14.370.232 9. fe 1.968.378 1.213.450 4.621.355 1.076.360 348.517 15.000 550.000 9.793.060 10. Iškavas 1.310.273 712.276 679.560 223.606 192.000 2.860.000 5.977.717 11. Kolezijo 181.898 -103.108 1.456.060 198.459 6.000 200.000 1.939.309 12. Kozarje 576.180 521.000 569.850 1.184.520 189.817 10.000 300.000 3.351.367 13. Krim 323.496 - 47.980 1.187.820 40.000 36.150 - 1.539.486 14. Lavrica 148.083 1.171.103 443.658 996.160 - 10.000 660.000 3.429.004 15. Malči Belič 28.260 287.875 1.432.116 302.725 5.000 - 2.055.976 16. Milan Česnik 874.812 7.535 1.429.920 293.069 5.000 - 2.610.336 17. Murgle '394.965 110.000 155.038 940.860 137.121 - - 1.737.984 18. Notronjegorice 20.605 • 1.430.574 1.026.360 199.791 15.000 950.000 3.642.330 19. Peruzzi 52.619 16.845 941.920 216.676 - - 1.228.060 20. Rjovagcrica 3.314.871 2.435.870 244.908 652.160 139.407 4.000 470.000 7.261.216 21. Polhbv Gradec 26.603 2.740.138 7.415.851 1.082.460 193.385 28.000 1.400.000 12.886.437 22. Preserje 355.380 83.196 962.359 t.328.060 325.245 24.000 600.000 3.678.240 23. Rakitna 285.244 8.960.000 1.901.107 768.060 96.557 7.000 150.000 12.167.968 24. Rakwa Jelšo - 15.631 1.181.960 40.000 - - 1.237.591 25. Rob 446.841 -635.282 934.160 110.000 54.000 600.000 1.509.719 26. Rožra dolina 155.491 ' '. 423.340 1.457.920 126.210 73.314 - 2.236.275 27. Rudnflc 14.290 -3.090.828 941.520 244.489 20.000 3.150.000 1.279.471 28. StaneSe/er 410.660 237.800 1.429.520 247.631 30.000 300.000 2.655.611 29. Škofliica 3.429.583 999.724 2.707.334 1.186.860 53.282 20.000 850.000 9.246.783 30.Tmovo 42.291 * 10.518 1.431.220 50.000 12.000 - 1.546.029 31.TomSelj ' 290.077 430.900 923.524 847.260 30.000 70.000 250.000 2.841.761 32. Turjdc 616.326 176.390 713.360 - 30.000 1.040.000 2.576.076 33. Velile Lašče 1.790.990 1.272.260 1.781.513 1.282.860 459.702 165.000 1.650.000 8.402.325 34. Vič 381.129 251.928 1.458.220 464.561 14.000 - 2.569.838 35. Vhoniegorice 342.353 1.973.889 968.160 253.084 17.000 200.000 3.754.486 36. Vrhwci 441.824 - -3.785.220 1.185.020 226.288 30.000 4.000.000 2.097.912 L:ŽlRW- V« 5.55-0:$ S.1Ž8 26?:^ '5.000 >.ooo 7.%:® SKUPAJ 22.640.074 22.861.019 43.627.410 41.422.776 6". 856.714 1.881.465 25.130.000 164.419.458 STROSKI TipT a. DELOVANjADELEGATSKEGA SISTEMA V LETU -----------------------------P" TABELA 1L 1984 o r a b Amortizacija Drugi strož. Krajevna skupnost VIRI Material Pomoč O D s*"P*i .Opomba 1. Barje 2. Bitlo 3. Brezovica 4. Cmi vrh 5. Dobrova 6. Galjevica 7. Golo-Zapotok 1 Horjul 9. Ig 10. Eka vas 11. Kolezija 12. Kozarje 13. Krim 14. Lavrica 15. Malfi Belič 16. Milan Cesnik 17. Murgle 11 Notranje gorice 19. PenBii 2a Pijava gorica 21. Polhov Gradec 22. Preserje 23. Rakitna 24. Rakova jelSa 25. Rob 26. Rolna dolina 27. Rudnik 28. Stane Sever 29. Skofljica 31 Trnovo 31. Tomišelj 32. Turjak 33. Velike Lašče 34. Vič 35. Vnanje gorice 36. Vrtxwci 37. Zeleni log 38. Zeiimlje_______ 970.020 942.420 1.216.660 769.360 1.303.720 1.561320 709.160 1.328.960 1.076.360 679.560 1.456.060 1.184.520 1.187.820 996.160 1.432.116 1.429.920 941B60 1.026.360 941.920 652.160 1.082.460 1.321060 768.060 1.181.960 934.160 1.457.920 941.520 1.429.520 1.186.860 1.431.220 847.260 713.360 1.282.860 1.451220 961160 1.185.020 732.860 68a860 227.826 337.909 656.201 339.532 102-503 261.063 256.739 410.287 1.024.438 87.489 546.000 35^714 209.391 196.931 345.454 231643 548.297 383.817 166.709 22.879 170.614 256.537 200.044 242.599 186.035 253.972 133.911 321.405 580.671 326.755 124.150 331323 373.384 201951 187.673 326.824 215.560 112.174 12.742 77.677 177.915 6.899 117.133 124.092 9.171 55.883 71.980 27.575 88.555 13.396 42.182 13.314 3.654 24.868 % 7.456 16.322 60.307 174.994 74.371 8.252 10.213 24.720 4.811 3.758 407.988 6.375 45.979 274.784 111.635 70.075 50.750 26.068 380.542 38.716 24.844 54.135 66.375 38.962 32.111 4.740 55.080 72.951 1388 32.211 48.776 39.943 42.042 52.930 1.388 71084 25.617 32.841 471.776 57.596 9.018 3.722 14.366 177.398 2.963 52.550 3.080 46.017 26.656 103.751 48.000 10.000 447.185 35.000 5.000 177.500 16.000 22.000 14.888 40.285 12.429 5.000 11.340 723.139 71.770 11912 33.000 26.000 140.500 30.000 70.877 3.000 3.000 37.000 20.000 49.168 400.909 143.679 25.000 17.687 384.725 861954 1.041.513 217.030 889.910 694.807 499.067 653.640 1.639.224 817.263 1.233.221 719.490 756.889 1.172.175 1.233.217 273.142 1.083.310 747.272 525.754 984.060 1.062.209 451967 371717 665.907 1.505.254 726.516 1.231382 895.620 1.131.994 387.612 205.933 856.568 1.432.968 881621 929.550 305.019 447.945 735.419 1.371419 2.161413 1.122.281 1.214.621 1.131712 796.045 1.501352 2.951.858 112.333 1.461973 1.681310 1.071.286 1.039.612 1.576.980 1.545.254 909.384 2.191654 1.017.962 839.189 1.227.617 1.394.244 852.441 659.026 991333 1.989.837 964.145 2.097.934 1.545.139 1.467.767 521697 621342 1.432.161 1.697.808 1.937.741 1.403.133 591.596 604.462 Sknjaj 41.422.776 11.471304 1.660.228 2.581.484 2.762.019 29.936.445 41411480 23.71 3,43 5.33 5.70 61.83 LJUOSKA 06RAMBA -------------------V 1R 1 DRUZBENA SAMOZASClTA -----------------------------PORABA TABELA HL Kultuma dejavnost - spomeniki Lap" Krajevna skupnost St. Občinsfci proračun Sklad ~5--- Ski4»j —51------ Vzdrfev. objektov Oprema CZ ------7 Skupaj —8----- SrecLkult. Sred. skupnosti proraE. ----T^—To---- Skupaj "TT "T "T" 1. Barje 31000 - 31000 102.023 - 102.023 2. BrtJo 61000 139.130 199.130 17.947 139.130 157.077 3. Bremvica 43.000 299.043 342.043 - 299.043 299.043 4. Crni vrti 25.000 129.237 214.237 5.731 189.237 194.968 5. Dobrova - 71000 359.435 429.435 143.301 359.435 502.736 6. Galjevica 4 41000 29.769 69.769 - 29.769 29.769 7. Golo - ' 21000 30.739 51739 - 30.739 31739 8. Horjul . 41000 - 41000 78.125 - 71125 9. lg .. ' 41000 301517 341517 - 30B.517 301517 II ISka vas '. 31000 193.608 223.608 - 193.608 193.608 11. Kolezija . 51000 148.459 191459 5.819 148.459 154.278 12. Kozarje ' * 41000 149.817 189.817 - 149.817 149.817 13. Krim 41000 - 41000 ... 14. Lavrica . . ,¦ - - - 480 - 480 15. Malči Belič ' 51000 252.725 302.725 4.317 252.725 257.042 16. Milan Cesnik 51000 243.069 293.069 50.000 243.069 293.069 17. Murgle 31000 107.121 137.121 - 107.121 107.121 11 Notranje gorice 41000 159.791 194.791 - 159.791 159.791 19. Peruzzi 41000 176.676 216.676 - 176.676 176.676 21 Pijava gorica 31000 109.407 139.407 31.432 109.407 141839 21. Polhov Gradec 41000 153.385 193.385 104.378 153.385 257.763 22. Preserje 41000 285.245 325.245 11755 285.245 296.000 23. Rakitna 21000 76.557 96.557 7.556 76.557 84.073 24. Rakova jelša . 41000 - 41000 . - 25. Rob . 11000 100.000 111000 6.678 100.000 106.678 26. Rožna dolina ' , 41000 86.210 126.210 - 86.210 86.210 27. Rudnik 51000 194.489 244.489 - 194.489 194.489 21 Stane Sever 51000 193.631 247.631 - 197.631 197.631 29. Skofljica , 31000 23.282 53.282 - 23.282 23.282 31 Trnovo 51000 - 51000 - 31. Tomišelj 31000 - 31000 ... 32. Turjak ¦ - - 33. Velike Lašče . 41000 419.702 459.702 8.217 419.702 427.919 34. Vič 61000 404.561 464.561 60.000 404.561 464.561 35. Vnanje gorice 41000 213.084 253.184 101000 213.084 313.084 36. Vitiovci 81000 146.2B8 226.288 - 146.288 146.288' 37. Zeleni loa __________11000__________T 11000 10.260 - 11260 31 Zelimlje 31000 231.737 261.737 2.339 231.737 234.076 - 161uO0 161000 35.000 35.000 601000 11000 611000 - 109.001 109.001 - 45.000 45.900 25.000 25.000 15.000 15.000 153.000 39.000 192.000 6.000 6.000 11000 11000 36.150 36.150 11000 11000 5.000 5.000 5.000 5.000 15.000 15.000 4.000 4.000 21000 21000 24.000 24.000 7.000 7.000 54.000 54.000 73.314 73.314 21000 21000 31000 31000 21000 21000 12.000 12.000 71000 71000 31000 31000 — 165.000 165.000 14.000 14.000 17.000 17.000 31000 31000 5.000 5.000 S K U P A a : 1.421000 5.428.714 6.856.714 749.318 5.428.714 6.171032 753.000 1.721465 1.881.465 KOMUNALNA OEJAVNOST - PORABA V LETU 1984 TABELA IV. g» K^ievoa skupoost ^ Nggfi °g'^ pTT ^ ^"^gT^V^ ^ °^te 1. Barje ----- 111.110 J7.343 - 148.453 2. Brtta - --- ---- 3. Brerovica 3.I4J.5U 1.824.236 - 202.898 - 160.400 6.031.045 4. Cmi vr* ----- 465.882 280.053 - . 745.935 5. Dobrova - J39.512 652.588 - 2.627.075 280.570 256.982 - 4.146.727 6. Galjevica - ¦- - - -- 7. Golo - . - - - - 173.210 - 173.210 & Horjul 878.165 10.335.700 - - 385.200 148.570 147.530 - 11.895.165 9. Ig - 1.821.238 - - 100.000 - 215.015 700.226 2.826.479 10. Bka vas 243.875 - . - - 3.243.022 - 599.500 - 4.086.397 11. Kolezija - - - - - - 12. Koiarje - . 298.918 - ' - - - - - 298.819 13. Krim - --- 14. Lavrica 847.034 - 716.078 - 130.000 439.589 — 183.366 2.316.067 15. MalH BeliC - - - - 171.322 - 171.322 16. Milan Cesnik - --- ---- 17. Murgle - - 12.613 - . - 12.613 ia Notranje gorice - 109.760 - - '- 298.913 339.891 - 748.564 19. Penuzi - --- - - - - - 20. Pijava gorica - - 224.665 31087 668.816 61.387 - 94.114 1.079.069 21. Polhov Gradec - 10.075.324 - - 235.735 557.842 257.700 - 11.126.601 22. Preserje - 52.034 - 320.080 279.920 - 652.034 23. Rakitna . - 4.237.437 - - 5.445.004 25.451 179.505 44.748 9.932.145 24. Rakova jelSa - 16.694 - 16.694 25. Rob •¦...-..- - - - 172.140 - - 172.140 26. Rožna dolina ¦ - ¦ -. -¦¦•¦-;». •»..-- 27. Rudnik ¦ ¦¦¦ ¦ ¦ , « . "- . 28. Stane Se«r .;¦,«. - - - 140.358 - 140.358 29. Skofljica - 734.606 - 5.391.823 319.540 - 174.735 - 6.620.704 30. Tmovo , • i ' ' " - ^ • 31. Tomišelj ¦¦..-"' - , - 430.514 212.299 257.675 1.096.157 1.996.645 v 32. Turfak - - - - - 799.B50 296.350 - 1.096.200 J3. Velike LaSče I.438.J06 - 1.055.397 121.658 - 151.980 - 2.307.482 5.074.823 . 34. Vič - ._-_---- 35. Vnanje gorice - 204.881 50.062 - 748.373 140.460 - 17.368 1.161.144 36. Vrtiovci - - - 454.078 - 454.078 37. Zeleni log --------- 38. Zetimlje___________________ 3.254.376__________- 2.274.549__________ 65.310 72.418_________ 5.666.653___________ Skipaj 7.250.891 33.288.022 2.698.790 7.818.117 14.968.826 4.268.502 3.903.174 4.603.861 78.800.183 VIRI SREDSTEVV KRAJEVNIHŠKUFNOSTfrl PRIMER JAVA 1980 - 1 985 "'¦ Občinski proračun _____________Sredstvazokrajevneskupnosti______J\ Indeks Indeks________proračun samoprispevek glavarina lasfni dohodki ostali \ SKIS \SKUPAJ bazni verižni L E T O_______(_____ bazni verižni________________________________________________________\________\_______________________________ 1980 ; 100 100 15.665.500 8.215.730 4.851.645 13.405.532 6.146.890 9.403.430 57.688.727 100.0 100.0 „, r; _ 1981 125,7 125,7 25.608.335 8.452.735 5.588.693 13.195.162 8.778.915 12.537.900 74.161.740 128,5 128,5 =¦.-.!¦. 1982 153'7 122'3 29.306.000 12.962.478 1.865.782 15.585.364 9.078.520 16.283.000 85.081.144 147,5 114,7 \ ¦: 'f 1983 ' • 178,3 116,0 36.446.887 20.919.449 800.000 24.849.013 2.471.388 16.909.000 102.395.737 177,4 120,3 ¦'?•:" 1984 . . 262,3 147,0 41.422.776 22.861.019 62.007 43.565.403 8.718.189 25.130.000 141.779.384 245,7 138,4 rr. \---------------- '¦¦ I-------------------1-----------------------I—----------------------1------------------------------1-----------------------*---------------------------------------------------------------------i----------------.-------1---------------------1------------------------ pO?p'<> h»b a :-v \etu 1981 je prenehal veljat-i sporazum o financiranju KS (glavarina) '3 ''. !V ¦¦'. - v letu 1933 so bile iz proračuna odplačane anuitehe za dcgovorjeni piogram iz pretekllh leh v viSinl 3.638.253 din PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o zazidalnem načrtu za del soseske VS-I Trnovo (med Opekarsko cesto in Malim grabnom) obrav-naval na 138. seji dne 8/5-1985 in - ugotovil, da je za zazidalni načrt pripravljen v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik /n v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - soglaša z vsemi odgovori na podane pripombe v času javne razgrnitve osnutka ZN in - sklenil, da predlog odloka o ZR za del soseske VS-I Trnovo posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora na svoji............redni seji dne- ...........sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (območje med Opekar-sko cesto in Malim grabnom) I. UVODNE DOLOČBE - Lčien S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del soseske VS 1 -Trnovo (območje med Opekarsko cesto in Malim grabnom), ki ga je izdelal ZIL, TOZD Urbanizem - LUZ, Ljubljana, pod številko 2963 vjuliju 1984. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične prikaze: - stari zazidalni načrt za celotno sosesko VS 1 Trnovo - fizična investarizacija obstoječih objektov in dovozov - arhitektonska situacija ..'.... - prometno-tehnična dokumentacija . ^ri... -zbirni načrt komunalnih naprav . , :,:. :J; ¦¦ ,•, -kopija katastrskega načrta • ¦¦¦¦ -:> •-,. \ ¦¦ -načrt obodne parcelacije z načrtom gradbenih parcel. b) obrazložitev k zazidalnem načrtu c) soglasja pristojnih služb in organov. : ¦¦ ..- ,. ^ II.MEJEOBMOČJA : . / 3. člen - Območje, za katerega se sprejme ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti 11,86 ha, katere meje potekajo po: robu Malega grabna in Ljubljanice ter notranjem robu pločnika Ope-karske ceste in podaljška Ceste v Mestni log. \z ureditvenega območja je izvzeta površina obstoječega podjetja KIP na parcelah št. 250/217, 250/641, 759, 250-141 in 250/ 215. 4. člen Obravnavano območje je po določilih GUP-a namenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. Pretežno pozidani predel omogoča le dopolnilno gradnjo (individualna gradnja). 5. člen Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka na gradbenih parcelah velikosti: za individualne hiše: 1. 446 m2, 2:536 m2, 3:720 m2, 4:540 m2, 5:610 m2, 6:643 m2, 7:594 m2, 8:510 m2, 9:525 m2, 10:505 m2, 11:450 m2,12:621 m2,13:716 m2,14:648 m2, 15:765 m2,16:778 m2, 17:588 m2,18:772 m2,19:772 m2, 20:806 m2, 21:750 m2, 22:750 m2, 23:682 m2, 24:516 m2, 25:428 m2, 26:480 m2, 27:408 m2, 28.350 m2, 29:648 m2, za zaklonišče: 30:1423 m2. 6. člen Rekreacijski pas ob Ljubljanici in Malem grabnu je namenjen pretežno pešcem. Drevored vrb po načrtih arh. Plečnika je potrebno ohranjati in obnavljati kot vrednoto širšega pomena. III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOUENETOLERANCE ff 7. člen B Površine, ki so namenjene novogradnjam na parcelah iz 5. členase pozidajozindividualnimi hišami pod naslednjimi pogoji: - tlorisne dimenzije: max. 9 x 12 m s toleranco - 1 m, razen dveh objektov na parceli št. 250/87: 9 x 10 m s toleranco - 1 m, - višine objektov: P + 1, dovoljena toleranca *_ 0,5 etaže, - smeri slemena: določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka - kritina: salonit ali salonitke sive ali temnorjave barve - gradbene linije: obvezna linija severovzhodne fasade 8. člen Pri novopredvidenih objektih so garaže in shrambe obvezno v stanovanjskih hišah. . . . "' 9. člen Obstoječi stanovanjski objekti se lahko spreminjajo pod po-goji: - ne sme se spreminjati vpliv objektov na sosednje objekte (hrup, onesnaževanja zraka in vode), - v obcestne gradbene linije ob Opekarski cesti, Trnovskem pristanu, Veliki čolnarski ulici, Mali čolnarski ulici in Velikem štradonu se objekti ne smejo širiti, - povečava objektov v notranjosti karejev je možna, vendar spremembe objektov ne smejo biti tolikšne, da se spreminja karakter in proporci individualnih hiš, - v kolikor v obstoječih stanovanjskih objektih ni garaž in .shramb, je možno le-te zgraditi na osnovi vsakokratnih strokov- nih osnov. ¦ • ' 10. člen Ograje so lahko: žive meje, višine 1,20 m z žično mrežo v sredini. • ¦ '• • C . '¦¦.¦•-;¦ 11. člen V obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost, za katero je potrebno izdelati pred-hodne strokovne osnove. 12. člen " ' Situacija cest, dovozov in dostopov je določeria v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka. Stanovanjske zbirne ceste: Trnovski pristan, Velika čolnarska, Mala čolnarska ulica in Veliki štradon so zaradi omejenega prostora predvidene kot 5,5 m široke ceste, za pešce pa se na cestišču označi z rumeno talno črto širine 1 m. Kjer so dovozi predvideni za več objektov, mora biti njena širina 3,5 m. 13. člen Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafičnem prikazu iz 2. člena tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 14. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali na načrtovano izrabo. 15. člen Vse nove objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 13. člena tega odloka. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 16. člen Investitorji individualnih objektov so dolžni urediti okolico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljavnost odloka 0 sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS- 1 in VS 102 Trnovo (Uradni list SRS, št. 27/1972) za območje iz 3. člena tega odloka. • - - i 18. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje pro-stora, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe in pri ZIL-u, TOZD Urbanizem LUZ. 19. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Mestna uprava za inšpekcijske službe. 20. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. ŠTEVILKA: 350-12/64 Ljubljana, „,-,", ' ' PREDSEDNIK '¦..-' • SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ RUDNIK: MAKS KLANŠEK obrazložitev Do leta 1980 je v Trnovem čez območje med Opekarsko cesto in Malim grabnom potekal rezervat ceste, ki bi nato tekla čez Prule ter ob Grubarjeven prekopu. Z določitvijo sedanje trase južne obvoznice se je zemljišče v obsegu 2,5 ha priključilo zazi-danemu otoku Trnovo (VS 1), zanj je bila predpisana izdelava zazidalnega načrta. Tako je ZIL TOZD Urejanje stavbenih zernljišč enota Vič novem-bra 1981 naročil izdelavo dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS 1 Tmovo. Nalogo je izdelal ZIL TOZD Urbanizem -LUZ v juliju 1984. Izvršni svet je na svoji 112. seji dne 7.11.1984 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta. Razgr-njen je bil 5.12.1984 v prostorih KS Trnovo in v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik. Javna obravnava je bila organizirana 7.1.1985 v prostorih KS Trnovo. V knjigi pripomb je vpisalo pripombe 5 občanov, poleg teh smo prejeli še 4. Večina se jih je nanašala na prometno ureditev, zlasti na dostope do predvidenih objektov. Stališče KS Trnovo pa je, da naj bodo ti dostopi določeni po lastnih zemljiščih. fzvršni svet je pripombe obravnaval in do njih zavzel stališča, nato pa je na podlagi teh stališč izdelovalec osnutek dopolnil. Osnutek je bil razgrnjen kot »Oopolnitev zazidalnega načrta za del soseske VS 1 Trnovo«. Ker pa je bil izdelan v skladu z novim zakor.om predlagamo, da se ne sprejme kot dopolnitev veljav-nega načrta (ta se bo lahko uporabljal le do leta 1990). temveč kot nov zazidalni načrt, ki bo veljal tudi po letu 1990. Tak predlog je tudi v skladu z navodili, ko smo jih dobili na Republiškem komi-teju za varstvo okolja in urejanje prostora. Poudarjamo, da gre le za spremembo naslova iz »Dopolnitve zazidalnega načrta« v »Zazidalni načrt«, drugih sprememb pa gradivo s tem ni doživelo. Novi zakon zahteva, da se v odloku o zazidalnem načrtu določi: meje in funkcije območja, pogoje oblikovanja, etapnost, režim in začasno namembnost zemljiič ter obveznosti investitorjev in izvajalcev, določi se tudi tolerance. Predlagani odlok se zato bistveno razlikuje od dosedanjih. Lokacijsko dovoljenje za objekte v območju sprejeteega zazidalnega načrta se bo izdalo v skladu s pogoji, ki jih določa zazidalni načrt in tako lokacijska dokumentacija ne bo več potrebna. poročilo Del soseske VS 1 Trnovo, to je območje med Opekarsko cesto, Ljubljanico, Malim grabnom in podaljškom Ceste v Mestni log, se je z dopolnitvijo GUP-a 1980 povečal delno na cestni rezervat bivše trzinske variante, ki je odpadel. Poleg tega pa se ta predel povezuje s širšim rekreacijskim območjem ob Ljubljanici in Malem grabnu. Zato se zazidalni načrt naslanja na študijo Telesno kulturne skupnosti občine Ljubljana ViC-Rudnik »Center vodnih športov«, ki jo je sprejela na svojo skupščino in na določila GUP-a 1980, si so opredeljena na karti v merilu 1:5000. ZAZIDAVA Zaradi želje krajanov smo za pozidavo namenili največje možne površine. Ker gre pri tem zgolj za dopolnilno zazidavo sredi že zgrajenih struktur, smo spremljajoči program, to so zaklonišča, otroka igriSča itd., predvideli na robu zazidljivih površin, delno že v rekreacijskih površinah. Za predvidene s^anovanjske objekte smo predvidevali določen tip (arh. Paškulin), ki je že uporabljen v tem območju. Na ta projekt so prilagojene izmere v zazidalnem načrtu. PROMET Dovoze in dostope do novopredvidenih stanovanjskih objektov smo prikazali v dveh variantah: - 1. kot zbirne stanovanjske ceste' S14 " ' • 2. kot interne dovoze do obstoječih objektov Pri tem so bile variantno obdelane tudi komunalne naprave, predvsem kanalizacija. Tako smo omogočili primerjavo stroškov po eni in daigi varianti. Na uskladitvenih sestankih so se krajani odločili za 2. varianto, tako da se v principu vedno poišče interne dovoze po lastnem zemljišču. Le v primeru, ko to ni mogoče, se išče drugo rešitev. i-«-- *k KOMUNALNA OPREMA - ¦'¦'' Kanalizacija je na tem področju mesta Ljubljane mešanega sistema. Vsa sanitarno odpadna voda ter voda iz utrjenih površin je speljana v obstoječo kanalizacijo, ki poteka po stanovanjskih ulicah Velika čolnarska, Veliki štradon in se navezuje na kanal, ki poteka po Opekarski cesti. Nove prometne poti, ki so predvidene za zgostitev obstoječe zazidave, se kanalizirajo s priključkom na bližnji obstoječi javni kanal. Iz priloženih situacij v merilu 1:1000 je točno razviden potek novopredvidenih kanalov. Obstoječa javna kanalizacija je razmeroma plitva, saj je v vrhnih točkah globoka samo 1,20 m in zato pomeni omejitev za višinsko regula-cijo novih cest in objektov. Obstoječe vodovodno omrežje je profila 0 80 in 0 50. Levo od Velikega štadina je delno zgrajen nov primarni vodovod O 600 mm, ki je del zunanje zanke vodovodnega sistema Ljubljane. Novo predvidene objekte bo napajala pretežno TP Mala čolnar-ska, del pa tudi TP Tesarstvo in TP Jeranova. Predvidena je tudi gradnja nove transformatorske postaje. Tudi to lokacijo smo obdelali variantno. Nova transformatorska postaja je predvidena ob Trnovskem pristanu, južno od Opekarske ceste. ' PRIPOMBE IN STALIŠČA DO PRIPOMB 1. MAREN dr.JELKA, STANE, ANTONUA, BARBARA, ANDREJA, Trnovski pristan 36 Ugovor na razgrnitev zazidalnega načrta soseske VS-1 TR-NOVO One 3. 12.1984 smo na Krajevno skupnost Tmovo že poslali svoje pripombe pred razgmitvijo zazidalnega načrta. V spremni dokumentaciji k razgrnjenemu predlogu zazidal-nega načrta je navedeno: 1. da so se krajani odločili za drugo varianto, tako da se v principu poišče interne dovoze po laslnem zemljišču. Ugovor: ' . " . - . " ; to ni bil soglasen sklep krajanov, ampak je šlo le za različna mnenja posameznikov, glede na lastne interese, 2. ... predlagajo, da se cestišče asfaltira v širini 5 m oz. 5.5 m in označi z rumeno črto v širini 1 m od roba cestišča namesto pločnika. . . . ..¦ . " Opomba: od fasade hiše št.36 do parcelne meje je le 3.7 m oz.3 m, če upoštevamo že omenjen balkon v višini 2 m od tal. Kje torej dobiti širino cestišča 5.5 rn? Sedanja pristopna pot k našern stanovanjskem objektu tj. hiši št.36 tako po širini in izvedbi - balkon na severno zahodni strani hiše, ki v predlogu zazidalnega načrta sploh ni upoštevan, -ustreza le namenom te hiše in se ob koncu hiše zaključi kot dvorišče. Zaradi tega ne more postati javna pot za več hiL, poleg tega pa nam služi tudi za ostale dejavnosti in bi takšna spre-memba predstavljala bistveno poslabšanje možnosti za normalno uporabo naše hiše. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je na južni strani hiše garaža z izvozom v pravem kotu (90) na pot in je ta že sedaj zelo težaven.. S spremembo poti v javno pa bi bil dostop v garažo in izvoz in nje praktično onemogočen. 3. Tehnično poročilo k zbirnemu načrtu komunalnih vodov predvideva nasutje, da bi se omogočilo gravitacijsko priključeva-nje na obstoječo kanalizacijo. Opomba: v kakšni višini je predvideno to nasutje, glede na že obstoječe hiše, ki so podkletene in sega spodnji rob kletnih oken le 20 cm nad nivojem tal. Predlog podaja le eno rešitev s kanalizacijskimi vodi med tremi obstoječimi objekti, pri čer^ier je pri eni od stavb predvideno razkopavanje na obeh straneh (racionalnost?) 4. V soglasju Komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze dostop med hišama 34/a in 36 ni omenjen kot problemati-čen (omenjena pa je peš pot ob Malem grabnu), ker ni bil primerno natančno proučen niti glede širine, rviti glede vijuganja okrog predvidenih objektov. Za primerjavo bi morala biti pripravljena tudi alternativna vari-anta s podaljškom že začete ceste v sredini območja ali pa varianta z isto potjo in izvedbo kanalizacije v nasprotno smer proti jugovzhodu. Le tako bi lahko vsestransko ocenili primer-nost izvedbe in izbraii najprimernejšo varianto. Odločno nasprotujemo izvedbi poti ob naši hiši št. 36, kot smo že poudarili v predhodni pripombi in ta predlog ponovno zavra-čamo kot absolutno nesprejemljiv. Če iz tehnično utemeljenih razlogov (ne osebnih interesov!) dejansko ni možna kornpleksna rešitev s podaljšanjem odcepa z Opekarske ceste, se strinjamo z reševanjem oz. iskanjem internih dovozov po lastnem zemljišču. Ena od teh možnosti je dostop med hišama 36 in 36/a, kjer smo lastniki obojestransko pripravljeni odstopiti del zemljišča za pot, ki bi vodila v ravni liniji po sredini med predvjdenimi parcelami. V celoti predlog zazidalnega načrta ne predvideva enakomerne razporeditve oz. gostote predvidenih objektov. Parcelacija na sedanji parceli št. 250/64 nam ne ustreza, saj sega ena parcela z objektom vred že v dosedanji funkcionalni del zemljišča, ki pri-pada hiši št. 36. Prosimo, da se zmanjša na tem delu zemljišča število predvidenih objektov v korist večjih pripadajočih parcel. STALIŠČE: 1. Osnitek zazidalnega načrta je bil izdelan v dveh variantah: - s skupno dovozno cesto iz Opekarske ceste - s posameznimi dovoznimi potmi k predvidenim hišam. Ker je bilo po prvi varianti potrebno pri zbirni dovozni cesti nasuti 80 do 100 cm (kanalizacija), pri drugi pa nasutje ni potrebno, se je zbor občanov odločil za drugo varianto. 2. Upoštevali smo predlog, da se dovoz do štirih predvidenih hiš določi med hišama št. 36 in 36/a. 3. Opustitev gradnje na parceli št. 250/64 ni mogoče upošteva-ti.ker je lastnik sosednje parcele št. 250/223 želel vris dodatnega stanovanjskega objekta, gostota pa je v normalnih mejah. 2.POOPIS NEČITUIV Lastniki hiše Velika čolnarska 15 se ne strinjamo za kakršno-koli pot ali dovoz po parceli. STALIŠČE: kot pod pripombo pod št. 1/1. • 3. PODPIS NEČITUIV Lastnik parcele in hiše Veiika čolnarska 13 se ne strinja z dopolnjenim zazidalnim načrtom za območje med Opekarsko cesto in Malirn grabnom. Zazidalni načrt (konkretno: potek predvidene dovozne poti prek parcele J roba) št. 13 ni v skladu z načeli smotrne, funkci-onalne in racionalne ureditve urbanističnega prostora, saj poteka nova dovozna pot (tujek glede na obstoječo prometno ureditev) preko obstoječih kmetijskih površin (sadovnjak, vrt), ki so inten-zivno obdelane in urejene, poleg tega pa naj bi bila porušena dva obstoječa objekta, ki ležita na predvideni trasi bodoče dovozne poti. Nova dovozna pot tudi ne ustreza določenim urbanističnim normativom in kriterijem (glej obstoječo zakonodajo), saj je pre-ozka in speljana preblizu obstoječih stanovanjskih objektov. Predlagam drugo ustreznejžo varianto. Pri tej varianti bi spe-Ijali dovozno pot do novopredvidenega objekta na parc. Velika čolnarska 13 A, kot podaljšek že obstoječega kraka, ki povezuje že novozgrajene objekte južno od Opekarske ceste z Opekarsko cesto. Podaljšek dovozne poti bi bil glede na že obstoječo urbani-stično ureditev tega mikroprostora racionalnejši (manjši stroški komunalne ureditve) in bi bolje ustrezal estetskim načelom urba-nističnega planiranja, razen tega pa bi ostale dragocene kmetij-ske površine saj delno ohranjene. Poleg zgoraj navedenih objektivnih pripomb bi veljalo upošte-vati še subjektivni faktor, saj je glede na najnovejše stanje, parcela lastnikov Velika čolnarska 13 in 13 A po novem že lastniško razdeljena, kar pa obstoječa dopolnitev zazidalnega načrta obravnavanega področja ne upošteva. O materialni škodi, ki bi bila povzročena lastnikoma parcel Velike čolnarske št. 13 in 15, pa tu ne bi govoril, saj to že presega namen pripombe. . STALIŠČE: kot pod pripombo št. 1/1. 4. VIRANT ANTON IN ALOJZUA, UUBUANA, TRNOVSKI PRI-STAN40 Pri pregledu načrta sem ugotovil, da nameravate razširiti rekre-acijski center čez del parcele št. 250-163, ki je last dedičev po Prekuh, Velika čolnarska in čez moj del te parcele in ukiniti cesto Tmovski pristan (da je del parcele št. 250-163 moja last, lahko dokažem z ustreznimi listinami). Pripominjam, da mi bo s tem zaprta pot na parcelo št. 250-282. Zradi tega se z načrtom ne morem strinjati in zahtevam, da mi omogočite pristop z vozilom do moje parcele. Predlagam, da cesto Trnovski pristan ukinete le do moje parcele št. 250-163. STALIŠČE: Ker je to tudi pripomba krajevne skupnosti, smo jo upoštevali kljub temu, da je za značaj rekreacijske cone z obrežno pešpotjo manj ustrezna. Tako se glede na prometno-parkirne zadrege v Veliki Čolnarski v popravljenem osnutku zazi-dalnega načrta ohrani povezava med Veliko čolnarsko in Trnov-skim pristanom in s tem zagotovi krožni promet. 5. VIDMAR MILAN, UUBUANA. TRNOVSKI PRISTAN 34 Z rešitvijo dovoznih poti na nove parcele kakor tudi z ukinitvijo ceste ob rekreacijskem centru se ne morem strinjati. 1. Edino logična in smiselna je dovozna pot z Opekarske, ki se le podaljša z izvozom na Trnovski pristan ob Savici. Edino na ta način bo možno zagotoviti krožni promet, ki je potreben za razne dovoze in odvoze z večjimi vozili (predvserp komunale). 2. Podobna ugotovitev velja tudi za cestd na Trnovski pristan, saj bo ta tudi postala slepo črevo (enako tudi Velika čolnarska). STALIŠČE: kot pod št. 4 6. PODPIS NEČITUIV Z zazidalnim načttom se strinjam, razen Trnovskega pristana. Ne vidim razloga, zakaj Trnovski pristan ne bi bil krožen z Veliko čolnarsko tako kot sedaj. Velika čolnarska je že sedaj zelo obremenjena s prometom zaradi gostilne, sedaj pa še rekreacijski center (tenis igrišča). Zaradi snage bi morali zgraditi dva obračališča s krožno cesto pa je vse rešeno, brez dodatnih investicij. STALIŠČE: kot pod št. 4 7. RUDOLF IVANKA. ALOJZ, Trnovski pristan 34a Pripomba na razgrnitev načrta VS 1 Trnovo med Opekarsko cesto in Malim grabnom Podpisana Ivanka in Alojz Rudolf, se ne strinjava z razgrnitvijo načrta variante, ki rešuje dostop do sredine parcel na katerih so predvidene nove gradnje. Na zadnjem sestanku, na katerega sva bila vabljena, je bila varianta, ki rešuje dostop do teh parcel vrisana z Opekarske ceste. Ta se nama zdi logična in brez pripomb, saj se cesta samo podaljša do zazidljivih parcel. S tem bi bil rešen tudi komunalni problem in odvoz smeti bi bil nemoten glede zadostne širine ceste. Na naslednjem sestanku, na katerega pa žal nisva bila vabljena, pa je bilo sklenjeno, kar je razvidno z razgrnitvijo načrta, da se sprejme popoinoma nova varianta, ki predvideva cesto med našo parcelo št. 250/241 in Marnovo parcelo št. 250/64 in to kljub temu, da je že sedaj nemogoč dovoz s tovornjakom do konca hiše. Res je, da je varianta vrisana samo po parceli št. 250/64, vendar misliva, da bi utrpela škodo tudi naša parcela št. 250/241. Če se s to varianto rešujejo interesi posameznikov, sva v tem primeru midva prav gotovo prizadeta stranka, ker se lahko kasneje ta cesta razširi tudi na našo parcelo. Vsekakor nisva dolžna, zaradi interesa drugih, trpeti hrupa, ki bi nastajal pod oknom kuhinje in spalnice in ukiniti del vrta zaradi eventuelno širše ceste. Misliva, da je najpametneje, da si vsak lastnik parcel, ki so predvidene za novo gradnjo in kdor misli graditi na teh parcelah, uredi dovoz po lastni zemlji in ne na škodo drugih, kot je razvidno iz razgrnitve načrta VS 1 Trnovo. Vsekakor se ne strinjava in ne soglašava z zadnjo varianto. STALIŠČE: Pripomba se veže na enako problematko kot pri-pomba pod št. 1. Z upoštevanjem predloga dovozne poti med obstoječima hišama 36 in 36 a odpade tudi to vprašanje. 8.RIŽNER MIRAN, Mala Čolnarska 4b. v imenu 15 prizadetih krajanov Krajevna skupnost Trnovo je včeraj, dne 7. 1. 1985 sklicala sestanek v zvezi z zazidavo VS-1 Tmovo. Glede na to, da je bila zelo slaba udeležba in premalo časa za razpravo, pošiljamo pismeno stališča prizadetih krajanov, še posebno zaradi tega, ker stališče nas vseh prizadetih, ki smo ga izrazili na predhodnih sestankih predlagatelj spremembe zazidalnega načrta ni upošte-val. Menimo, da gre za skrajno ignoriranje stališč večine, kakor tudi neizvajanje sklepov v tej zadevi. Zato vam pošiljamo ustrezne materiale v prilogi z našim predlogom grafičnega prikaza uredi-tve sporne poti iz Velikega Štradona in ne kot je v predlogu spremembe zazidalnega načrta predvidena pot iz Male Čolnar-ske. Ta problem je star že 15 let in je stalen kamen spotike med krajani, zato vljudno prosirno, da Komite končno le pozitivno reši to zadevo. STALIŠČE: Omenjena dovozna pot je bila vrisana že v potrje-nem zazidalnem načrtu za celotno območje VS -1 Trnovo (pote-kala je celo po SLP zemljišču), ter jo stanovalci tudi uporabljajo (izvedena je v makadamu). Opustitev le-te bi pomenilo bistveno drugačne pogoje za vse stanovalce v tem kareju, ki so gradili po določilih potrjenega zazidalnega načrta. 9. ZBOR OBČANOV - Predložena dopolnitev zazidalnega načrta se sprejme v tej obliki s tem, da se upošteva pripombe Marnovih in se dovozna pot predvidi med hišama 36 - 36 a. - Če je le mogoče upoštevati tudi pripombo Mamovih, da je gostota predvidenih objektov prevelika na tem področju, naj bi se predvidena gradnja na parc. št. 250/64 opustila - Istočasno pa je treba pri zadnjih dveh predvidenih gradnjah glede na to, da bo potrebno kanalizacijo in druge komunalne zadeve speljati na Veliko Čolnarsko zagotoviti, da bo sosed mejaš dovolil brezplačno prekopati to zemljišče. Prisotni so ugotovili, da predložena rešitev zaprtja Trnovskega pristopa in Velike Čolnarske kot slepih ulic ni sprejemljiva glede na precejšnjo prometno obremenitev, zato se predlaga, da obe ulici ostaneta povezani tako kot dosedaj. STALIŠČE: Pripombi iz 1. in 4. alineje se upoštevata. Priporo-čilo iz 2. alineje ni možno upoštevati, ker je lastnik sosednje parcele 250/223 želel vris dodatnega stanovanjskega objekta, gostota pa je v normalnih mejah. Pripomba iz 3. alineje ne sodi v okvir zazidalnega načrta, ampak je lahko predmet konkretne realizacije. ... ¦ _ . PREDLOG PREDLAGAtELJA , „ : . ¦• . ¦ Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o zazidalnem načrtu za del območja RS-1 in RS-2 Rudnik (med Peruzzijevo c, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije) obravnaval na 138. seji dne 8/5-1985 in - ugotovil, da je zazidalni načrt pripravljen v skladu s srednje-ročnmim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, - soglaša z vsemi odgovori na podane pripombe v času javne razgrnitve osnutka ZN in - sklenil, da predlog odloka o ZN za del območja RS-1 in RS-2 Rudnik posreduje zborom Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik v obravnavo in sprejem. ¦ , . IZVRŠNI SVET Na podlagi 39. Člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora na svoji... redni seji dne ... sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za del območja RS 1,2 Rudnik med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo). I. UVODNE DOLOČBE . Lčlen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja RS 1,2 Rudnik med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo), ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbani-zem LUZ, Ljubljana v marcu 1984 pod številko 3172 2. člen Zazidalni načri iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične prikaze: - geodetski načrt v merilu 1:1000 - zazidalni načrt \z leta 1978 z vrisano kasnejšo nedovoljeno gradnjo, M 1:1000 - fizična inventarizacija objektov, M 1:1000 - arhitektonsko - zazidalna situacija, M 1:1000 in M 1:500 - višine in tipi objektov v M 1:500 - detajl otroškega igrišča stanovanjske četrti, M 1:100 - načrt zaklanjanja v M 1:1000 - prometna ureditev, M 1:1000 - ; - komunalne napeljave - idejni poteki, M 1:1000 '-• ¦!• = ' - kopija katastrskega načrta, M 1:1000 - načrt obodne parcelacije z načrtom gradbenih parcel b) obrazložitev k zazidalnemu načrtu c) soglasja pristojnih organov in organizacij, d) ocena stroškov za izvedbo zazidalnega načrta II. MEJE OBMOČJA , ,,;v ¦ ' 3. člen * :- -h v Območje, za katerega se sprejme ta zazidalni načrt, obsega površino v velikosti 9, 60 ha, katere meje potekajo do notranjega roba Peruzzijeve ceste, Knezovega štradona, ceste XVIII. divizije (Jurčkove poti) In zunanjega roba Kerinove ulice. 4. člen Obravnavano območje je po določilih GUP-a namenjeno za sta- novanja in spremljajoče dejavnosti. Na večjih praznih površinah je predvidena organizirana gradnja verižnih hiš, v vrzelih pa dopolnilna gradnja individualnih hiš in dvojčkov. 5. člen Lokacija novih objektov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka na gradbenih parcelah, velikosti: ' . . ¦ - 1:1448 m2 (6 vrstnih hiš), 2:655 m2 (7 garaž), 3:415 m2 (individu-alna hiša), 4:1433 m2 (6 vrstnih hiš), 5:1634 m2 (6 vrstnih hiš), 6:1154 m2 (14 garaž), 7:411 m2(individualna hiša), 8:360 m2 (indi-vidualna hiša), 9:437 m2 individualna hiša, 10:506 m2 (individu-alnahiša), 11:506 m2(individualna hiša), 11a:506m2(individualna hiša) 12: 506 m2 (indivudlana hiša), 13:506 m2 (individualna hiša), 14:506 m2 (individualna hiša), 15:966 m2 (individualna hiša), 16:2043 m2 (32 garaž), 17:1378 m2 (6 vrstnih hiš), 18:685 m2 (& vrstni hiši), 19:1491 ma (6 vrstnih hiš), 20:1439 m2 (6 vrstnih hiš), 21:1792 m2 (6 vrstnih hiš), 22:1450 m2 (6 vrstnih hiš), 23:487 m2 (individualna hiša), 24:440 m2 (individualna hiša), 25:770 m2 (indi-vidualna hiša), 26:623 m2 (2 vrstni hiši), 27:628 m2 (2 vrstni hiši), 28:630 m2 (2 vrstni hiši), 29:633 m2 (2 vrstni hiši), 30:635 m2 (2 vrstni hiši), 31:636 m2 (2 vrstni hiši), 32:625 m2 (2 vrstni hiši), 33:1148 m2 (17 garaž), 34:750 m2 (individualna hiša), 35:532 m2 (individualna hiša), 36:613 m2 {individualna hiša), 37:596 m2 (indi-vidualna hiša), 38:1528 m2 (6 vrstnih hiš), 39:1479 m2 (6 vrstnih hiš), 40:1428 m2 (6 vrstnih hiš), 41:736 m2 (18 garaž), 42:765 m2 (individualna hiša), 43:1584 m2 (2 zaklonišči v umetnem hribu), 44:1237 m2 (otroško igrišče). III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENJ TOLERANCE 6. člen - ' '- '-'-'¦'¦ Površine, ki so namenjene novogradnjam na parcelah iz 5. člena, se pozidajo z verižnimi hišami, individualnimi hiSami in dvojčki. ' '**"'¦. a) pri gradnji verižnih hiš je obvezno upoštevati • - - glavne projekte (št. projekta: 571, avtorja A. Peršin, dipl. ing. arh., D. Gorjup, dipl. ing. arh., - SCT), - sestava posameznih enot oziroma višine objektov, kot so prikazani v grafičnem delu načrta (višine in tipi objektov) iz 2. člena tega odloka, - atrijske ograje in ropotarnice so sestavni del projekta. - garaže: glavni projekti (št. projekta 571/1, avtorja A. Peršin, dipl. ing. arh., D. Gorjup, dipl. ing. arh. - SCT) b) pri gradnji individualnih hiš in dvojčkov je obvezno upošte-vati: situacije, gradbene linije, tolerance: - situacije: po grafični prilogi \z 2. člena tega zakona, - gradbene linije: obvezne linije v obcestnem delu; tolerance: možne v notranjost karejev, - velikost individualnih hiš: 9x11 m, tolerance ± 1,00 rn, velikost dvojčkov 10x20 m, tolerance ± 1,00 m, - višine objektov: P + 1, dovoljena toleranca ± 0,5 etaže - smer slemena: določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka, - kritina: salonit ali salonitke sive barve. 7. člen Pri novopredvidenih objektih so garaže in shrambe obvezno v. stanovanjskih objektih. 8. člen Obstoječi stanovanjski objekti se lahko spreminjajo pod po-goji: - ne sme se spreminjati vpliv na sosednje objekte (hrup, onesnaženje zraka in vode), - v obcestne gradbene linije vseh cest se objekti ne smejo širiti, - v kolikor v obstoječih objektih m garaž in shramb je le-te možno zgraditi na osnovi vsakokratnih strokovnih osnov. 9. člen Ograje pri obstoječih in novopredvidenih individualnih stano-vanjskih hišah in dvojčkih so lahko: žive meje, višine 1,20 m, z žično mrežo v sredini. 10. člen V obstoječih in predvidenih objektih je dopustna čista in mirna obrt ali storitvena dejavnost, za katero je potrebno izdelati pred-hodne strokovne osnove. 11.člen Situacija cest, dovozov in dostopov je določena v grafičnem delu načrta iz 2. člena tega odloka: ... . ,; - dvosmerne ceste, širine 5,50 m: Kerinova ulica in ulica med Dolinškovo in Bobrovo ulico, - enosmerne ceste, širine 3,50 m: Krošljeva, Dolinškova in Bobrova ulica. Dostopi do predvidenih verižnih hiš so namenjeni pešcem, razen za intervencijski dovoz. ¦¦'"'¦ •¦'¦ 12. člen Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava, kontejnerji za zbiranje smeti) je prikazana v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka. IV. ZAČASNA NAMEMBNOSTZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA , 13. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav iz 5. člena tega odloka je stavbno zemljišče dovoljeno uporabljati v sedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih ali na načrtovano izrabo. 14. člen Vse predvidene verižne hiše in pripadajoče garaže, opredeljene v 2. in 7. členu tega odloka je potrebno zgraditi v obliki organizi-rane gradnje enotno do 3. gradbene faze + zunanje lupine in istočasno urediti okolico. Ob realizaciji objektov je potrebno zgraditi tudi 2 predvideni zaklonišči in otroško igrišče iz 2. člena tega odloka (detajl otroškega igrišča stanovanjske četrti). 15. člen Investitorji individualnih hiš in dvojčkov so dolžni urediti oko-lico novogradenj v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v 3 letih od izdaje gradbenega dovoljenja. 16. člen Vse objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 12. člena tega odloka. Investitorji so dolžni plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč. 17. čten Izgradnja obravnavanega območja dela RS 1, 2 - vzhodno od Peruzzijeve ceste je predvidena v zadnji fazi, saj poteka organizi-rana gradnja v celotni soseski od zahoda proti vzhodu. V. KONČNE DOLOČBE 18. člen. S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljavnost odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RS 1 in RS 2 Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/78) za območje iz 3. člena tega odloka. 19. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje pro-stora, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe in pri ZILU, TOZD Urbanizem - LUZ. 20. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Mestna uprava za inšpekcijske službe. 21.člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS. ŠTEVILKA: 350-14/84 Ljubljana, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ RUDNIK: /' MAKS KLANŠEK obrazložitev Leta 1978 je bil izdelan in potrjen zazidalni načrt za območje RS 1, 2 Rudnik. Ta zazidaln otok sega od Ljubljanice na zahodu do Kerinove na vzhodu ter od dolenjske železnice na severu do Jurčkove poti (sedaj Ceste XVIII. divizije) na jugu. Že med postop-kom sprejemanja in tudi kasneje se je v predelu Peruzzijeve ceste nadaljevala gradnja brez dovoljenj. Zraslo je 34 novogradenj, od katerih jih je 11 neposredno onemogočalo realizacijo zazidal-nega načrta. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je februarja 1983 sprejel predlog KS Peruzzi, da se za območje med Peruzzijevo cesto, Knezovim štradonom in Jurčkovo potjo izdela sprememba zazidalnega načrta in dokumentacija za realizacijo. Izvršni svet je marca 1983 sklenil, da sprejme pobudo s tem, da je naročnik in plačnik krajevna skupnost na svoj račun ali na račun investi-torjev. Tako je ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč enota Vič naročil izdelavo predloga spremembe in dokumentacijo za realizacijo za del območja RS 1. 2 Rudnik v marcu 1984. Nalogo je izdelal ZIL TOZD Urbanizem LUZ pod št. projekta 3172 v letu 1984. Izhodišče pri izdelavi je bilo, da naj se Cim bolj upošteva že realizirano stanje, obenem pa se čim manj zmanjša kapaciteta stanovanjskih in spremljajočih objektov. Predlogu je uspelo, da je zmogljivosti, sprejete s prvotnim zazidalnim načrtom, skoraj ohranil (116 objektov po veljavnem ZN, 101 po predlogu). Izvršni svet je na 112. seji dne 7.11. 1984 sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta. Razgrnjen je bil od 5. 12. 1984 do 7. 1. 1985 v prostorih KS Peruzzi in v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik. Javna obravnava je bila organizi-rana 20.12.1984 v prostorih KS Peruzzi. Med razgrnitvijo smo prejeli 6 pripomb občanov. Izvršni svet jih je obravnaval in do njih zavzel stališča, nato pa je na podlagi teh stališč izdelovalec osnutek dopolnil. Osnutek je bil razgrnjen kot »Sprememba zazidalnega načrta«. Ker pa je bil izdelan v skladu z novim zakonom, predlagamo, da se ne sprejme kot sprememba veljavnega načrta (ta se bo lahko uporabljal le do leta 1990), temveč kot nov zazidalni načrt, ki bo veljal tudi po letu 1990. Tak predlog je tudi v skladu z navodili, ki smo jih dobili na Republiškem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Poudarjamo, da gre le za spremembo naslova iz »Sprememba zazidalnega načrta« v »Zazidalni načrt«, drugih sprememb pa gradivo s tem ni doživelo. Novi zakon zahteva, da se v odloku o zazidalnem načrtu določi: meje in funkcijo območja, pogoje oblikovanja, etapnost, režim in začasno namembnost zemljišč ter obveznosti investitorjev in izvajalcev, določi se tudi tolerance. Predlagani odlok se zato bistveno razlikuje od dosedanjih. Lokacijsko dovoljenje za objekte v območju sprejetega zazidalnega načrta se bo izdalo v skladu s pogoji, ki jih določa zazidalni načrt in tako tokacijska dokumentacije ne bo veL potrebna. poročilo Ugotovili smo, da je naknadna nedovoljena gradnja prizadela predvsem območje med Dolinškovo in Bobrovo ulico. Zato smo morali opustiti del pozidave z verižnimi hišami, obenem pa zgo-stiti pozidavo. Tako so nastali logični prečni pasovi, bodisi z individualnimi hišami bodisi z verižnimi hišami. Pri tem je veliko površine zavzelo mizarstvo ob Bobrovi ulici. Kljub temu nam je uspelo, da smo kapacitete, sprejete s prvotnim zazidalnim načr-tom, skoraj ohranili. kapacitete veljavni ZN predlog spremembe verižne hiše . . 108 82 novopredvidene stan. : ' . individualne hiše . - . 8 ¦ ' •' 19 stan. hiše, zgrajene po ¦ • • . sprejetju zazidalnega načrta , - — - , — proizvodni objekti — — Skupaj_______________________________116________102 Promet ' Peruzzijeva cesta, Jurčkova pot, Kerinova ulica in Knezov štra-don predstavljajo dvosmerne obodne ceste, medtem ko so zaradi zemljiških in sosedskih odnosov Krožljeva. Dobrškova in Bobrova ulica predvidene kot enosmerne 3,5 m ceste z vzpored-nim parkiranjem. Za potrebe garažiranja osebnih vozil je predvidena po ena garaža na stanovanjsko enoto. Te so locirane pri vrstni gradnji v posebnih garažnih nizih, pri individualnih objektih pa v sklopu samega objekta. Za potrebe obiskovalcev in za dnevna parkiranja so predvideni še dodatni parkingi in sicer na posebnih parkirnih platojih oziroma vzdolž Dobrškove, Bobrove in Kerinove ulice. Kot protihrupna zaščita so garaže locirane vzdoiž Jurčkove poti.' Prometno-tehnični podatki (širina vozišč, hodnikov za pešce in dimenzije parkirišč) in prometna signalizacija so prikazani v grafični prilogi - prometno - tehnična situacija. Odvoz smeti Po določilih Komunalnega podjetja Ljubljana predvidevamo na 10-15 hiš en kontejner 600-8001. Prostori so posebej označeni. Načrtzaklanjanja Na predvideni lokaciji zaklonišča je bila zgrajena individualna hiša. Zato smo morali poiskati drugo mesto, izračun potrebnih mest oziroma kapaciteta zaklonišč je prikazana na načrtu zakla-njanja. ¦ . KOMUNALNAINFRASTRUKTURA ; 1. Kanalizacija ¦'' Javna kanalizacija obravnavane spremembe bo izvedena v ločenem sistemu. Vsa odpadna voda se zbira v zbiralnik, ki poteka severno od Velikega Galjevca. Vsa meteorna voda (pro-metne površine, strehe in drenažne vode) pa se direktno spelje v odprti odvodnik Veliki Galjevec. Zbiralnik za odpadno vodo se priključuje na obstoječe črpa-lišče Galjevica in nato dalje v zbiralnik B 2. Kanalizacija za odpadno vodo bo izvedena iz vodotesnih pla-stičnih cevi. ZVodovod Na obravnavanem območju delno že obstaja vodovodno omrežje (0 80 po Peruzzijevi cesti), vendar je obstoječa oskrba z vodo pod normalnimi pogoji. Novo vodovodno omrezje je za celotno zazidalno območje RS 1,2 že določeno z ustrezno projektno dokumentacijo (I. in II. faza). Območje spremembe, ki je v obdelavi, se bo navezalo na predvideno omrežje z novimi vodovodnimi krožnimi zankami dimenzije od 0 100-0 250. 3. Električno omrežje Do izgradnje predvidene RTP Trnovo bo celotna soseska RS 1,2 napajana iz RTP Vič preko treh kablov visoke napetosti 10 KV. V tej zvezi je izdelana že vsa ustrezna projektna dokumentacija (LD, PGD). Za območje predvidene spremembe bo potrebna gradnja 2 novih TP prostostoječe lipske izvedbe z močjo 400 KVA z mož-nostjo zamenjave na 630 KVA. Lokacija obeh TP s povezovalnim kabelskim omrežjem je prika-zana v grafični situaciji v M 1:100. 4.PTT Telefonski naročniki na obravnavanem območju bodo vezani na STC Rakovnik, ko bo dograjen (objekt PTT v gradnji). Telefonsko kabelsko omrežje bo zgrajeno deloma s cevnimi, pretežno pa z armiranimi kabli premera žil 0,4 mm z ustreznim številom parov. 5.Win Obravnavano območje je potrebno opremiti s plinskim omrež-jem za potrebe ogrevanja in gospodinjstev. Delno je primamo plinsko omrežje že zgrajeno. Predlog tras sekundarnih plinovodov je prikazan v grafični situaciji M 1:1000. 6. Javna razsvetl|ava Poleg ostalih komunalnih napeljav bo potrebno območje opre-miti tudi z ustrezno javno razsvetljavo. Trase predvidene javne razsvetljave so vrisane v priloženi grafični situaciji, M 1:1000. PRIPOMBE IN STALIŠČA DO PRIPOMB 1.ŽUUMARUA Na posestvu Žulj Apolonije parc. št. 243/58, 243/214 Knezov štradon 34, Ljubljana - vrtu so vrisane individualne htše in cesta. Po tem načrtu je odstranjen tudi kozolec. Kmetija je zaščitena. Na tej kmetiji pa delam in se preživljam izključno s to dejavnostjo. Podpisana Žulj Marija, ki imam status kmeta od česar se tudi živim jaz in lastnica posestva Žulja Apolonija. V kratkem bomo začeli z gradnjo novega ali s preureditvijo starega hleva. Zato želim, da odstopite od gradnje na tem pose-stvu, ker mi je to edini vir zaslužka za preživljanje. STALIŠČE: Omenjeno zemljišče je predvideno za pozidavo že z veljavnim zazidalnim načrtom, pa tudi s spremembami in dopolnitvami prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 ni namenjeno kmetijstvu, temveč urbanizaciji (»zazid-Ijive površine z vidika razvrstitve kmetijskih zemljišč«). Osnutek zazidalnega načrta ne širi zazidljivih površin. Ker zemljišča pripadajo zaščiteni kmetiji je občina po 34. členu Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) dolžna na željo prejšnjega lastnika le-temu priskrbeti prvenstveno druga ustrezna zemljišča. Rešitev bomo torej iskali v možnosti zamenjave (s sodelovanjem KZS in Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč). 2. GARVAS FRANC, dipl. ing., Ljubljana, Knezov štradon 20/a Podpisani Garvas Franc, dipl. ing., imam k spremembi zazidal-nega načrta sledeče pripombe: - upoštevane niso dejanske posestne meje, - z odločbo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik št. 464-222/80 z dne 28/6-1983 mi je bila priznana prednostna pravica uporabe parc. št. 243/268, vl. št. 2348 k. o. Karlovško predmestje in sem na to zemljišče dobil tudi lokacijsko dovoljenje za stano-vanjsko hišo dne 2/8-1983 pod št. 351-224/75. S spremembo zazidalnega načrta pa se mi ta parcela skrajša na južni strani za cca 16 m, kar smatram za nepravilno in nasilno odvzemanje lastnine. V to spremembo pristanem le, če se mi dodeli brezplačno prednostna pravica na vzhodni strani za par-celo med mojo hišo in novo dovozno cesto. - Ugotavljam, da v spremembi zazidalnega načrta niso vpi-sane najnovejše parcelne števtlke in sicer: 243/268 - moja par-cela, 243/287 - parcela mojega sina Garvas Franca ml., 243/224 - moja parcela, - ni pravilno vrisana severna posestna meja objekta, ki leži južno od moje obstoječe hiše. Ta meja je pravilno le 2,9 m severno od tega objekta, ne pa kar cca 11 m, kot je nepravilno vrisano v načrtu. Objekt leži na parceli št. 243/55, - ne strinjam se in ne dovoljujem, da bi potekal pločnik ob dovozni cesti po zapadni strani ceste. Pločnik se naj premakne na vzhodno stran ceste. Ni prav, da poteka nova cesta skoraj po celi širini parcele št. 243/22. S tako traso se ne strinjam!, - mojemu sinu Garvas Francu, ki je solastnik nekdanje par-cele 243/55 je Ljubljanski Geodetski biro 1984. leta odmeril južno od moje parcele parcelo pod št. 243/287 in je Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane 12. 10. 1984 tudi izdala ustrezno odločbo pod št. 3/484-84. Ta odločba se ujema tudi z lokacijsko dokumentacijo št. 30032, ki jo je izdal ZIL TOZD Urbanizem LUZ v letu 1984. Kot je razvidno iz spremembe zazidalnega načra, se navedene odločbe sploh niso upoštevale, kar je nepravilno. Moj sin Garvas Franc ml., Zelena pot 21, Ljubljana, se s spremembo zazidalnega načrta strinja le pod pogojem, da se mu brezplačno prizna prednostna pravica na parceli 243/22 vzhodno od prvega dela dvojčka - med dvojčkoma in novo dovozno cesto. Dalje zahteva tudi, da se pločnik ob cesti premakne na vzhodni rob te ceste, ker sicer izgubi preveč zemljišča. Na predloženo kopijo zazidalnega načrta sva s sinom vrisala s svinčnikom dejanske posestne meje in parcele tudi oštevilčila. Prosiva, da najine pripombe in zahteve upoštevate tako, da ne bova oškodovana. V nasprotnem primeru se s spremembo ne strinjava! Pripominjam še, da imam v skladu s citirano lokacijsko odločbo od meje obstoječe hiše na parc. št. 243/268 izhod na Knezov štradon preko moje parcele 243/224 in 243/56, kar pa ni razvidno iz predloženega zazidalnega načrta. ZAHTEVAM PO-PRAVEK! STALIŠČE: - V času izdaje odločbe št. 464-222/80 z dne 28. 6.1983 se je prednostna pravica uporabe zemljišča prejšnjemu lastniku zem-Ijišča priznavala pod pogoji, določenimi v 8. in 9. členu takrat veljavnega zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76). Prednostna pravica uporabe za gradnjo se je po citiranem zakonu lahko priznavala na tolikšni površini zem-Ijišča, kolikor jo je potrebno za zgraditev stanovanjske hiše in za njeno redno rabo in sicer samo na eni parceli nastali po veljavno sprejetem zazidalnem načrtu. Geodetska uprava je dolžna pri odmeri in izdelavi delilnega načrta upoštevati sprejeti zazidalni načrt in v skladu z njim izdelano lokacijsko dokumentacijo. - Po osnutku zazidalnega načrta se funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše Garvasa celo poveča, saj je večje kot ga je predvidel prvotni zazidalni načrt. - Novi zakon o stavfonih zemljiščih (Uredni list SRS, št. 18/84). kakor tudi prejšnji zgoraj navedeni zakon (Uradni list SRS, št. 19/ 76) ne dotočata pogoja, da bi se prednostna pravica za gradnjo priznavala proti plačilu odškodnine. V osnutku zazidalnega načrta na zemljiSču med hišo in novo dovozno cesto ni predvi-dena gradnja stanovanjskega objekta, zato na opisanem delu zemljišča prednostne pravice uporabe za gradnjo ne boste mogli uspešno uveljaviti. - Severna parcelna meja je po osnutku zazidalnega načrta ostala nespremenjena, kar je razvidno tudi iz katastrskega načrta. - Lega dovozne ceste in pločnika se mora zaradi neprimerne bližine obstoječih objektov na vzhodni strani - po dogovoru s predstavniki KS - umakniti proti zahodu. - Na severni strani je izvoz na Knezov štradon ostal nespreme-njen. . ' Pripombi se zato ne ugodi. 3. HOČEVAR FRANC, POTOČAR JOŽE, KRAGEU FRANC, Ljubljana Podpisani lastniki parcele 243/43, na katerih so grajene stano-vanjske hiuše 243/184, 243/225 in 243/188 lastnikov Hočevar Franca, Potočar Jožeta in Kragelj Franca s hišnimi številkami 35, 37 in 39, prosimo, za odkup ali dodelitev zemljišča, s katerim se omenjena parcela izravnava. Ker ta del povsem pripada tem parcelam smo močno zaintere-sirani za pridobitev. S te bi bila urejena okolica in ne bi kvarilo izgleda oziroma stužila kot odlagališče. Prepričani smo, da je to v obojestranskem interesu in pričakujemo ugoditev našim željam. STALIŠČE: Pripombo smo upoštevali. Osnutek zazidalnega načrta je dopolnjen tako, da bo del parcele št. 243/68 pripadal kot funkci-onalno zemljišče k objektom hišne št. 35, 37 in 39. 4. JESIH JAKOB, Ljubljana, Dolenjska cesta 154 - v imenu prizadetih V imenu vseh prizadetih za gradnjo hiš ob Dolinškovi ulici podajampripombe. Ne strinjamo se s tako vrsto gradnje, ker niso upoštevane parcelne meje. Podrobnejša obrazložitev načina zazidave teh parcel, ki jo predlagamo vsi prizadeti je razvidna iz dopisa naslovljenega na Izvršni svet Skupščine občine dne 21. 12. 1984. STALIŠČE: Pripombo smo upoštevali. Osnutek zazidalnega načrta je dopolnjen tako, da bo na navedenih parcelah možna gradnja individualnih stanovanjskih hiš, s tem pa se bo število objektov zmanjšalo z 10 na 7. S tako spremembo se strinja tudi Krajevna skupnost Peruzzi (sklep Komunalno gradbene komisije z dne 2B. 2. 1985). Investitorji bodo nosili sorazmerno večje stroške urejanja. Ker se je z upoštevanjem pripombe zmanjšala gostota pozidave v tem območju, bodo morali investitorji prispevati sorazmerno večji delež k stroškom urejanja. 5. KASTELIC ALOJZ, Ljubljana, Janežičeva 15 Osnutek zazidalnega načrta RS 1-2, obravnava razširitev zazi-dalnega načrta na območju med Jurčkovo potjo, Peruzzijevo cesto in Knezovim štradonom. Smatram, da bi se iz istega razloga, ki je narekoval omejeno spremembo, razširil zazidalni načrt tja do ceste na Požaru, v širini med Jurčkovo potjo in Knezovim štradonom proti cesti na Po-žaru. Na tem območju je že zgrajenih nekaj individualnih slanovanj-skih objektov, in sem zato mnenja, da bi se zazidalni načrt razširil tudi na del zemljišča, ki je namenjen kmetijskemu zemljišču, saj dejansko leži med dvema pozidanima conama. Sem lastnik par-cele na tem območju in bi del tega zemljišča rad uporabil za gradnjo stanovanjske hiše in si s tem rešil stanovanjsko vpraša-nje. Prosim, da upoštevate moje pripombe. STALIŠČE: - ... - - Predlagano zemljišče leži po: *' ' ' - spremembah in dopolnitvah prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 -1985 v prvem (A) območju kmetij-skih zemljiš - trajna kmetijska zemljišča, - po GUP-u izven zazidljivih površin v zelenem pasu med površinami, namenjeni stanovanjski gradnji (območja RS 1, 2 -Jurčkova pot in RS-4 llovica) in proizvodno cono (RP 2/1 in R 2/2). Pripombi se zato ne ugodi. 6. PRIPOMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI PERUZZI - Smer dovoza naj se v Bobrovi ulici uredi tako, da bo dovoz iz Knezovega štradona in izvoz iz Jurčkove poti, - po možnosti naj se upošteva pripomba tov. Žulj Marije, Knezov štradon 34, tako da se opusti gradnja vrstnih hiš in ceste na njihovem posestvu. STALIŠČE: Zaradi odvoza smeti mora biti prečni promet med Knezovim štradonom in Cesto XVIII. divizije (Jurčkovo potjo) urejen tekoče, torej tako, da se smer prometa med posameznimi prečnimi uli-caml menja. Ker je med Dolinškovo in Bobrovo ulico vmes slepa dvosmerna ulica je racionalen odvoz možen le tako kot to pred-laga osnutek zazidalnega načrta. Odgovor na drugo pripombo je enak odgovoru pod št. 1 (Žulj). predlog Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na predlog razlasti-tvenega upravičenca Samoupravne interesne skupnosti za ures-ničevanje desetletnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane, Ljubljana, Beethovnova ulica 4, v upravni zadevi ugotovitve splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste v Ljubljani, I. faza - druga etapa od Pekarne Center do mostu preko Glinščice, na podlagi 1. odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne-sprejela ODLOČBA Ugotovi se, da je v splošnem interesu rekonstrukcija Tržaške ceste v Ljubljani I. faza, druga etapa na odseku od križišča z Viško cesto do Žirovnikove ceste, na zemljišču: - delu parc. št. 1677/1 - stanovanjska stavba 331 - vrt 583 vl. št. 442 k.o. Vič, ki po predparcelacijskem načrtu dobi novo parc. št. 1677/4 - stanovanjska stavba 119 m2, dvorišče 109 m2, v lasti in uporabi CIRMAN Vinka \z Ljubljane, Tržaška 101 do 2/3, ŽORŽ Marije in ŽORŽ Vladota, istotam, vsak do 1/6, - delu parc. št. 1676/1 - sadovnjak 931 m2, vl. št. 220 k.o. Vič, ki po predparcelacijskem načrtu dobi novo parc. št. 1676/3 -sadovnjak 99 m2, v uporabi CIRMAN Vinkota \z Ljubljane, Tržaška 101. obrazložitev Razlastitveni upravičenec je z vlogo z dne 26/4-1985 in s spremembami z dne 13/5-1985, 14/5-1985 in 17/5-1985 predlagal, naj skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotovi s svojo odločbo, da je v splošnem interesu rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku od križišča z Viško cesto do Žirovnikove ceste na zemljiščih družbene lastnine v k.o. Vič, ki so v uporabi prejšnjih lastnikov oz. uporabnikov, kot je navedeno v izreku odločbe. V vlogi navaja, da je rekonstrukcija Tržaške ceste predvidena po odloku o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Uradni list SRS, št. 26/74), urbanistično pa je opredeljena v odloku o spremembi in dopolni-tvi Generalnega urbanističnega plana razvoja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest in zavarovanih površin za ceste (Uradni list SRS, št. 11/79). Za rekonstrukcijo Tržaške ceste je Zavod za izgradnjjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ izdelal lokacijsko dokumentacijo št. 31221 z dne 13/2-1985, iz katere je razvidno, katera zemljišča ter na teh zemljiščih stoječe zgrddbe bodo prizadete s predvideno rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku od Pekarne Center do mostu preko Glinščice. Razlastitveni upravičenec je k vlogi priložil zemljiškoknjižne izpiske za prizadeta zemljišča, lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ, LD št. 31221 in predparcelacijski načrt Geodetske uprave mesta Ljubljane z dne 30/4-1985 z naznanilnii listi, \z katerega je razvi-den obseg površin, za katere se ugotavlja splošni interes in lokacijsko dovoljenje republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora št. 350/F/Ž z dne 14/3-1985. Vsa v izreku navedena zemljišča so v družbeni lastnini, stranke pa imajo pravico uporabe, dokler ne bodo izdane pravnomočne odločbe o razlastitvi na navedenih zemljiščih stoječih stavb in funkcionalnih zemlišč k tem stavbam oz. o odvzemu iz posesti tistih zemljišč, ki presegajo zemljišča, potrebna za normalno uporabo stavbe. Družbenoekonomska in pravna podlaga za uvedbo razlastitve-nega postopka oz. postopka ob prisilnem prenosu je, da je ugotovljen splošni interes po določbah zakona o razlastitvi in o prisitnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), v nadaljnjem besedilu: ZR). Po določilu navedenega zakon je splošni interes ugotovljen v vseh tistih primerih, ko je s prostorskim izvedbenim aktom na določenem zemljišču predvidena graditev po namenu določe-nega objekta ali izvedba drugih del (16. člen ZR). Če splošni interes ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim aktom, oziroma če ta akt ne določa lokacijo konkretnega objekta, ga v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana ugotavlja skupščina občine na seji z odločbo. V prostorskem delu družbenega plana razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik z obdobje 1981-1985, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 29. seji dne 25/2-1981 je v E poglavju (stran 109) predvidena v tem obdobju rekonstrukcija Tržaške ceste. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejela sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 12/84). Sestavni del tega sklepa je dokumentacija o spremembi in dopolnitvi prostorskega dela družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje 1981 -1985, iz katere je razvidno, daso predmetna zemljišča razvrščena z vidika kmetijskih površin v zazidane povr-šine (VIII. kategorija). Strankam - lastnikom prizadetih zemljišč je bila v postopku, v skladu z 8. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 32/78) dana možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za to odločbo in je bilo s tem varovano načelo zaslišanja stranke. Ustne obravnave dne 24/5-1985 so se stranke Cirman Vinko in Žorž Vlado udeležile osebno, stranka Žorž Marija pa po svojem rnožu Žorž Vladotu, kot pooblaščencu brez pooblastila, v smislu 3. odstavka 59. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78). Stranke so na zapisnik izjavile, da se z ugotovitvijo splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku od križišča z Viško cesto do Žirovnikove ceste nače-loma strinjajo, vendar zahtevajo nadomestno gradnjo na svojem zemljišču parc. št. 1676/1 k.o. Vič, Cirman Vinko pa tudi odškod-nino za prenehanje kmetijske dejavnosti. Strankam je bilo pojas-njeno, da je zahteva glede odškodnine v tem postopku ugotovitve splošnega interesa še preuranjena, saj se po določilu 49. člena ZR o odškodnini odloča šele po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi/ Ker predlagatelj vloge potrebuje zemljišče za rekonstrukcijo ceste, ima kot samoupravna interesna skupnost status razlasti-tvenega upravičenca v smislu 1. odstavka 6. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Predlog za ugotovitev splošnega interesa je torej vložila po zakonu upravičena družbeno pravna oseba. Glede na to, da splošni interes za rekonstrukcijo Tržaške ceste v Ljubljani I. faza druga etapa, ni ugotovljen v skladu s 16. členom ZR, ker po prostorskem izvedbenem načrtu na določenem zenv Ijišču ni predvidena gradnja po namenu določenega objekta, se splošni interes ugotavlja po prvem odstavku 17. člena ZR z odločbo, ki jo spreime.X)bčinska skupščina na seji v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. V prostorskem delu druž-benega plana je, kot smo že navedli, predvidena rekonstrukcija Tržaške ceste in je tako izpolnjen pogoj iz 17. člena ZR. Po 175. členu statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), spremembe in dopolnitve (Uradni list SRS, št. 35/ 81), je za odločanje o tej zadevi podana pristojnost zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti. Glede na navedeno, oba zbora smatrata, da so podani zakoniti pogoji za ugotovitev, da je rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku od križišča z Viško cesto do Žirovnikove ceste na pred-metnih zemljiščih v splošnem interesu ter sta zato odločila tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Tožba, s katero se zoper to odločbo začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. Odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora, ni mogoče izvršiti, dokler ni upravni spor končan (4. odstavek 97. člena ZR). Na podlagi te odločbe lahko razlastitveni upravičenec predlaga razlastitev najkasneje v dveh letih od dneva, ko je bila sprejeta ta odločba (20. člen ZR). S tem je odločba utemeljena. Odločba je takse oproščena po 27. členu zakona o upravnih taksah. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopustna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30 dneh od vročitve te odločbe. V skladu z določilom 37. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) upravni organ prilaga pismeno poročilo: Razlastitveni upravičenec Republiška skupnost za gradnjo cest, je predlagal, da se ugotovi splošni interes za rekonstrukcijo Tržaške ceste v Ljubljani I. faza, druga etapa na odseku od križišča z Viško cesto do Žirovnikove ceste, na zemljiščih delu parc. št. 1677/1 in 1676/1 k. o. Vič v skupni iztneri 327 m2, ki zajema tudi zgradbo. Rekonstrukcija je predvidena z odlokom o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Uradni list SRS št. 26/74), urbanistično pa je oprede-Ijena v odloku o spremembi in dopolnitvi Generalnega urbanistič-nega plana razvoja mesta Ljubljana za potek avtocest in regional-nih cest za zavarovalnih površin za ceste (Uradni list SRS, št. 11/ 79). Za rekonstrukcijo Tržaške ceste I. faza je ZIL-TOZD Urbani-zem izdelal lokacijsko dokumentacijo št. 31221 z dne 13/2-1985, iz katere je razvidno, katero zemljišče ter na tem zemljišču sto-ječe zgradbe bo prizadeto s predvideno rekonstrukcijo Tržaške ceste. SIS za gradnjo cest j&, na podlagi zgoraj navedene dokumenta-cije in gradbenega dovoljenja, del Tržaške ceste I. faza, to je od Žirovnikove ceste do PEKARNE CENTER že zgradil. Za ta del je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela odločbo o ugo-tovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Tržaške ceste I. faza 464-7/81 z dne 27/2-1984. V letu 1985 SIS za gradnjo cest nada-Ijuje z drugim delom rekonstrukcije v območju križišča z Viško cesto. Za ta del je izdana lokacijska odločba republiškega komi-teja za varstvo okolja in urejanje prostora št. 350/P-15/85-DF/ž z dne 14/3-1985. Rekonstrukcija Tržaške ceste je predvidena v srednjerocnem družbenem planu razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 (sprejetega na 29. seji SO Ljubljana Vič-Rudnik dne 25/2-1981 - stran 109). Obseg zemljišča, potrebnega za rekonstrukcijo Tržaške ceste je razviden iz predparcelacijskih načrtov Geodetske uprave mesta Ljubljane z dne 30/4-1985. Razlastitveni upravičenec z lastniki zgradb iz zemljišč ob Trža-ški cesti v predhodnem postopku ni uspel sporazumno pridobiti predmetne nepremičnine, zato predlaga, da bo lahko sprožil razlastitveni postopek, da se ugotovi splošni družbeni interes za gradnjo predmetnega objekta. Ker splošni interes za rekonstrukcijo Tržaške ceste na odseku 6d Viške ceste do Žirovnikove ceste ni ugotovljen v skladu s 16. členom zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), ker po prostorskem izvedbenem načrtu na določenem zemljišču ni predvidena grad-nja po namenu določenega objekta, se splošni interes ugotavlja po prvem odstavku 17. člena zakona o razlastitvi z odločbo, ki jo sprejme občinska skupščina na seji v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. V prostorskem delu družbenega plana je, kot smo že navedli. predvidena rekonstrukcija Tržaške ceste in je tako izpolnjen pogoj \z 17. člena ZR. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupš&ne ob&ne Ljubtjana Vfč-RudnHt o zaključnem račtinu davkov in prispevkov za leto 1984 obravnaval na 139. seji dne 15. 5. 1985 in sklenil, da ga posnduje zborom Skupščine oto&ne Ljubljana Vič-Rud-nlk v obravnavo in sprejem. ._ , IZVRŠNI SVET Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 2/78 in 35/81) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne..........sprejela SKLEP o zaključnem računu davkov in pri-spevkov za leto 1984 i. ¦¦"¦-¦¦, Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1984 se potrdi. Zaključni račun davkov in prispevkov obsega: - obremenitev na davkih in prispevkih za leto 1984 1.301.240.702,50 - obresti in stroški prisilne izterjave v letu 1984 27.738.118,00 - plačila davkov in prispevkov v letu 1984 1.247.462.360,00 - neporavnani davki in prispevki na dan 31. 12.1983 81.517.460.50 Ta sklep velja takoj. ¦ Predsednik OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: Maks KlanSek Datum: obrazložitev Na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov je dolžna uprava za družbene prihodke po preteku leta pripraviti zaključni račun davkov in prispevkov, ki ga nato pregleda stro-kovna komisija, imenovana od izvržnega sveta. Strokovna komi-sija v sestavi GARTNER Janče, POGAČAR Vera in TRČEK Andreja, ki je pregledala zaktjučni račun davkov in prispevkov, je svoje delo opravila in sestavila zapisnik o pregledu davkov in prispevkov za poslovno leto 1984. Strokovna komisija ugotavlja, da se je ob pregledu zafcfjučnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 komisija poslužila evidence in knjigovodstva in odmere in ni ugotovila niti formalnih niti materialnih nepravilnosti. Zato komisija predlaga občinski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik, da potrdi zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1984. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine Ljubljana Vii-Rudnikje predlog odtoka o zakljuinem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubtjana Vtč-Rudnikza leto 1984 obravnaval na 129. seji in sUenit, da ga posreduje delegatom skupščine občine Ljubljana VHS~Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/ 74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi pro-računa občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 Lčlen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1984, kalerega sestavni del je tudi zak-Ijučni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. «en Zaključni račun proračuna izkazuje: Prihodke din 662.230.802,95 Odhodke din 660.976.839,75 Presezek prihodkov din 1,253.963,20 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v znesku din 1,253.963,20 se razporedi za razširitev računalniškega si-stema. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje Prihodke din 9,607.164,05 Odhodke din 1.528.779.00 Presežek prihodkov . - din 8.078.385,05 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem rafiunu rezervnega sklada v znesku din 8,078.385,05 se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1985. 6. člen Ta odlok v*lja osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka. 400-5/83 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MaksKLANŠEK BILIICl PRIH0DK0V IN RAZPOREDA PRIH0DK0T PRORACONA OBČINE LJUBLJANA VIČ RUDNIK ZK LETO 1984 Stev konta PBIHODKI Doaeženo din SteY. konta 0DH0DKI doseSeno din 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkoy 337.8o*.318,4o 73 Prlhodki od davka od prometa • proisvodov in storiteT ter prometa nepreoičnln ln pravlc 19^.937.628,80 74 Prihodkl od davka na prihodke od premoienja in premoženjakih pravic ter od dru«ih" davkov 47,95*.759,5o 75 Prihodki od taka - 2o,651,494,75 77 Prihodkl po posebnih predpieih in prlhodkl upravnih organov DPS 44,185.6ol,5o 78 Prispevek proraSunov ljubljan- skih občln 16,697.ooo,oo 4o 41 42 43 44 45 46 47 48 Sredstva la delo upravnlh organov Sredstva za posebne in droge naaene za delo uprav-nlh orgJBiOT Sredstva sa ljudsko obranbo in dniibeno ssnnEaSčl^to 165.ol9.loo,00 21,659.000,00 2,7o2.951,oo Dnigo potrete ln ljntervenoi— je ˇ gospodarstvu 32,362.75o,5o Sredstva.prenešena drugiia BPS ln SIS 257.595.4o9.oo Sredstva sa draibene dejav-nostl Sredstva sa druge aploSne druibene potrebe IsloSnJ« t obreoio pror»-čunsko reservo Drvd odhodkl pposoSdc pri.nodjcov 30,346.745,00 93.219.296.3o 4.612.466,50 53,459.121,45 1,253.963,20 ..s.iJUAž... .ŠSŠiŠ22i§SŠ*». ...2/.2.P.4.J. _6A2_. 23oT8o2,95 skupSCina občine ljubljana vič rudnik ZAKLJUČNO POROCllO 0 IZVRŽITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VlC RUDNIK ZA LETO 1984 A.PRIHODKI Stev.• Stev.Realizacija Indeks pozic. konta VRSTA PRIHODKA . Plan 1984 1984 5:4 _1_________2________________2____________________________________^t_____________5 ________6 1 72o 2 721 3- 721 4 721 5 ., 721 6 722 7 72? 72 8 73o 732 732 10 734 11 735 73 Davek iz OD delavcev 49 Davek lz dohodka iz gospodarske dejavnosti 169 Davek na dohodek od gospodarske dejavnosti 21 Davek iz dhodka lz negospodarBkih dejavnostl 1 Davek na dohodek od negospodarskih dejavnoatl 36 Davek od avtorskih pravic 27 Davek iz dohodka od kmetljske dejavnosti 9 Prihodkl od davkov od osebnih dohodkov 314 Posebni občinskl davek od proneta proiz-vodov,razen od prometa alkoholnih pljač 11 Posebni republiSki davek od prometa : proizvodov - odatopljeni del .• 46 Poaebni občinski davek od prometa alkoholnih pija« 73 Posebni obiinski davek od plačll za atorltve 12 Davek od prometa nepremičnin in pravic 31 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravlc ,58o,ooo 53,291.124,o5 Io7 .2o6,ooo 179.112.124.oo Io6 ,5oo.ooo 21,955.754,85 Io2 ,745,ooo * 22o.657,5o ,3oo.ooo 41,47o.34o,4o 114 ,5oo.ooo 32.433.o33,lo 118 ,o92.ooo 9,762.599,5o Io7 ,923.ooo 337,8o4.318,4o Io7 ,000.000 lo,o59.o25,00 91 ,271.ooo 56,5o9.ooo,oo 122 ,000.000 74,951.285,8o Io3 ,683.ooo 15,891.93o,oo 125 ,76o.ooo 37,526.388,00 118 128.443.ooo 194,937.628,8o 152 12 24 74o 13 74o 14 741 15 748 16 743 741 >: 74 17 75o 18 75o 19 751 20 752 75 21 ¦ 77o 22 771 23 778 77 78 Davek na prihodek od preraoženja in premoženjaklh pravlc ,435.ooo ,4oo.ooo ,800.000 ,000.000 ,885.000 Davek na posest zgradb • Davek na dediSfiine in darila . '. Davek na dohodek od igre na arefio Davek od skupnega dohodka obSanov ' Davek na tovorna ceatna vozila . • - Prihodki od davka na prihodke od premoženja in premoženj8kih pravic ter od oVugih davkov 51,52o.ooo Upravne takae 2,806.000 Takse na promet parklarjev in kopltarjev 2,752.000 Komunalne takse za bivanje v turlstičnih krajih 5.000 Sodne takae 13,192.000 Prihodki od taka 18,755.000 Prihodkl po posebnih predpisih - denarne kazni 11,342.000 Prihodki od organov ln organizacij DPS-nellmitlrani 3o,645.000 Drugi prihodki 264.000 Prihodki po posebnih predpiaih in prihodki upravnih organov DPS 42,251.000 Prispevek proraCunov lJubljanEkih občin 16,697.ooo VSEGA PRIHODKI ZA RAZPOREDITEV 618.860.000 11,854.669,00 Il,o28.918,5o 7,557.647,oo l,141.221,5o 16,358.536,5o 13,767.oo 47,954 5,9o2 2,841. 67. 11,839-2o,651. 12,o37. 31,837. 3o9. 759,5o 36o,75 615,5o 853,5o 665,oo 494,75 934,oo 751,5o 916,oo 88 I06 77 114 97 93 21o Io3 1357 9o llo I06 Io4 117 44,185.6ol,5o Io5 16,697.ooo,oo loo 662.23o.8o2,95 Io7 B. RAZPORED PBIHODKOV (ODBODKI) ŠteT. pozic• Stev. konta V r s t * odhodka Plan 1984 Realiiacija 1984 Indeki 5:* 1 4oo-oo 2 4oo-ol 3 4oo-o2 4 4oo-o3 5 4ol-oo 6 4ol-ol ? 401-02 8 4o2-oo 9 4o2-ol 4o 10 4lo-oo 11 4l8-oo 12 4l8-ol 13 4l8-o2 4l8-o3 kl 14 4ZL-oo 15 421-ol Sredetva za OD upravnih organov Sklad skupne porabe upraraih organor . . Sredotva uOD uTO Sklad ekupne porate za TO Sredstva za mat. izd. Bkupaiine in IS Srtdstva za mat. izd. upravnih organov Srsdstva za raaterialne izdatke za TO Sredstva amortizacije upravnih orgaaor Razširitev računal. sistsma • ' , Sredstva za delo upravnih organov Sredetva za OD funkcionBtrjev skupiiiae in IS ' Sredatva za pos. namene skupačine in IS ¦ • ¦ - '¦ PrevectiTa in .vzgoja v cestnem prometu - ¦ ¦ Po poteh partizanske Ljnbljane ^ Titova itafeta 1984 ^' Sredstva za poeebne in druge namene sa delo upr»Tnih organoT Poseben raoun LO - za opreoo Poseben račun IO - za materialne izdatke : > Io6,44o.ooo Io6,44o.ooo,oo loo 8,9oo.loo 8,9oo.loo,oo loo 5,684.ooo 5,684.ooo,oo loo 212.OOO 212.000,00 lOO 7,5oo.ooo 7,5oo.ooo,oo loo 32,25o.ooo 32,25o.ooo,oo loo 533-ooo 533.ooo,oo loo 2,500.000 2,500.000,00 loo 1,000.000 1,000.000,00 loo I65,ol9.1oo I65,ol9.1oo,oo loo 17.88o.ooo 17,880.000,00 loo 3,loo.ooo J,loo.ooo,oo loo • 277.OOO 277.ooo,oo loo 2o2.ooo 2o2.ooo,oo loo 2oo.ooo 2oo.ooo,oo loo 21,659>ooo 21,659.ooo,oo loo 965.000 965.000,00 loo 247.0OO 247.000,00 lOO 16 421-o2 16A 421-o3 42 17 433-00 18 433-ol 18/1 433-o2 20 Yt2-oo 442 21 446-oo . m 22 447-00 23 447-01 2^ 447-o2 25 447-03 447 26 447-o4 26A 447-o5 26/2 447-o5o Za družbenogospodareki sietem Združeni odrsd CZ - stroaki ogreTanja Sredotra za W in družbeno samozaiSito Združitev sredstsv za 10-letni program izgradnje cest Kritje rulik 7 ceni dnevnikoT CP Ljubljanski dnevnik Kritje razlik v cesi prevozov - Integral Ljubljana Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu Priep. prorač. SkupšSiae meota Ljubljane .ri Prisp. prorač. madobčin. skupnosti Pospeeevnnje kmetijatva Dopolniln« eredstv* SIS . Temeljno javno tožilstTO ' Tetaeljno eodišSe Ljubljana ¦ Sodiače združeneg« dela Družbeni pravobranilec eaffloupravljanja Skupaj pravoeodje ' Zavod za družbenq planiranje Ljubljana in akupnost sa cene Ljubljaoa Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - toplotni prikljuSek Zavod za družbeno pl&niranja Ljubljan« - računalniaka opreoa l,428.ooo l,428.ooo,oo loo 63.000 62.951,oo loo 2,7o3.ooo 2,7o2.951,oo loo 26,372.ooo 26,372.ooo,oo loo 4,999.000 4,999.ooo,oo loo 1,000.000 991.75o,5o 99 32,371.ooo 32,362.75o,5o loo 157i?o4.ooo 157,7o4.ooo,oo loo 157,7o4.ooo 157,7o4.ooo,oo loo 4,3oo.ooo 4,3oo.000,00 loo 4,3oo.ooo 4,3oo.ooo,oo loo 8,156.000 8,156.000,00 loo 54,298.ooo 5^.298.000,00 loo 4,l8l.OOO 4,181.000.00 1OO 2,916.000 2,9l6.OOO,OO IOO 69,551.ooo 69,551*ooo,oo loo 5,l64.ooo 5,l64.ooo,oo loo 785.000 785.000,00 loo 746.000 746.000.00 loo 2? 447-«* 28 447-o7 29 447-o8 30 44?-o9 31 447-lo 32 447-11 33 447-12 3* 447-13 35 447-14 37 447-16 38 447-17 39 447-18 40 447-19 447 41 448-oo 42 448-ol ; :o 173.000 173-OOO 173.000 898.000 23.131.loo 2,752.000 5.000 2,757.000 257.Vt3.loo 898.000 898.000 7o.^oo,oo loo 173.000,00 173.000,00 173.000,00 890.000,00 23,131.100,00 ^.siii.^ss.so 67.853,50 2,9o9.3o9,oo 257,595.*o9,oo 898.000,00 898.000,00 loo loo loo loo loo Io3 1357 I06 loo loo loo v* *53-oo *5 ^53-ol W «»53-o2 «>53 1*7 *5«(-oo i>8 <>5H-ol «.54 «.9 456-00 456 50 458-00 51 458-0I 52 458-O2 53 458-o3 54 55 56 458-o4 458-05 458-06 458 45 PST - prisp«T«k PST - odikodnina ni zaaljiK« Sofiaancinnj« rekrako. turiat. ctntr« T«l. naaiaa Srvdstm u t«l««no kultoro Eadro-rak* danarn* poaoii ' v . . Pr«LiTnin» kaetoa v Sr*dstT« e» socialao ia otroiko vmrstTO Mrliška ogladu slniba . Sradstva xa sdr*TstT*no varatvo ia sdmTatrnio ut. Stalnat pricnavalnina borcea NOV In druiinakia clanoa Knkratne, obJaan« primar. borcea HOV ZdrmTljanj« t cdnTiliKih, oddih ln r«kr**ci> Stalna pris. borc«a sa Hnru Mjo ln boreaa ix Tojn 1912-1918 Inkratns draarne poaoSi borcea za s*T*rno Mjo in borc«a is Tojn 1912-1918 FomoS odcrbovancaB, tercaa NOV t doaOTih poiitka Toirariik« pomoS borcaa HOV SrodBt™ u uTcljavljuiJe taaaljaih pravie berear, »ojnih innlidoT ia druiln padlih borcer t Sradstva z» druibsn* deja-raoeti . ' , 852.000 3.328.OOO 500.000 4,68o.ooo 2,71o.ooo 356.O0O 3,000.000 438.000 438.OOO 12,31o.ooo 2,670.000 2,855.000 1,069.000 852.ooo.oo 3.327.793,50 ^00*000fOO 4,679.793,50 2,7o2.686,oo 355.362,00 3,o58.o48,oo 437.9o3.5o 437.9»3,5o U.,172.900,00 2|D^7*000|00 4,036.058,00 839>o4o,oo loo loo lM loo l*o loo loo loo loo 91 99 141 7« 319.000 3o3.11o,oo 95 967.000 9U.638,oo 9A 1,083.000 1,361.254,00 126 21,273.000 21,273.000,00 loo 3o,355.ooo 30,346.745,00. loo 57 «*o-«o 58 3oo,oo loo Knjvra« akopnost Brdo ' 935.7oo 935.7oo,oo loo tajnu ekupnost Brezoric* . • ' 965.500 965.500,00 loo Er*j*Tna atrapooet Črni vrh ¦ . • ., 766.000 766.000,00 loo KrajvtD* Bkupooat Dobro-n . ¦ . l,297.ooo l,297.ooo,oe loo Krttjrran «kxtpooat OaljeTica - . I,l8l.6oo I,l8l.6oo,oo loo Xiaj*vna akupnost Oolo-Zapotok . ' 7o5.8oo 7o5.8oo,oo loo [njtrai aknpnoBt Horjvl ¦ 1,525.600 1,525.600,00 loo Knjavui skupnoBt Ig ^ ..'• ' . '. : I,o73.ooo I,o75-ooo,oo loo tr«3«TO» skupnoat I4k» m . ; .'' . . 676.200 6?6.2oo,oo loo Knjra* akapaost Kolcsija . l,%52.7oo l>52-7oo,oo loo b«LJ*TiML Bksjaost Kosarj* .. ' ' 1,177.800 1,177.800,00 loo KngeTM skupoost Kria . . l.lol.loo ' I,l8l.loo,oo loo tr»j«TO» skvpnost I»Tric» ¦ . • _ ,.- 992.8oo 992.8oo,oo loo Krajan* akupnoirt ltalči B«li2 , l,424.5oo l,42<».5oo,oo loo Kntjava* akupnoet Murgla ., . , 957.5oo 937.5oo,oo loo KrajavB« elrapnoet Nilaa Časnik . . • ' l>25.2oo l.^.Zoo.oo loo Ki*j*Tna edcupcoat Hotranj« goric« ." ¦' '¦ * ' i,o25.ooo I,o23.ooo,oo loo Krajeiaa akupnoot Pij«»» gorica * ¦ 64fi.8oo 648.8oo,oo loo Knjavn* akupaost Purassi . * :; ^ 935.2oo 955.2oo,oo loo Krajank ekopnost Polhov Gradec - . -''tri I,o79.1oo I,o79.1oo,o» loo 79 Wo-22 80 6o-26 &* <»6o-27 85 *6o-28 86 46o-29 87 46o-3o 88 V60-31 89 <)6o-32 90 «o-33 91 '160-34 92 46O-35 93 «o-36 9* «o-37 95 *6o-38 >»6o 96 46l-oo 97 <»6l-ol 98 46l-o2 Xi*jen* cteupnoat Podp«6-Pr«o«rj« tr»j«TO» dcupnoet E»koT» j«lž« . ,. baij*Tna okupnoot R»kitn» . . , Xi«jtmt rirapnost Sob . J.\-¦« KrajeTna akupnoet Roin« dolina ' . • Ix«joTO» drapnost Rudnik . . ¦_ KrajvvM ekupnoat Stan« Scvcr • ¦ ¦ Krajand skDpooot Škofljic« a \ lr»jovn» okupooBt Toaiialj Krajank* akujmoBt Tthoto IrmjeTnai akupnoat 9orjak Krajavn« akupnost Velilu Lde« ' , . • ' Ximj«TD* alcupnoet Tic EntjeTna skupnoot Vnanj« goric« trajeTD« akupnoBt VrhoTei - Er«j«To» dcupnoat Salani log Knijema okupnoct Žallalja t Sradatva sa krajeva* akupnosti Stcupoo Bradstrm ma krijerae dmpnosti ObSinakfli lconf•ranCK ffTiPTt OE SZDL sa Doa borc»-» in lUliii« Zfepotok Isdftja obc. sUaila Naiai konma l,32*.7oo l,324.7oo,oe ' loo l,178.6oo l,178.ooo,oo^ 1m 764.7OO 764.700,00"'' le* 930.800 930.800,00 loe 1,451.200 1,451.200,00 loo 934.800 934.800,00 loo l,422.8oo 1,422.800,00 loe I,o83.5oo 1,083.500,00 loo 843.900 843.9oo.oo loo l,424.5oo 1,424.500,00 loo 71o.ooo 710.000,00 loo 1,234.500 1,234.500,00 lOO 1,451.500 1,451.500,00 loo 964.800 964.800,00 loo l» 1,178.300 l,178.30O,O0 lOO 729.500 729.500,00 loo 677.500 677.5oo,oo loo 4o,468.8oo 4o,468.8oo,oo loo 4l.243.8oo 4l,243.8oo,oo loo 8,789.000 . 8,789.000,00 loo 303.000 3o3.ooo,oo loo 7,353.000 7,353.000,00 loo 99 46l-o3 100 461-04 101 46l-o5 102 46l-o6 103 46l-o7 104 46l-o8 105 46l-o9 106 46l-lo 461-11 461-12 461 lo? 462-oo 108 462-ol 109 462-o2 110 462-o3 111 462-o4 112 462-o5 U3 462-o6 113A 462-o7 113/2 462-o8 462 OK ZKS Zreza zdruzenj borcev HOV OK ZHVS OE ZSHS Zveza prljateljer mladina Občinski odbor Bdečega kriza. ObJinski odbor medvojnih aktiristoT OF in domicilne enote Turistična broiura ZZB KOV za Doo borcev KljuS OK ZSHS - dodatno sredstva za delovanje 1984 Sredstva za družbenopolitiSne in družbene organizacije Vzdrževanje grobov in spomenikoT NOB Tehniona in urbanistiina dokunentacija geod. izmare ter katester komunaltuh naprav Sradstva za upr. izvrabe - stroski ruienj črnih gradenj Intarranc. odkup zamlja zaradl Lrnih gradanj Naravne in kulturne dediščine Sofinanc. ureditve pokopališča Narje OšteTilcenjo hiš - uliSna table Ostali stroški za komunalo Biološko srediače - aofinanciranje Sredetva za sploano komunalno porabo 3o6.ooo 2,698.2oo 1,98l.4oo 3,6l4.ooo l,294.6oo 550.000 59o.ooo 219.000 50.000 88.768 27,836.968 l,472.1oo, 15,357.7oo 7o.ooo 700.000 37.0OO 3l4.ooo 983.000 180.000 500.000 19,613.800 306.000,00 2,698.200,00 l,98l.4oo,oo 3,6l4.ooo,oo l,294.6oo,oo 55o.ooo,oo 590.000,00 219.000,00 50.000,00 88.768,00 27,836.968,oo l,472.1oo,oo 15,356.826,8o 65.883,00 7oo.ooo,oo 36.670,00 3l4.ooo,oo . 982.295,5o 179.753,00 500.000,00 19,6o7.528,3o loo loo loo loo loo loo loo loo loo loo loo loo loo 94 loo 99 loo loo loo loo loo 114 468-oo 115 468-ol 468-ol 468 46 47o-oo 48o-oo 482-oo 488-oo 48 116 117 118 119 *...¦:/ ' Bk Sofinanoiranje živalakega vrta Izvedba ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v starih hiiSah v lasti občanov Nagrada za odstrelJevanje lisice Skupaj aredstva za druge spložne potrebe .'; ¦¦¦ Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje v obvezno proračunsko rezervo Izlofianje v obvezno proraSunsko reaervo Obrestl za kredite in poaojila Odplačila anuitet Sredstva, izlož.na poseb.partiJo pri SML-za interv. Drugi odhodki S|5?AJ=i4iL2BILSSI=SSIB22Si===-==-======—=— Rekapltulaoija: -. . :' Prihodki Razpored prlhodkov (Odhodki) Ostanek sredstev 1,82o.ooo 1,82o.ooo,00 loo 2,693-ooo 2,693.000,00 loo I8.000 18.000,00 loo 4,531.ooo 4,531.ooo,oo loo 93,225.568 93,219.296,3o loo 4,612.ooo 4,612.466,50 loo 4,612.ooo 4,612.466,50 loo 1,912.232 l,873.714,5o 98 9,56o.ooo 9,559.664,5o loo v. - 42,o25.742,45 11,472.232 53,459.121,45 388 ŠI§i§§SiS22.-^2i2Z6i822i2S.».»»i22.- 618.860.000 662.23o.8o2,95 618.860.000 66o.976.839,75 1,253.963,20 SKUPŠČINA OBČINE .. : . ' UUBLJANA.VIČ-RUDNIK •• - ¦ ' ". PREGLED izvršitve obveznega rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 I. PRIHODKI 1. Prenos salda iz leta 1983 2. Prelivvletu1984 4,144.122,05 5,463.042,00 Skupaj 9,607.164,05 II. ODHODKI (po sklepih izvršnega sveta občine . ¦ • ,• Ljubljana Vič-Rudnik ' ' ' ' '"' 1. Kritje strošpkov namestitve in oskrbe pre- bivalcev pogorele barake na Rakovi jelši 13.680,00 2. ZOO mesta Ljubljana, prispevek za od- pravo škode po žledu na drevju in ograji 279.700,00 3. Stroški za delno nadomestilo prizadetim občanom zaradi suše v 1983 - dovoz vode 363.289,00 4. Prlspevek za odpravo posledic potresa na Kopaoniku 100.000,00 5. Za delno nadomestilo v obliki regresira- nja nabave koruze kmetom kooperantom '-.-¦' v KS Horjul za izpad živinske krme, ki je nastal zaradi suše 772.110,00 Skupaj III. Saldo na žiro računu 31. 12. 1984 (bančni izpisek št. 8) : - 8.078.385,05 IV. Prilivv tekočem letu sestoji iz ' ¦¦•"- ;." • -.. ¦ naslednjih sredstev: 1. Obveznost 1%obveznerezervepoZR/83 .'¦¦' 851.042,00 2. 1% obvezna rezerva od proračunskih prihodkov v letu 1984 4,612.000,00 POROČILO o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič Rudnik za leto 1984 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopoli-tičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1983 sprejela odlok o proračunu občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1984. Občinski proračun je predvideval: k>.'aO ¦ din prihodke v skupnem znesku ' . ci^ 510,005.000 od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna 378,633.000 zatekočoproračunsko rezervo 1,400.000 zazdruževanjesredstevvLjubljani ___ 127,632.000 za intervencije v gospodarstvu 2,340.000 Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1984 je skupščina občine sprejela odlok o spre-membi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984 :~"":"''" Rebalans je predvideval: ' ¦-¦•"¦-?f ^; prihodke v skupnem snezku : • din 568.132.000 od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna din 421.824.000 za tekočo proračunsko rezervo din 1.400.000 zazdruževanjesredstevvLjublani ' ¦'•. din 144.908.000 Na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1984 je skupščina občine sprejela odlok o spre-membj in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1984. II. Rebalans je predvideval: . ,-. ;.¦' din - prihodkevskupnemznesku —=v , 618,860.000 od tega: za razporeditev v posebnem delu proračuna 460,249.000 za tekočo proračunsko rezervo 907.000 za združevanje sredstev v Ljubljani 157,704.000 Sredstva, predvidena z rebalansom, so bila realizirana takole: din Prihodki skupaj 662,230.802,95 Odhodki skupaj 660,976.839,75 od tega za razporeditevv posebnem delu proračuna 459,993.134,10 združevanje sredstev v Ljubljani 157,704.000,00 prenos na posebno partijo pri skupščini mesta Ljubljana - za intervencije v gospodarstvu 42,025.742,45 presežek - razporeditev za razširitev računalniškega sistema 1,253.963,20 I. PRIHODKI Realizacija prihodkov je glede na plan realizirana z indeksom 107. Večja realizacijapri davku izdohodka izgospodarskedejav-nosti je rezultat boljšega dela inšpekcijske in odmerne službe. Minus pri realizaciji davka iz dohodka iz negospodarskih dejav- nosti je posledica določila zakona o davkih občanov, da se za cerkve ne plačuje več davka, zneskovno pa navedeni znesek v globalu proračunskih prihodkov ne pomeni večje postavke. Davki po odbitku pri negospodarskih dejavnostih in avtorskih pravicah so realizirani malo višje od planiranih, kar je posledica dotoka teh sredstev v zadnjih mesecih leta 1985. tndeks 77 pri davku na dediščine in darila je posledica dejstva, da se je v letu 1983 opravila odmera še za leto dni nazaj, v letu 1984 pa samo za tekoče leto in je zato indeks porasta manjSi od planiranega. Višina indeksa 1357 pri turističnih taksah zneskovno ne pomeni večjega zneska. Nelimitirani prihodki, ki jih uprava za družbene prihodke pobira za svoje opravljeno delo za pobiranje prispevkov so doseženi v planirani višini. II. RAZPORED PRIHODKOV - OOHODKI Sredstva, predvidena v proračunu za leto 1984 so bila v obliki dotacij preodkazana končnim koristnikom, oziroma koriščena neposredno iz proračuna na podlagi ustreznih izplačilnih doku-mentov strokovnih služb upravnih organov. Izvrševanje proračuna je tekoče spremljal izvršni svet skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik, za namensko porabo sredstev pa so skrbele pristojne strokovne službe. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrini svet Skupščine občine Ljubijana Vtč-Rudnikje predlog odloka o spremembi odloka o ob&nskih uprav-nih taksah na obmoiju občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na 139. seji dne 15/5-1985 in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik v obramavo in sprejem. IZVRŠNISVET Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85), 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Hst SRS št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne........ in seji zbora krajevnih skupnosti dne........ sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Lčlen V odloku o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, St. 24/77 in 40/82) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja ph organih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik se plačujejo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, objavljeni v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 18/ 85)«. , . • 2. člen - Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. julija 1985. Številka: , PREDSEDNIK ^81"™ • OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK MaksKLANŠEK obrazložitev Občinska skupščina je osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnavala na seji zborov dne 29. maja 1985. V obrazlo-žitvi osnutka je bilo navedeno, da se spreminja občinski odlok zaradi spremembe zakona o upravnih taksah, podanih pa je bilo tudi nekaj najbolj pogostih taks iz taksne tarife zakona. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uprav-nih taksah je objavljen v poročevalcu skupščine SR Slovenije št. 12. z dne 9. 4. 1985. Predlog odloka o spremembi odloka o upravnih taksah je pripravljen v skladu s predlogom zakona. Na posvetu občin Ijubljanske regije je bilo dogovorjeno, da odloki o upravnih taksah začnejo enotno veljati v Ijubljanski regiji s 15. julijem 1985. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 4. člena pravilnika o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprosti-tev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbe zastavne pravice {Uradni list SRS št. 3/82) in 174. lena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81), na predlog komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, na zasedanju družbenopolitičnega zbora krajevnih skupnosti in zbora združe-nega dela dne...........sprejela SKLEP o imenovanju komisije za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispev-kov za starostno zavarovanje kme-tov v občini Ljubljana Vič-Rudnik. i. V komisijo za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, se imenujejo*. 1. VILAR FRANC, predsednik komisije - stan. Soška 70, Ljub-Ijana 2. MALEŠEVIČ MILENA - stan. Adamičeva 3, Ljubljana 3. GRMOVŠEK JANEZ - stan. Cesta na Bokalce 58, Ljubljana 4. ZALNIK MILAN - stan. Laporje 1, Turjak 5. MARKOJA JELKA - stan. C. XV divizije 106 Ljubljana 6. KUŠAR ALOJZ - stan. Notranje gorice 76, Delo komisije se izvaja na podlagi pravilnika o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, ter vknjižbi zastavne pravice (Uradni list SRS št. 3/82) Ta sklep velja takoj. Predednik skupščine občine KLANŠEKMAKS obrazložitev Na podlagi pravilnika o razlogih, merilih in postopku za zmanj-šanje oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavaro-vanje kmetov ter vknjižbi je občinska skupščine pooblaščena za imenovanje komisije za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za strostno zavarovanje kmetov občine Ljubljana Vič-Rudnik. Občinska skupščina je leta 1982 imenovala navedeno komisijo, ki je doslej uspešno opravila svoje delo. Trije člani tedaj imenovane komisije pa iz različnih razlogov ne morejo več opravljati dela v navedeni komisiji, zato se je pokazala potreba za zamenjavo teh članov. Predsednik komisije ostaja isti kot doslej to je tov. VIHAR Franc, novi člani komisije pa so tovarišica MALEŠEVIČ Milena, vodja službe interjave pri upravi za družbene prihodke, ki bo opravljala tudi dela in naloge tajnika komisije, tovariš ZELNIK Milan, zaposlen pri Kmetijski zdrugi Velike Lašče in tovariš KUŠAR ALOJZ, ki je že doslej kot delegat konference delegacij starostnega zavarovanja kmetov udeleževal zasedanj komisije, sedaj pa je tudi poirnensko naveden. predlog Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je naosnovi 196. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in predloga komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitič-nega zbora dne..........sprejela SKLEP o imenovanju komisije za spremlja-nje zakona o združenem delu v občini Ljubljana Vič-Rudnik. i. V komisijo za spremljanje zakona o združenem delu v občini Ljubljana Vič-Rudnik se . imenujejo: za predsednika: Srhoj Juraj, roj. 1955, pravnik, zaposlen PTT Ljubljana, TOZD PTT Vič, sekretar TOZD za namestnika predsednika: Erhatič Darja, roj. 1961, študentka FSPN, predsednica OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik za člane: Bogataj Vida, roj. 1952, dipl. iur, zaposlena v Astra ARS inženiring kot pravni referent Čokl Janez, roj. 1939, dipl. oec, zaposlen Gradbeni center Slovenije kot strokovni svetnik Filipič Peter, roj. 1956, ekonomist, zaposlen Iskra Merilna elek-tronika Horjul, v. d. član KPO za gospodarjenje Gradišar Vera, roj. 1954, dipl. oec, izvršni sekretar OK ZKS Vič-Rudnik Kejžar Angelca, roj. 1940, višja upravna delavka, zaposlena OK ZSS Ljubljana Vič-Rudnik kot sekretar v občinskem svetu za področje dohodkovnih odnosov Lapajne Andrej, roj. 1944, ekonomist, zaposlen Avtomontaža TOZD Utensitia, vodja posebnega finančnega oddelka Pogačnik Jožica, roj. 1941, pravnik, zaposlena v 00 Žičnica, vodja kadrovsko-splošne službe Trobec Francka, roj. 1944, dipl. ing. org. dela, zaposlena v Inštitutu za elektronsko in vakuumsko tehniko, kot vodja kadrov-ske službe Vrečar Vladimir, roj. 1950, ekonomist, zaposlen Surovina, pomočnik direktorja Žagar Marko, roj. 1953, dipl. oec, zaposlen v SOZD Mercator KIT DSSS, vodja plansko analitske službe Žontar Dragica, roj. 1949, dipl. sociolog, zaposlena v Inštitutu za celulozo in papir kot vodja splošne službe. II. Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravlja delavec občinskega komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. III. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine Stevllka: občine Ljubljana Vič-Rudnik Datum: MAKS KLANŠEK obrazložitev V skladu z določili sklepa o ustanovitvi delovnem področju in sestavi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v občini Ljubljana Vič-Rudnik imenuje občinska skupščina posebno komisijo. Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ima predsednika, namestnika predsednika in enajst članov. Naloge komisije so predvsem: - spremlja izvajanje določil zakona o združenem delu ter ustrezno samoupravno prakso, opozarja na njene izkušnje in predlaga izboljšave, - sodeluje s pristojnimi organi, organizacijami in službami, posreduje njihove izkušnje in stališča ter pomaga pri izvajanju določil zakona o združenem delu, - sodeluje z akcijskimi odbori oziroma komisijami za spremlja-nje izvajanja zakona o združenem delu pri organizacijah združe-nega dela in drugih samoupravnih skupnosti na območju združe-nega dela in drugih samoupravnih skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, - sodeluje s komisijami skupščine SR Slovenije in skupščine mesta Ljubljana za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu; - daje pobude za sprejem ukrepov, za pričetek postopka a)i za izvedbo nalog oziroma zadev, za katere je pristojna občinska skupščina, - opravlja druge naloge, ki jih vsebuje program za delo komisije v zvezi z izvajanjem zakona o združenem delu. V komisiji so zastopani člani iz posameznih področij-industrije, gradbeništva, trgovine, znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, družbenopolitičnih organizacij. Predlog za imenovanje sta obrav-navali dne 30/5-1985 koordinacijski odbor za kadrovska vpraša-nja pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik in sta podali soglasje k predlogu in predlagata zborom skupščine kot je v predlogu sklepa. predlog Na podlagi 26. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samo-upravljanja (Ur. list SRS št. 21/75) in 174. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 2/78 in 35/81) in na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne... sprejela SKLEP o imenovanju namestnice družbe-nega pravobranilca samoupravlja-nja Ljubljana. . i. Za namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja LjubljanaSe imenuje: KUMAR Nada, dipl. pravnica, stanuje v Ljubljani, Gogalova 6. II. Ta sklep velja takoj. .... Številka: . ¦ ¦' • ¦ • Datum: ¦.." • . Predsednik skupščine • : . . •; . ; občine Ljubljana Vič-Rudnik ...¦¦' '-.' '¦' , Maks Klanšek obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je 6. 3.1985 (Ur. I. SRS, št. 7/1985) razpisal prosta dela in naloge namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja potem, ko je bila sprejeta nova sistematizacija del in nalog, ki predvideva štiri namesto dosedanjih dveh namestnikov družbenega pravobra-nilca samoupravljanja Ljubljana. Na razpis se je javila tov. Nada Kumar, dosedanja pomočnica družbenega pravobranilca samoupravljanja kot edini kandidat. Tov. Nada Kumar se je rodila leta 1950, diplomirala na Pravni fakulteti 1974, potem opravila dvoletno pripravniško prakso na okrožnem sodišču v Ljubljani, 1976 pa tudi pravosodni izpit. Od Ieta1976 do 1978 je bila strokovna sodelavka pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja Ljubljana, leta 1978 pa so jo občinske skupščine imenovale za pomočnico družbenega pravo-branilca samoupravljanja Ljubljana. Tov. Nada Kumar se je izkazala kot pomočnica družbenega pravobranilca samoupravljanja z doslednim uveljavljanjem ustav-nosti in zakonitosti. Na podlagi širokega strokovnega znanja in pridobljenih izkušenj zavzeto išče rešitve za odpravo motenj v samoupravnih odnosih, za varovanje družbenih interesov, za uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev. S poglobljenim stro-kovnim znanjem in široko družbeno razgledanostjo analizira družbene pojave in na tej osnovi predlaga samoupravnim in drugim organom ustrezne ukrepe. Tov. Nada Kumar je član ZK od leta }969, članica občinskega komiteja ZKS Ljubljana Šiška, sekretarka 00 ZK DPS in aktivno sodeluje tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Za imenovanje tov. Nade Kumar za namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja so dali ustrezno pozitivno mnenje oz. soglasje koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja občin-skih konferenc SZDL vseh občin na območju katerih družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana deluje in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja Mestne konference SZDL. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SOb Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 31/5-85 obravnavala predlog za imenovanje tov. Kumar Nade za namestnico družbe-nega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana in podala soglasje k imenovanju, ter predlagala zborom skupščine, kot je v predlogu sklepa. predlog Na podlagi 25. in 27. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur.1. SRS št. 24/77 in 22/81), 174,čienastatuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur.LSRS št.2/78 in 35/81), ter na predlog Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, je skupš-čina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne ........sprejela SKLEP o razrešitvi in imenovanju namest-nika člana, tajnika in namestnika tajnika občinske volilne komisije Ljubljana Vič-Rudnik. i. V občinski volilni komisiji Ljubljana Vič-Rudnik, se razrešijo: Niaz Smajič - funkcije namestnika člana, stanuje v Ljubljani, Viška c. 69/b Jožica Pogačnik - funkcije tajnika komisije, stanuje v Ljubljani, Oražnova 2 Jelka Šurbek - funkcije namestnika tajnika, stanuje v Ljubljani, Rimska 25 ¦ 'rl ¦ ¦ .'¦ ¦» ¦ . ' ¦„ ' ¦ " ¦ ¦ V občinsko volilno komisijo Ljubljana Vič-Rudnik, se , imenujejo Andrej Kitak - za namestnika člana, stanuje v Ljubljani, Zaveti-ška8 Vesna Faleskini - za tajnika komisije, stanujoča v Ljubljani, Pod akacijami 16 Majda Marinček - za namestnika tajnika komisije, stanujoča v Ljubljani, Poklukarjeva 6 -,,.;: ¦ i •'. i - ¦.."»" III. Sestav občinske volilne komisije občine Ljubljana Vi6-Rudnik, je naslednji - predsednik Darinka Kalan, Ljubljana, Cesta na Brdo 46 - namestnk predsednika Juraj Srhoj, Ljubljana, Črtomirova 9 - član Danica Vukadinovič, Ljubljana, Bobenčkova 12 - namestnik Franc Mole, Ljubljana, Tržaška 121 ; ' - član Boris Bačar, Ljubljana, Rožna dolina C.II/23 , / ' - - namestnik Anton Golob, Ljubljana, Na griču 11 ¦, •;' - član Franc Svetic, Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 40 1 - namestnik Andrej Kitak, Ljubljana, Zavetiška 8 . >•"-. -tajnik Vesna Faleskini, Pod akacijami 16 •. ' , '¦¦.•¦ r ¦¦; ¦ ¦ ' V komisiji za odločanje o zmanjševanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, se a ?po:f--~. razreši Ogrizek Alojz, stanujoč v Ljubljani, Stražarjeva 21. 2. V komisijo za odločanje o zmanjševanju in oprostitvi prispev-kov za starostno zavarovanje kmetov v občini Ljubljana Vič-Rudnik, se , iu> 1 . imenuje Maleševič Milena, stanujoča v Ljubljani, Adamičeva 3. 3. , Sestav komisije za odločanje o zmanjševanju in oprostitvi pri-spevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Ljubljana Vič-Rudnik je naslednji: predsednik - Vilar Franc, stanuje - Ljubljana, Soška 70 člani: - Maleševič Milena, stanuje - Ljubljana, Adamičeva 3 Grmovšek Janez, stanuje - C. na Bokalce 58, Lj. Zelnik Milan, stanuje - Laporje 1 p.Turjak Markoja Jelka, stanuje-C. XV. divizije 106, LJ. Kušar Alojz, stanuje - Notranje gorice 76 4. Ta sklep velja takoj. Predsednik skupščine občine: Maks Klanšek obrazložitev V komisiji za odločanje o zmanjševanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Ljubljana Vič-Rudnik je Clan komisije, ki je bil istočasno tajnik komisije odšel na novo dolžnost, zato je potrebno imenovati novega člana. odgovori na vprašanja delegatov Delegatsko vprašanje KS Lavrica, postavljeno na 27. seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. 3. 1985: Urbanizacija zemljišča RS 5 - sklenjeno je bilo, da bo osnutek načrta RS-5 na Lavrici v razgrnitvi že v začetku novembra 1984. Skupščino prosimo, da nam pomaga, da preveri vzroke neizdela-nega osnutka tega načrta in preko odgovornih organov pripo-more k pospešku reševanja tega problema. .. ¦ ODGOVOR; • Osnutek zazidalnega načrta za območje RS-5 Lavrica je bil izdelan že v jeseni leta 1984. Zapletlo se je okrog sistema ogreva-nja. Vprašljiva je etapnost izgradnje magistralnega plinovoda Ljubljana-Škofljica, zato so načrtovalci DO Energetika predvideli lokalno kotlarno za gostejšo novo predvideno gradnjo. Kasneje bi se tudi ta priključila na omenjeni plinovod. Na to rešitev je pridobljeno pozitivno sanitarno mnenje, zbira-nje soglasij komunalnih organizacij je v zaključni fazi. Osnutek zazidalnega načrta RS-5 Lavrica je javno razgrnjen v krajevni skupnosti Lavrica in v avli občine Ljubljana Vič-Rudnik v času od 14. 5. do 30. 6.1985. Javna obravnava bo 19. 6.1985 ob 19.30 uri v prostorih Ks Lavrica. Občinski komite za . r . . , .. -. urejanje prostora in "" . ¦¦¦".:• "'" varstvo okolja Dne 27. 2. 1985 je bilo na 29. seji zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, s strani delegatske kon-ference št. 15 - Hoja Ljubljana - postavljeno naslednje dele-gatsko VPRAŠANJE: Zakaj kljub sprejetemu sklepu v avtobusih DO Integral, TO2D Mestni potniški promet, ni objavljen priimek in ime voznika? ODGOVOR: Mestni potniški promet v največji možni meri izvaja Odlok o javnem mestnem prometu na območju Ijubljanskih občin. Vsem voznikom smo razdelili napise z imeni in priimki, ki jih morajo izobesiti na vidnem mestu v avtobusu. Določil odlok na kateri vozniki niso sprejeli z razumevanjem in jih ne izvajajo. Pritožbe glede prevoza lahko oddajo potniki tudi brez imena in priimka voznika. Dovolj je samo registrska številka avtobusa in čas dogodka. INTEGRAL - TOZD MESTNI POTNIŠKI PROMET