Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda »septembra 1956 MARIBORSKI štev. 225. leto X. (XVII.) Gena 1 Dsn VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave^ Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prej' 2455 prejeman upravi ali po posli 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Carinske bariere se rušijo Po vsej državi se pripravljajo obrtniki trgovci in gostilničarji na skupsn nastop v nedeljo 4. oktobra, da manifestirajo javno svojo solidarnost v zasledovanju svojih za konito utemeljenih zahtev. Ta pojav je logična posledica dosedanjega doslednega Preziranja vseli teženj našega gospodarstva. Socialne dajatve so težko znosne, v Slavnem zaradi nesrečne centralizacije delavskega zavarovanja, ki zahteva o-Sroninih milijonov samo za upravne stro ške. Davki se zvišujejo od leta do leta na tak način, da imamo danes le še majcen odstotek pridobitnikov, ki ne bi bili »o večkrat na leto radi davkov rubljeni. nikdar ni bila davčna morala na tako nizki stopnji pri u.Daily Herald« sporoča, da je Angleška banKa zaslužila radi znižanja vrednosti franka 160 milijonov funtov. S tem dobičkom se namerava odplačati vojni dolg ter finansirati reševanje nezaposlenosti m oboroževanje. Sovjetska viada se se&i m fkasSme v ftutsk? RIM, 30. septembra. »Gazetta di Po-polo« prinaša po navodnih vesteh, ki so prispele preko Rige, senzacijsko vest, da je svet sovjetskih komisarjev sklenil, da se sedež sovjetske Rusije prenese iz Moskve v Omsk. Na ta način bi se vlada izognila okolnosti, da bi v slučaju oboroženega konflikta bila Moskva preveč izpostavljena napadom iz zraka, dočim je Omsk izven akcijskega področja sovražnih letal in v tem oziru popolnoma osi-guran. Razen tega pa naj bi se centrala sovjetske akcije čimbolj prenesla iz evropske v azijsko Rusijo, kjer ni tako izpostavljena kontroli Evrope. Turinska »Štampa« poroča, da je šef GPU Jagoda dstranjen na ultimativno zahtevo maršala Vorošilova, ki hoče kot vrhovni poveljnik rdeče vojske svobodne roke in ki želi, da bi vojska postala glavni činitelj AuaAuU CSLuiAim L/iutmifišiš U C/&&U in nosilec sovjetske politike. Ta zmaga Vorošilova dokazuje, da je rdeči maršal dejanski gospodar situacije, ki je spretno znal izrabiti upor trockistov za okrepitev svoje pozicije. Maršal Vorošilov ostane slejkoprej neomejen vrhovni poveljnik rdečih vojnih sil, ki ima od Stalina izredna polnomočja. Izvršila se je tudi cela vrsta izprememb v vojski in je beloruski armadni zbor dobil novega poveljnika v osebi generala Uhoreviča, ki ima nalogo, da se pripravi na pohod proti Baltiku in proti Nemčiji, južno rusko ukrajinski armadi poveljuje general Jakir, ki naj pripravi udar proti srednji Evropi. Severna armada s sedežem v Leningradu pa naj pripravi pod vodstvom generala šafošnikova udar preko finske proti Švedski in Norveški. °6Č1NSKE VOLITVE V VRBASKI BANOVINI. . doslej je bilo v vrbaski banovini potrtih 159 kandidatnih list za občinske vo-' Ve> Na JRZ jih odpade 68, na združeno ^Pozicijo 44, na razne 21, na JNS 12, na i °rba§e 11, na Savez zemljoradnikov 5, jjH meščanske liste dve '111 na takozvano 0 kmetske demokracije ena. LONDON, 30. septembra. Službeno še niso pojasnjeni vzroki, radi katerih se je zaprl britanski konzulat, ki je doslej deloval v zapadni Abesiniji v mestu Gore, kjer se nahaja abesinska vlada. Zatrjuje se, da je ta odločitev znak zboljšanja od-nošajev ined Veliko Britanijo in Italijo in da je v zvezi s -trgovinskimi pogajanji, ki se sedaj vodijo v Rimu in ki bi se se- AmMsU pasftodatfi Huukida PARIZ, 30. septembra. Semkaj je prispela vest, da je predsednik republike Azana odstopil in da so vso oblast v Madridu prevzeli anarhisti. Službenega potrdila te vesti še ni. Notranji minister BtdaLat **š,šu*Au6l/i ukut LONDON, 30. septembra. »Timesov« dopisnik sporoča iz Tangerja, da se v španskem Maroku pripravlja veliki upor rifskih plemen, ki bi imel izbruhniti dne 15. oktobra, ko se v Maroku prične velika deževna perioda. Španci bi‘tedaj ne Jlati&ha RIM, 30. septembra. »Popolo d’ Italia« prinaša članek varšavskega lista »Poran-ny«, v katerem se ugotavlja, da je življenjsko vprašanje za Poljsko, da sodeluje pri kolonialni ekspanziji, da tako lahko premesti višek svojega prebivalstva, ki je v stalnem naraščanju, v, kolo- daj lahko hitro uspešno zaključila, ko je Velika Britanija pokazala toliko popuščanja v abesinskem vprašanju, kar je za Italijo trenotno najvažnejše. Z zatvoritvijo in likvidacijo britanskega konzulata v Gore se prekinja vsaki kontakt med britanskimi oblastmi ter abesinsko vlado v Gore. je demantiral vesti, da so nekateri ministri pobegnili iz Madrida in je povdaril, da so se podali ministri v pokrajine, da organizirajo odpor proti vstašem. mogli uporabiti svojih motoriziranih kolon. letališča pa bi bila neuporabna. Vojaški vodja upora bo Nego Ben Muha-med Butahar, ki ga na kratko nazivajo Bulaja, to je bradati. On je bil svojčas eden od prvih soborcev Abdel Krima. nije in si na ta način osigura svojo bo dočnost. Varšavski list apelira na Društvo narodov, da preneha s svojim dosedanjim stereotipnim delom in da obravnava življenjska vprašanja, ki interesira-jo narode ter one probleme, od katerih zavisita mir in bodočnost Evrope. lUtiijauske atam lutasUofe RIM, 30. septembra. Veliko potniško letalo družbe »Ala Littorio« se je zrušilo v luki Bengazi ob povratku iz Vzhodne Afrike v Italijo. Pri pristajanju je letalo zadelo ob jambor nekega parobroda in se zrušilo. DNB poroča: Neki italijanski bombarder najnovejšega tipa se je zrušil 50 kni severno od Rima na tla. Od 6 članov posadke jih je 5 umrlo. PREDSEDNIK VLADE O DEVALVACIJI. Zastopniku'pariškega »Petit Parisicna« je izjavil predsednik vlade dr. Stoiadino-vič z ozirom na devalvacijo franka: »Glede francosko-jugoslovenskih odnošajev po devalvaciji franka vam moram reči. da radi majhnega obsega trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo ne bo niti najmanj prizadeta vrednost di-nara. Dinar bo zadržal svojo dosedanjo vrednost. Ostale posledice devalvacije franka za Jugoslavijo bodo sledeče: !. Francoski uvoz v Jugoslavijo bo olajšan. 2. Jugoslovenski izvoz v Francijo bo •otežkočen. 3. Jugoslovenska blagajna bo imela gotove koristi, ker plača Jugoslavija del svojih dolgov v frankih. 350 : 221. Francoski parlament je s ,350 proti 221 glasovom v celoti odobril predlog zako* na o devalvaciji. OBČINSKE VOLITVE V DRINSKI BANOVINI so razpisane za nedeljo, dne 8. novembra t. 1. DEVALVACIJA FRANKA BO DALMATINSKE BRODOLASTNIKE HUDO ZADELA. SPLIT, 30. septembra. Devalvacija fran coskega franka je zbudila precejšnjo zaskrbljenost pri dalmatinskih gospodarstve nikih. Posebno so prizadeti brodolastniki, ker bodo radi devalvacije franka precej občutno oškodovani. Naši brodolastniki namreč, zlasti oni, katerih parobrodi vozijo po Sredozemskem morju, sklepajo vozninske dogovore pretežno v francoskih frankih in le v maloštevilnih slučajih v angleških funtih. Naši brodolastniki imajo dobiti za voznino še več stotisoč francoskih frankov in so radi devalvacije težko prizadeti. NOBENE VAŽNEJŠE SPREMEMBE. V zadnjem času se je mnogo ugibalo, ali odgovarjajo resnici.vesti, da se bodo po končanih občinskih volitvah pričela pogajanja za sporazum med predstavniki JRZ in dr. Mačkom. V tem oziru je zlasti zagrebški »Obzor« pričel nekatera ugibanja, ki jih je pa korigiral oficielni dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik«. Sedaj pa piše tudi »Obzor« v svoji številki 224, da se ne more končno znati, vsaj formalno ne, kdo ima mandat, da govori v imenu večine Srbov, dokler se ne izvedejo splošne občinske volitve. Radi tega tudi ni treba, tako piše »Obzor«. pričakovati zasedaj nikak-šne važnejše spremembe v državni notranji politiki. SPOMENIK N. PAŠIČU V SARAJEVU. Takoj po Pašičevi smrti se je pričela v Sarajevu akcija, da se Nikoli Pašiču, bivšemu šefu radikalne stranke, postavi spomenik. V to svrlio se je ustanovil poseben odbor, ki je zbral vsoto preko 150.000 Din. Sedaj pa se doznava, da je bila od imenovane vsote vložena v banko samo ena tretjina, dočim se ne ve, kaj je z ostalim denarjem. Poljska vlada drobi veleposestva VARŠAVA, 30. septembra. Ministrski svet jfe sestavil listo veleposestnikov, katerih veleposestva se bodo prihodnje leto prisilno parcelirala v skupnem obsegu 27*000 kvadratnih metrov. Stran 2. Mariborski »Večerni k« Jutra V Mariboru, dne 29. IX. 1936. &d$m teke, &d$m me . . Dobro srce Pobrežja V soboto je prkedil Rdeči križ po-brežkim občanom prisrčno slovesnost in preskrbel ob enem izredni glasbeni užitek. V veliki Renčljevi dvorani se je zbralo ob 20. uri številno domače občinstvo, da prisostvuje zaslužnemu odlikovanju s srebrno kolajno mame pobrežkili • revežev gospe Klemenčičeve in predsednika pebrežkega Rdečega Križa župana g. Volk Matije iti še postbej, da počasti septet domačinov odličnih pevcev bratov Živko, ki so priredili pod umetniškim vodstvom prof. g. Vasilija Mirka dobrodelni koncert v prid blagajne Rdečega Križa, ki jc doslej sploh prvi koncert na Pobrežju. Slavnost je otvoril s primernim nagovorom predsednik Rdečega križa g. Volk Matija in prisrčno pozdravil predsednika sres. odbora Rdečega križa narodnega poslanca g. dr. Jančiča, posebej pa še odlični septet domačinov bratov Ž i v k o. O pomenu Rdečega Križa posebej za občino je spregovoril šol. uprav, v p. gosp. Klemenčič. Poleg šolske kuhinje, kjer je obedovalo skozi 4 leta dnevno 120 otrok revnih in brezposelnih staršev in starejših onemoglih siromakov, za katere je skrbela s svojo pridnostjo in vestnostjo dobra mama gospa Klemenčičeva, je po- magal Rdeči Križ še povsod tam, kjer sc je nudila 'prilika lajšati bližnjemu trpljenje in gorje. Predsednik sres. odbora Rdečega križa narodni poslanec g. dr. Jančič je nato čestital društvu k izredmo lepem delovanju, povdaril pomen Rdečega križa za narod, državo in vse človeštvo. Nato jc izročil odlikovanje zaslužnima odlikovancema gospej Klemenčičevi in predsedniku Rdečega križa vestnemu županu g. Volku, ki ne štedi časa nikdar, kadar je treba pomagati tiajsibode kjerkoli in komurkoli. Oba odlikovanca sta se zahvalila za priznanje s pripombo, da je s tem priznanjem za dobro delo, bilo odlikovano vse društvo in prosita prisotne, da ne odrečejo nikdar pomoči, kadar bosta potrkala na njih vrata, da olajšata bedo tistim, ki so lajšanja in pomoči potrebni. Sledil je koncert septeta bratov Živko, ki so bili prisrčno pozdravljeni. Obsegal je duhovne, umetne pesmi in narodne po zapiskih Stanka Vraza s solistom koncertnega pevca Avgusta Živka. Spored je bil tako srečno izbran, da je pesem za pesmijo vseskozi užigala in vezala občinstvo in pevce. Na Pobrežju še doslej ni bilo takega umetniškega užitka. Prirediteljem in pevcem najlepša hvala, odlikovancema pa srčne čestitke. Volitve ¥ zbornico Z dne 29. septembra so se pri krajevnih volilnih odborih in pri strokovnih združenjih razgrnili imeniki volilcev za volitve v zbornico za TOI in od tega dne pa do 13. oktobra teče reklamacijska doba. Kdorkoli je za zbornične volitve aktiv iso upravičen, sme volilne imeitike pregledati, si jih prepisati in z reklamacijami zahtevati popravke. Reklamacije se morajo vložiti pismeno in oddati osebno ali po pošti do poteka reklamacijskega roka pri krajevnem ali pri glavnem volilnem odboru. Z reklamacijo se lahko zahteva poprava imen, črtanje imen in vpis novih volilcev. Predpise o tem, kdo je aktivno volilno upravičen za zbornične volitve, vsebujo uredba o volitvi v Služb, listu št. 81 iz 1935 in pa TV. oddelek razpisa glavnega volilnega odbora, ki je objavljen v Služb, listu št. 72 iz 1936. Tu hočemo opozorit' samo na poglavitna določila glede volil ne pravice fizičnih oseb. Po zakoniti' predpisih mora volilec biti jugoslovens' državljan, v posesti vseh državljanski pravic ter že najmanj od 29. novemb; 1935 samostalno in upravičeno izv, ševati- obrt ria področju ljubljanske zbor nice. Kdor je v konkurzu ali v pribili poravnavi ali pa v preiskavi radi k a; njivih dejanj, radi katerih lahko iz-gui častne pravice, ta nima volilne pravir Kdor ni zavezan plačevanju zborničr doklade, istotako ne sme voliti. M d: klado dejansko plačuje, ne pride v pc štev. Važna je določba, da izmed rok: delcev »mejo voliti samo tisti, ki izpo’ njujejo osebno vse pogoje, za opravljanje ob rta. Zato nima volilne pravice vdova, če nadaljuje rokodelsko obr-t nai osnovi obrtnega pooblastila ali dovolila pokojnega moža. Rokodelski mojstri, ki sicer ne izvršujejo obrta pod lastnim ime nom, pač pa kot člani javne trgovske družbe, smejo voliti. Paziti je tudi na tole: Če ima volilec več obratov, ki so vpisani v isti skupini, pa spadajo pod različna volišča (n. pr. če mizarski mojster iz Maribora ima v Framu mlinarsko obrt), mora najpozneje do 13. oktobra javiti tistim združenjem, ki ga vodijo v seznamih (v tem primeru mizarskemu in mlinarskemu združenju v Mariboru), na katerem volišču bo volil, in zahtevati, da ga v ostalih seznamih črtajo. Če te prijave ne bo vložil, bo cr-tan v vseh imenikih in bo izgubil volita0 pravico. Slično je treba postopati tistimi ki imajo volilno pravico v različnih skupinah n. pr. kot obrtniki in kot trgovci, ker ima vsak volilec za vse svoje obrte samo en glas. Simka sama je pčikašifate Prvi pozdrav zime Ne samo v naših planinah na Gorenjskem in na našem Pohorju, na Klopnem vrhu, tudi v drugih delih naše države so snežinke odele vrhove v novo belo obleko. Tako je na primer zapadel sneg v Gorskem Kotoru pri čabru. V vsem Gorskem Kotoru od Liča do Srbskih Mora-vic je zapadel sneg, ki je padal vso noč do predpoldneva. Zapadlo ga je do 18 cm. Belina je zagrnila tudi vrhove Učke in Velebita ter je zdrknila temperatura v Gorskem Kotoru na 1 do 2 stopinj pod ničlo. Tudi na Šljemenu je bilo zimsko izne-nadenje, kjer so naletavale precej obilne snežinke, spremešane z deževjem. Tudi včeraj dopoldne je snežilo, vendar pa se sneg ni mogel držati, ker so tla pretopla-Prvi pozdrav zime je prišel na Sljeme 18 dni preje kakor običajno. Nekateri so mnenja, da so to znamenja zelo ostre zi-me, ki se za letos napoveduje. Ob vsej liški progi je po pripovedovanju potnikov zapadel sneg. Tudi v pla* ninah okoli Sarajeva je zasnežilo. Na Tre-beviču je padal sneg celo noč in je dosegel včeraj dopoldne višino 20 cm. Snež je zapadel tudi v Sarajevu. V Delnicah je zapadlo snega za 20 cm. Službeno iz Poverjeništva SOLNP v Mariboru. Tekme za fond blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinite-lja sodijo naslednji gg. ss.: v Mariboru: Beli : Modri ,g. Kaspar; v Ptuju: Drava: Ptuj g. Koren; v Čakovcu: ČSK : Gra-djanski ss. dr. Brandl. Poverjenik. Službene objave Okrožnega odbora LNP v Mariboru. Glasom objave JNS v »Sportistu« št. 1008 z dne 23. t. m. se vse prvenstvene tekme prelože na kasnejši termin, vrše se pa tekme za fond blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. V Mariboru bo ob 15. uri na igrišču ^K Rapida prijateljska reprezentančna tekma belega in modrega tima. Službujoči odbornik g. Ivan Savinšek. Modre maj- MONSTRE BANKET V WASHINGTONU ce in črne hlačke oskrbi SK Železničar, bele majce in bele hlačke pa SK Rapid-Za ostalo opremo ima skrbeti vsak igralec sam. — V Ptuju ob 15. uri Drava : Ptuj. Službujoči odbornik g. Milan Vuga-— V Čakovcu ob 15. uri: ČŠK : Gradjarv ski. Službujoči odbornik g. prof. Jelačič-Predvidena prvenstvena tekma v Murski Soboti dne 4. oktobra odpade. — Tajnik. Lahkoatletski miting mariborskih srednješolcev bo v soboto, dne 3. oktobra popoldne iii v nedeljo 4. oktobra dopoldne na stadionu SK Železničarja. Razpored tekmovanja obsega naslednje točke." v soboto: predteki na 60 m, met diska (izločilne), tek 60 m (finale), skok v daljino, tek 80 m zapreke (predteki), met diska (finale), tek 80 m zapreke, finale; v nedeljo: predteki na 100 m, met krogle (finale), tek 100 m (finale), skok v višino, met kopja, štafeta 4X100 m, tek 1500 m. Tekmovanje za teniško prvenstvo Maribora. Junak včerajšnjega dne je bil zopet Vaško Škapin, ki je topot premaga)* gotovo enega najmočnejših igralcev turnirja Mešička s 6:3, 2:6, 7:5 in se s tem plasiral v zaključno kolo. Igra je bila vseskozi napeta in se je zlasti Škapin odlikoval s preudarnimi potezami. Inž. Fabjan je po nepotrebnem izgubil proti Ley-rerju s 0:6, 6:2, 3:6. Leyrer je bil v prvem stavku boljši, dočim je imel inž. Fabjan pozneje igro popolnoma v rokah. Le -troti koncu je nepričakovano popustil. V 'inalu damskega prvenstva je imela ga. Voglarjeva dovolj prilike do zmage, žal ;e izpustila eno samcato važno žogo, ko 'e vodila s 5:3 in 40:15. Lirzerjeva j« omagala s 7:5, 6:2. V igri v dvoje sta po-azila Albaneže-Škapin dvojico inž. Fab-an-Tončič s 6:1, 6:1, nato pa podlegla iroti Leyrerju-Meš:čku s 6:8, 2:6. Humor na deželi. Koliko mleka pa vam daje ta lepa kra- a? 15—18 litrov dnevno. Ali prodaste vso količino? Ne, mi prodamo komaj 30 litrov. ;iju predsedstvom drž. tajnika v min ...... i....m notranjih zadev M. Harolda L. Jekesa. (Konec.) »Ljudje? Že dvesto let se ljudje ne bojujejo več ... Stroje k-r.ma^o roboti in. roboti se tudi borijo...« Vodja »Meteorja I« da znamenje s sireno. Svinčene plošče, se dvignejo, vijaki se zavrtijo z naj večjo dosegljivo brzi-no — zelena zemlja se hitro približuje. Podzemeljska velemesta. Čim bolj se bližamo zemlji, tem neoa-vadnejša postaja njena podoba. Dokoder nese oko, vidimo samo gozd, košat, gost, neprodiren gozd. Vodja »Meteorja I« izmeri in ugotovi razdaljo do neke določene točke, pošlje tja obvestilo, sredi gozda se zasveti luč; na letalu se odpre zaklopka, majhen, svetel predmet šine skozi njo. Zdi se, da ga je zemlja vsesala. Takoj nato sledita dva kratka svetlo bna znaka, S&žiitijoči častnik jgpgg; ago* Jšto 90 na zemlji prevzeli.« Zvončki za-Sbrne in neposredno nato se letalo sunkovito obrne proti zapadu, soncu naspro-Jti. Ura kaže 2.10. Med ‘potniki pripomni dobro ohranjen starejši gospod: »To nesmiselno ubijanje s stroji nas je zadržalo več kakor sto mmut. Če bi politiki ...« Potnik, ki sedi na d-ru.gi strani, ga prekine-: »Politiki? Oprostite, koliko pa ste prav zaprav stari?, Meni je že — dvestodeset let...« Leta 22-14 ni na zemlji nobenega politika več. Življenje teče in se razvija kar brez njih. Mesta in države so izginile z zemeljske površine. Strašen razvoj in grozo vzbujajoča izpopolnitev zračnega orožja sta 'življenje na površini onemogočila. Polagoma — skozi celo stoletje no se mesta pogreznila v zemljo — vedno globlje in globlje, dokler niso — o-SSmsto metrov globoko — obstaja. .Ce- ste in železnice so stale še kakih šestdeset let kot dobrodošle tarče vojnim letalom, potem pa so tudi te izginile. Pogreznile so se. V globini osemsto metrov se vijejo ceste in železnice ter spajajo mesta in države; po njih brzijo vozovi in vlaki s hitrostjo petsto do osemsto kilometrov na uro. A zemlja? Zemlja je postala zopet taka, kakršna je bila v pradavnini. Iz zračnih odprtin, kojih število «re v milijarde, sika porabljeni zrak na beli dan. Do prijetno toplih podzemnih velemest ne prodre noben strupeni plin; noben sovražnik ne more motiti varnega življenja v globini. Gozdovi so se razširili, postali pa so prazni in nemi, saj so iz njih izginile vse živali. Samo morja so še »živa«. V mirnih časih, ko se ni treba bati napada od nikoder, se vzdignejo na morsko gladino ogromne podmornice, presenečeni ljudje vidijo sonce in nebo... Toda — luč je luč, infrardeča sonca so enako učinkovita in dajejo življenje prav tako kakor praso sonce. V globino gremo! Ob 3. uri se javi San Francisco. Morie so iz višine opazovali potniki že kakšnih štirideset minut. Stroji utihnejo, »Meteor I« opiše tri kroge, nato se z zemlie posveti luč, velika odprtina zazija in zra čni velikan se začne tresti; prišel je v območje zemeljskega. lijaka, ki ga polagoma vleče navzdol. Za kratke sekunde se pokažejo na levi in desni ogromni prostori, nato svetle, jeklene stene. ‘Na vse strani vodijo rovi. Skupine ljudi se pojavljajo in zopet izginjajo. Veličastno, ka kor spuščajoči se orel, pristane zraču* orjak na velikanski prožni ploščadi. Ogromna kolodvorska dvorana se odpre* Koplje se v morju luči, oživlja pa jo de-settisoč ljudi, ki vpijejo, kličejo in si: dajejo znamenja. Majhni, okretni vozovi pridrve kakor blisk, od vseh strani se zliva ljudska reka — nad vsem tem življenjem pa plava sinja, čudovita, mila svetloba, človeku se zdi, da je vse stal" paj le čaroben privid. V Mariboru, dne 30. IX. 1936. Hiatišmke m Mdiške mm°m Mariborski »Večerni K« .Tutrt ■■bobe;. - rMfflT* Stran 3. Bodttje leiefcMtM vesli fuuaoslU senat le delne odočtd dentoatHste uktm PARIZ, 30. septembra. Finančna komisija francoskega senata le zaključila dolgotrajno debato o devalvacijakih ukrepih. Od 25 zakonskih členov je bilo sprejetih 13 z bistvenimi spremembami, dočim je senat ostale člene odklonil. Odkionjeni zakonski členi se nanašajo na odškodnino za one, ki bi radi devalvacije trpeli škodo. Senatna komisija je tudi odklonila dodatni predlog parlamenta, ki pooblašča vlado, da napravi primerne ukrepe za pobijanje diferenc, ki bi nastale radi devalvacije med mezdami in kupno močjo. Mesto tega je senat sprejel novo besedilo, ki pooblašča vlado k ukrepom proti zvišanju cen. Finančna komisija je vzela na znanje razvrednotenje franka, istočasno pa se vlada kritizra, da ne sme v bodoče več staviti senata in parlamenta pred izvršeno dejstvo. Predsednik vlade Blum bo nastopil danes pred plenumom in bo pozval senat, da sprejme devalvacijske predloge v prvotni obliki. Če bo senat temu ustregel, je še vprašanje, zlasti spričo tihe opozicije senatorske skupine Bienvenu-Martin napram Blumovi vladi. V tej skupini imajo Josef Cai)Iaux, Lucien Robert in Camille Chautemps veliko besedo in je znano, da deluje ta skupina proti Blumovi vladi. Švieoeski Hato&M mi giasovoi «0 ta&vtedstfieHje (tanka BERLIN, 30. septembra. Švicarski Narodni svet je po 13urnem posvetovanju sprejel zakonske predloge zveznega sveta v zvezi z razvrednotenjem švicarskega franka. 99 članov Narodnega sveta je glasovalo za vladine predloge, dočim je 60 članov vzelo devalvacijske predloge na znanje. Odklonil se je komunistični predlog radi zajamčenja hranilnih vlog in socialistični predlog glede za-jamčenja mezdne stopnje. ludi niaoamshi futdmuttti «* umuiMieufr foMiMufa HAAG, 30. septembra. Obe nizozemski zbornici sta sprejeli zakonski predlog o devalvaciji goldinarja z dodatkom, da se ustvari poseben devizni izravnalni fond v znesku 300 milijonov goldinarjev. Obenem se je vlada pooblastila za borbo proti draginji. Hiiukidska dada tuualutita $mtesina somerna ŽENEVA, 30. septembra. Španski zunanji minster del Vayo je umaknil protestno spomenico, ki jo je vložil pri Društvu narodov radi prepovedi izvoza orožja nekaterih evropskih držav. To se je zgodilo na informacijo, da Društvo narodov ni pripravljeno vmešavati se v španske zadeve. ■■■anMHiBfiPPingsr NAŠIM NAROČNIKOM sporočamo, da smo priložili današnji številki »Večernika« poštne položnice za vse °ne, ki prejemajo list po pošti, in jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec °ktober čimpreje nakažejo. Z ozirom na ‘o. da se bliža zaključek leta, prosimo tudi vse one naročnike, ki imajo še kakšen zaostanek, da tega skušajo še ta mesec Poravnati. Uprava »Večernika«. !■■■■■■■■■■■■■■ Nedeljski premieri prisostvuje Oto Mi-na?Ik! Kakor znano, je v nedeljo zvečer v Borkovi režiji premiera O. Minafikove »Zorke«. Odlični češki literat in avtor »Zorke« prispe ob tej priliki v Maribor in prisostvoval nedeljski premieri. Vpokojitev. Vpokojen je sreski šolski Nadzornik Josip Gorup v Ptuju. Grob pri grobu. V Loški ulici št. 10 je Preminila 821etna kuharica Julijana Som-W6r. Na Ruški cesti št. 5 pa je izdihnil ^letni trgovski potnik Smolej Viljem. — kujočim ostalim naše toplo sočutje! Novi pravoslavni paroh g. Ivoševič iz Zaječara je prispel v Maribor in je pre-vzel svoje dolžnosti. Pod streho. Dograjena je do strehe petnadstropna poslovna in stanovanjska pa-tača »Ljudske samopomoči« ob vogalu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice. S tem je ta prostor pred kolodvorom za-z'dan in je zadobil neko sklenjenost. V n°vi stavbi bo poleg poslovnih prostorov »Ljudske samopomoči« tudi 12 stanovanj. Kako je z vremenom. Za danes napoveduje Dunaj: mraz, v mnogih krajih po-^oči slana, po večini oblačno, brez posebnih padavin. Nova damska jazz-karela s 6 odličnimi Plačicami dnevno od 20. ure dalje v Grajski kleti. »Nanos«. Jutri v četrtek ob 20. uri prebava v društvenih prostorih tovariš Škrab o emigraciji. Bodite točni! Privatna plesna šola Simončič, Gospoda ulica 20/1. Začetniški tečaj vsak po-^deljek in četrtek. Začetek 9. oktobra, opisovanje in pojasnila dnevno. Opreznost pri nakupu starih motornih v°zil. Tajništvo Avtomobilskega kluba &ekcije Maribor nas je zaprosilo za ob-lavo sledeoega članka: Finančno ministrovo, oddelek za carine, je prejelo v zad-času od naših državljanov mnogo j^ošenj za carini: :i;e avtomobilov ali mo-;°ciklov, ki so se uvozili v našo državo inozemstva na podlagi triptikov ali ^rnetov. Karneti in triptiki služijo na D()dlagi mednarodne konvencije in naših c?rinskih predpisov le v turistične svrhe, nitakor pa ne za ilegalno trgovino z modnimi vozili ali pa za izigravanje naših Urinskih predpisov in se mora vsako ^torno vozilo, uvoženo v našo državo, Nti v inozemstvo najkasneje do dneva, >° Preneha važnost tega dokumenta. Na-® finančno ministrstvo, oddelek za ca-je namreč ugotovilo, da se tuji dr-^Ijani poslužujejo triptikov in karnetov . ^i&to komercialne svrhe, t. j. da v našo tržav0 s, triptiki in karneti uvožene av-^•nobile in motocikle pri nas prodajajo. .a*° je finančno ministrstvo opozorilo l^totnobilski klub kraljevine Jugoslavije, ' iamči za carino na motorna vozila, t)V(°žena iz inozemstva s triptiki in kar-na take slučaje, ki škodujejo držav-trlni interesom in našim protaknliranim vSoycem z motornimi vozili in ga je ob-CaS.^°’ da v bodoče ne bode več odobrilo * r’njenja motornih vozil, uvedenih v na-jjr. dražvo s triptiki ali karneti. Zato se ‘Poroča vsem interesentom za mot. vo-t \da ne kupujejo avtomobilov ali mo-kg l°v, za katere še ni plačana carina, t,ar °dgovarjajo za vso materialno škodo ^Pram državi in ker obstoja nevarnost, n] Jim bo razen tega motorno vozilo za- enjeno. v ^sPeranto. Sredo dne 30. sept. se vrši ^°rani Delavske zbornice, Sodna uli-0 ~°/U, ob 20. uri zanimivo predavanje broYetovnem j,eziku esperanto. Vsi do-Sjifr, ,š''! Vstopnine prosto. — Esperant-*° društvo. Sokoiskc vt&te —M—— Sokol, Št. Ilj preloži okrožni nastop radi nepričakovano hladnega vremena, ki ne dopušča nastopa in veselice na prostem od 4. oktobra na 11. oktober t. 1. Cercle fran?ais. Francoski krožek v Mariboru otvarja zopet naslednje tečaje: I. Francoski otroški vrtec, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ul. 5 in ako se prijavi zadostno število otrok, ob istih dneh od 10. do II. ure v Gregorčičevi uli. 4/1 (čitalnica). — 2. Tečaje za osnovno- in meščansko-šolsko deco ob ponedeljkih in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ul. 5. — 3. Ponavljalne tečaje za srednješolsko mladino ob ponedeljkih in petkih od 14. do 15. ime v Cankarjevi ul. 5 in ob torkih in petkih od 8. do 10. ure v Gregorčičevi ul. 4/1 (čitalnica). — 4. Tri tečaje za odrasle, v katerih se predela učna snov nižjih razredov srednje šole, ob torkih in petkih od 1.8. do 19. ure v drž. realni gimnaziji, pritličje levo. — 5. Konverzacijske sestanke ob petkih od 18.30 do 19.30 v čitalnicr Gregorčičeva ul. 4/1. Vpisovanje je v petek 2. oktobra in naslednji-teden v tečajih samih ob zgoraj označenih dnevih in urah. Pouk se začne v ponedeljek 5. oktobra. Šolnina je 30 Din, za konverzacijski kurz ( 20 Din mesečno; v oktobru se plača namesto šolnine letna članarina Din 40. Mestni avtobusni promet priredi v ne-* deljo. dne 4. oktobra ob zaključku letošnje sezone dva zanimiva avtobusna izleta in sicer prvi izlet okoli Pohorja, drugi v Slov. gorice. Vse nadaljnje informacije pri prometni pisarni avtobusnega prometa, Glavni trg, telefon 22-75, ali direktno pri avtobusnem prometu, Plinarniška 9, tel. 24-71. Hitite s prijavami; sedeži numerirani. Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru javi, da nastopi z dnem 1. oktobra zimski odpiralni in zapiralni red in sicer od po! 8. zjutraj do pol 13. in od 14. do 19. ure. Mariborski sadni sejem si je nadal tudi to nalogo, da ob času svoje prireditve, t. j. v dneh 3., 4. im 5. oktobra propagira uživanje našega sadja in grozdja. Tozadevno je naprošena Gostilničarska zadruga, da upliva na svoje člane, naj imajo v teh dneh v gostilnah, kavarnah in hotelih razstavljeno naše sadje in grozdje. S tem bi naj v dneh Mariborskega sadnega sejina tudi vsi gostiteljski lokali propagirali uživanje našega sadja in grozdja, istočasno pa bi Maribor dobil v teh dneh pravo sliko svojega zaledja. Zato bi naj tHJ trgovine okrasile svoje izložbe z le-adjem in grozdjem. Po vseh šolah !;.. bi se posvetila vsaj ena ura pouka o koristnosti uživanja sadja in grozdja. Maribor naj bi si nadjal od 3.—6. oktobra lepo sliko svoje okolice: Slovenskih go- , ric, Haloz in vznožja Pohorja. Sadje in grozdje, kot glavni pridelek mariborskega zaledja, naj bi krasilo tudi v privatnih stanovanjih, na jedilnih omarah in mizah in opozarjalo vse Mariborčane, vseh slojev in poklicev, na dobrote naše slovenske grude. V dneh od 3.-6. oktobra naj naš Maribor dokaže, da zasluži naziv »Jugoslovanskega Merana«. Obenem bo v okviru te prireditve tudi perutninarska razstava, ki je organizira mariborska perutninska zadruga. Gori! V Plešivcu je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje posestnika F. Jeharta, ki trpi radi požara nad 15.000 dinarjev škode. Strahovale! naših vasi pred sodnik!. Pred mariborskim malim kazenskim senatom je sedela danes dopoldne na zatožni klopi petčlanska skupina, obstoječa iz 4 moških in ene ženske, ki jih je državni tožilec obtožil, da so lani jeseni vlomili in ukradli pri 12 posestnikih kokoši, poljsko orodje, koruzo, življenjske potrebščine in sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Najbolj prizadeti so bili posestniki vasi Trogovič, Sodinci, Seneški vrh in Mihevci. Ukradene predmete je tolpa razpečala ter spravljala v denar in sicer potom neke prekupčevalke. Pri razpravi so obtoženi deloma priznali svoje grehe, deloma pa jih zanikali. Obsojeni so bili: 28letni delavec Franc Škvorc na 1 leto robije ter na izgubo častnih dr- Kino Union. Danes Karl/May-film »Sko zi puščavo« in celotni film: »Olimpiada 1936«. žavljanskih pravic za dobo treh let, 321et-tii delavec Vinko. Munda na 4 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta, 191et-ni Mirko V. na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti, 481etna posestnica Liza VidraČ na 4 mesecev zapora, pogojno na 3 leta, ter 211etni posestniški sin Franc Vidrač na 2 meseca zapora, pogojno na 2 leti. Roka v stroj. V afineriji zlata v Orožnovi ulici zaposleni 261etni delavec Albert Kohout, stanujoč v Jadranski ulici 23, je pri delu prišel z roko v stroj, ki mu je odrezal palec na levi roki. Ponesrečenega Kohouta so mariborski reševalci odpre-mili v tukajšnjo bolnišnico. Na včerajšnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 7 konjev, 6 bikov, 100 volov, 290 krav in 11 telet, skupno 414 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli za 1 kg žive teže od 4—4.50 Din, poldebel;. voli od 3.20— 4 Din, plemenski voli od 3.60—4 Din, biki za klanje od 3—3.50, debele klavne krave od 2.90—3.15 Din, plemenske krave od 3— 3.50, krave za klobase od 1.70—2 Din, molzne krave od 2.25—3 Din, breje krave 2.75—3.50 , mlada živina od 325—4 Din, teleta od 5—6 Din. Prodanih je bilo 251 komadov. Cene mesu so bile: volovsko I. vrste od 10—12 Din, volovsko II. vrste od 8 do 10 Din, meso bikov, krav in telic od 5—8 Din, telečje meso I. vrste od 12—14 Din, telečje meso II. vrste od 10—12 Din, svinjsko meso od 10—14 Din za kilogram. Poučne in oglate Slonova samica ima vsako tretje ali četrto leto enega mladiča, medtem ko v istem času povrže lahko samica domačega kunca 1,274.000 mladičev, ker se vsak mladič že v 6 mesecih razvije do popolnosti tako da imajo samice kuncev, ki so stare kmaj šest mesecev, lahko že svoj zarod; vsaka samica da osemkrat po 4 do osem mladičev. Listna uš ima v petem pokolenju 5904 milijone zaroda, čebelna matica leže v 1 letu približno 100,000 jajčec, ki tehtajo skupno v pri- famdm ftedolisU Četrtek, 1. oktobra ob "‘O: uri: »Živi mrtvec«. Otvoritvena predstava. Bloki. Petek, 2. oktobra: Zaprto. Sobota, 3. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Premiera. Bloki. Nedelja, 4. oktobra ob 20. uri: »Zorka«. Premiera. Bloki. Še je čas, da se lahko abonirate! V abonmanih A, B in C je še nekaj lepili sedežev na razpolago. Kdor se ne mara vezati na abonma, pa naj vzame blok, ki je prav tako mnogo cenejši od večerne vstopnine, upravičuje pa do obiska gledališča ob poljubnih dnevih. Lastniki blokov si lahko ogledajo že otvoritveno predstavo ter obe ostali premieri. Jutri otvoritvena predstava! Uprizore najboljše dramsko delo velikega Rusa Tolstoja »Živi mrtvec« v režiji glavnega režiserja J. Koviča. Slik je enajst, odmora sta po 4. in po 9. sliki. Češki pisatelj in režiser O. Minafik prisostvuje premieri »Zorke« v nedeljo 4. t. m. zvečer. »Zorka« je po čeških odrih mnogo igrana komedija, ki izborno izpolnjuje svoj glavni namen: zabavati. Režija je Borkova, nastopijo Rasbergerje-va, Starčeva, Košuta-Borko (izmenjaje se), P. Kovič, Košič in Verdonik. meri z njeno težo nič manj kakor 111 krat toliko. Vsako steblo solnčne rože nosi 1000 semen. * Prva šola za lasničarje je bila ustanov ljena v letu 1874 v Berlinu. To šolo je obiskovalo samo 5 učencev. Komaj 25 let kasneje je bilo v Nemčiji že 219 lasni-čarskih šol z 4633 učenci. * Na najprometnejših cestnih šetališčili v Parizu se je te dni pojavil mož, ki ima na hrbtu obešeno napisno tablo, ki oznanja, da je pripravljen proti primerni nagradi spremljati pse premožnih Parižanov na sprehod. Stran 4. Mariborski »Ve čer n !k« Jutra V Mariboru, dne 30. IX. 1930. Iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (Dalje.) Cl 3. Za dolgove kmetov se smatrajo vse one obveznosti v denarju zasebnopravnega značaja brez ozira na to, s kakšne osnove izhajajo in da-li jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali kot porok. Porok, odnosno solidarni dolžnik, četudi ni kmet, odgovarja obveznostim kot glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra kot njegov dolg,- ko mora izpolniti to obveznost. Predpisi uredbe se ne nanašajo na poroka, odnosno solidarnega dolžnika, če je upnik kmet, pa se je zadolžil na podlagi kmečke menice, ki jo je v to svrlio žiriral. Uredba obsega dolgove tudi onih kmetov, nad katerih imovino je bil razglašen konkurz pred 20. aprilom leta 1932. Za dolgove kmetov v smislu 1. odstavka tega člena se ne smatrajo: dolgovi kmeta, v kolikor skupno ne presega 250 Din ali v kolikor presegajo Din 500.000; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 Din, nastali po 20. oktobru 1931, v kolikor niso pretvoreni v menične terjatve; dolgovi, v kolikor so kriti z zastave« terjatve za vzdrževanje, ki pri-stoje komu proti dolžniku kmetu na osnovi dolžnikove zavarovalne dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu: f'riatve obrtnikov do 500 Din za iz' obrtniška dela, nastale po 20. okt '31. Potrdila, obveznice in druge pismene listine, v katerih je navedeno, da dolg izvira iz nakupa blaga ali obrtniškega posla, ne dokazujejo, da je dolg v resnici nastal na tej podlagi. Za dolgove kmetov se ne smatrajo obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, kakor tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katerekoli vrste (pogodba o darovanju. predaji in podobno). Če dolžnik-naslednik in sopogodbenik, ki so kmetje v smislu uredbe, smatrajo, da je dedova-na nepremična imovina, iz katere se ima drugim dedičem, odnosno sopogodbeni-kom izplačati dedovanje v denarju izbila več kot 25% na svoji vrednosti za časa nastanka dolga, more zahtevati v teku enega leta od dne uveljavljanja te uredbe, da se dolg zmanjša sorazmerno zmanjšani vrednosti te nepremičnine posesti. To zmanjšanje ne more iti čez 50% prvotnega dolga. Za dolgove, nastale po 20. aprilu 1932 se smatrajo le oni, ki so stvarno novi, ne pa tudi taki. ki so nastali z obnovo starega dolga, n. pr. z običajnim podaljšanjem menic in podobno. V primeru prenosa imovine ali dela iroo-vine osebe, ki je kmet po uredbi, na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave po uredbi po prevzetem dolgu samo tedaj, če je prenos izvršen na podlagi dedovanja in če je novi lastnik kmet v šmislu uredbe. Predpisi uredbe se ne nanašajo na terjatve Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, v kolikor to ni izrečno navedeno v uredbi (IV. in V. poglavje). Narodni j5 prepuščeno, da v okvirju svoje pristojnosti sklene posebne ukrepe o olajšavah onim svojim dolžnikom, na katere bi se drugače nanašala uredba. V kolikor je upnik, ki je neposredno kreditiral kmetu terjatev, obseženo v uredbi, odstopil po cesiji, lombardiral ali reeskontiral pri kakšni kreditni ustanovi, ne more od nje zahtevati olajšav, katere je samo moral dati dolžniku po predpisih uredbe. Siro-mašnost ugotavlja sodišče na zahtevo upnika. Čl. 4. Višina dolga kmeta se ugotovi na ta način, da se obračunajo neplačane pogojene obresti ali ne več kot 12% do 20. aprila 1932 in priračuna glavnici. Tako ugotovljena višina dolga bo služila kot -podlaga za zmanjševanje dolga po odredbah uredbe. Neplačane in nezasta-rele obresti, ki so tekle od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936, ki pa so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmeta kot tudi z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se priračuna nezmanjšena glavnica dolga, ugotovljeni po prejšnjem odstavku. Glavnici dolga se bodo prišteli tudi pravnoveljav-no dosedanji pravdni in izvršilni stroški do 20. aprila 1932, za tem stvarni izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in izpremembe), kakor tudi osta la plačila, katera je upnik izvršil mesto dolžnika. Na ta način povečena glavnica, zavarovana s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambe). Upniku, ki je ubral po 20. aprilu 1932 od dolžnika-kmeta večje obresti kakor so priznane s prejšnjimi zakoni in uredbami, kakor tudi z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez. se odbije presežek od glavnice dolga. (Dalje sledi.) pjdkikove Putnikov izlet v Graz. Dne 3. oktobra, v sobto zjutraj ob pol osmi uri odpelje Putnikov avtokar v Graz. Odhod izpred hotela »Orel«. Povratek iz Graza ob 11. uri zvečer. Vozna cena Din 100. Prijavite se čim preje. Kompenzacijski izlet s Potnikovim av-tokarom na Dunaj se bo vršil v dneh od 8. do 11. oktobra. Odhod iz Maribora ob 5. uri zjutraj, povratek približno ob 24. uri. Vozna cena Din 245. Nujne prijave in nabava šilingov po najkulantnejših dnevnih cenah pri Potniku. Putnik Maribor priredi dne 4. oktobra izlet z avtokarom na Kanzeihohe preko Klagenfurta, Vrbskega in Osojskega jezera, s celodnevnim bivanjem na Kanzeihohe, kjer bo tudi kosilo. Od Osojskeža jezera do Kanzeihohe (1500 m) z žično železnico (Kanzelbahn). Poljuben izlet na Gorlitzen (4911 m). Prijavite se takoj! Vozna cena le Din 145. Odhod iz Maribora ob 5. uri zjutraj od hotela »Orel«. Opozarjamo na prekrasen in velezani- miv izlet s Putnikovim avtokarom v naše vinorodne Slovenske gorice, ki se vrši dne 11. oktobra s sledečo ruto: Maribor —Cmurek (južina v gostilni. Maje)—Gornja Radgona—Slatina Radenci—Kapela (kosilo v gostilni Horvat, priznano dobri piščanci in žlahtna kapljica)—Ljutomer— Sv. Trojica—Maribor. Odhod ob pol osmih zjutraj izpred hotela »Orel«. Cena, v kateri je vračunan tudi obed in južina, znaša samo Din 80. Oglejte si lepote naših krajev! Prijavite se čim prej pri Putniku! iHujske Motrite Tržne cene. Tržne cene slanini so v Ptuju poskočile za 2 Din tako, da stane kilogram 14 Din. Cena svinjskemu mesu pa je poskočila od 12 na 13 Din. Cene svinjam so v zadnjem času res nekoliko poskočile, toda kljub temu je razlika med živo težo in mesom odnosno slanini prevelika. Ljudstvo je radi dviga teh cen precej vznemirjeno. Mesto zasluženega denarja bunke. Anton Kovačec, 341-etni dninar v Ragoznici, je imel dobiti na zaslužku pri nekem posestniku manjšo vsoto denarja. Ko se je Kovačec napotil preteklo soboto k do-tičnemu posestniku in ga prosil, da mu izplača zasluženi denar, ga je ta s svojo boljšo polovico namesto denarja do krvavega pretepel. Kot bojno orožje je služila tudi sekira, tako da jr dobi' Kovačec na glavi težke poškodbe. Spravili so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico. Kino. V sredo 30. sept. in v četrtek 1. oktobra t. 1. se predvaja film »Caričin ljubimec«. Ne pozabi naročnine! ftte&k&e&ke mme r im»imuni i' Marenberški most popravljajo. Te dni so pričeli s popravljanjem marenberške-ga mostu preko Drave. Skrajni čas je že bil. da se je pričelo s popravljanjem, kajti tramovje je bilo že v takem stanju, da je bila nevarnost, da se pripeti nesreča. Če je vozil preko mosta večji avto, se je ves most zibal. Občina namerava most sedaj samo zasilno popraviti in nadomestiti preperele trame, spomladi pa namerava most generalno popraviti. Ob 15 Jurijev. Te dni se je vrnil iz Osjeka, kjer je prodal cel splav, znani marenberški gostilničar in trgovec z lesom gosp. H. Za splav je dobil 15 jurjev, ki jih je zavil v časopisni papir, Ta papir z dragoceno vsebino je izroči! svoji ženi, češ da ji je prinesel mal spominček s potovanja. Žena, ki je bila zaposlena v gostilni in trgovini, je zavojček vtaknila v žep predpasnika, hoteč pozneje pogledati, kakšen dar ji je prinesel dobri mo-žek. V tem je žena opravila razna dela in je pozabila na dragoceni zavitek. Šele ko jo je mož vprašal, kam je dala denar, ga je začudeno pogledala, češ kakšen denar pa misli. Ko ji je mož razložil, da je bil v onem časopisnem zavitku ves izkupiček za splav znesek 15.000 Din, ie žena skoro omedlela, ker zavitka ni imela več v žepu. Preobrnili so vso hišo, a zavitka ni bilo. Gospod H. je zadevo prijavil orožnikom, ker sumi, da je zavitek kdo odnesel. Računska naloga. Ce zasluži tvoj oče mesečno 50 frankov, koliko denarja si lahko prihrani v treh mesecih? Toliko, da si mama lahko kupi za to zopet nov klobuk. N ali o Razno Vsakovrstno KOŽUHOVINO po najnižjili cenah kupite pri Železniku, Kopališka ulica (Scherbaumov paviljon). Izdeluje in popravlja strokovnjaško. 4783 če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, speciialist za pisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44. 2569 Prodam PIANINO prodam. Smetanova ul. 34, vrata 16. 4880 KLAVIR, dobro ohranjen prodam. Bol-fenkova 14, Nova vas. 4876 Sobo odda Prazno ali opremljeno, sepa-rirano SOBO oddani le boljši gospodični. Naslov v upravi Vočerulka«. 4873 Stanovanie STANOVANJE oddam. Sv. Miklavž št. 45. 4884 LEPO STANOVANJE, šobo in kuhinjo, renovirano, v magdalenskem četrtu oddam. M.. Ilgerjev sin. Gosposka ul. 15. 4881 DVA GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Koroška c. 32. pritličje. 4879 TRISOBNO STANOVANIE, kopalnica, posebna soba, oddam. Naslov v uprav; »Veternika«. 4877 Kupim PIANINO KUPIM v dobrem stanju z moucrtio konstrukcijo. Naslov v upravi »Veternika«. 4874 Službo dobi rta* ŠIVILJO za šivanje odej sprejmem takoj. Naslov v upravi .Veternika«. 4175 Žive karpe dnevno dobite v priznani dobri kvaliteti pri FERDU GREINER-JU Maribor, Gosposka ul. ?.. tl kupi kakor vsako leto Arbeiler Maribor, Dravska ulica m StMsa&skrnti maste 31 Anonimno pismo. Potovanje je razmeroma ugodno. So pa vseeno nekateri prav neugodni momenti. V neki španski luki je prejel Maksimiljan neko anonimno pismo, ki se glasi: »Mehika je proglašena za cesarstvo, vi' pa za cesarja. Da se je pa ta neumnost zgodila, je potrebna brezsramnost, s katero razpolaga samo kakšen Louis Napoleon. Imam dobro puško in sigurno roko ter vam jamčim s svojo pošteno besedo, da vas bo ta puška pozdravila, čim prispete na ameriška tla kot uzurpator,« Nikdar se ni doznalo, kdo je pisal tos pismo in kdo ga je vtihotapil v Maksimilijanovo pošto, da ga je prečital. Ve se* samo to, da ga .ie to pismo zelo pretreslo. Toda »Novara« zapušča kmalu evropske vode. Polagoma se Maksimiljanu vrača samozavest, toda oglaša se tudi kes. Žal mu je bilo, ker se je odrekel vsem svojim habsburškim pravicam. Šarlota pomaga Maksimilijanu v vseh poslih. Piše izjave in proklamacije, s katerimi hoče izjaviti vsemu svetu, da je odpoved vsem habsburškim pravicam sledila pod pritiskom in da radi tega Maksimilijana prav nič ne veže. Načrt te proklamacije je gotov. Na nje so se podpisali državni svetnik T. Eloin, Belgijec, ki ga je stavil Maksimiljanu na razpolago njegov tast Leopold, kralj belgijski, zatem se je podpisal najnovejši mehiški državni svetnik Schertzenlechner. jbi-vši Maksimilijanov lakaj, ki je bil ob od thoduvv- novo zemljo povičan na to čast. Vkiar ruši slavoloke. Dne■•25. maja prist-ane »Novara« v pristanišču Veracr-uz. Pred Veracruzom je srečala »Novara« neko tujo vojno ladjo, ki ji ni odgovorila na znamenja in ki ji ni izkazala nikakšne časti. Na krovu te ladje se je vračal v •svojo domovino dotedanji ameriški posla- nik v Mehiki. Sprejel je bil namreč nalog od svoje vlade, da takoj zapusti zemljo, •čini stopi novi cesar na ameriška tla. Združene države ameriške ne prizna- '•••'>/•:•-•■ Rudolf na mrtvaškem odru. vajo novega cesarja in tudi njegovega cesarstva ne. To je simptom, ki mnogo pove. Toda Maksimilijan in Šarlota ga ne opazita in ga tudi nepravilno ocenjujeta-Šarlota piše pismo, v katerem piše: »Vzhičena sem nad lepoto teh tropskih krajev. Vedno sanjam samo o kolibrih i" metuljih.« , Topovski streli v Veracruzu pozdravljajo novega vladarja. Toda mesto je mrtvo, tiho. Prebivalstvo se zadrži skoro pasivno. Maksimilijan in Šarlota sc hitro izkrcata. Ob zori je bil na cesti pred kolodvorom postavljen velik slavolok. Toda uro pi‘ed prihodom Maksimilijana ga je porušil veter. Takšni in slični nič kaj dobrega obetajoči predznaki se vedno znova in znova vrstijo. Cesar je ves deprimiran in skrušen, Šarlota pa neprestano joče. Nič ni kaj ugodna pot v Mehiko. Železniška proga je kratka, nato pa se morj* nadaljevati pot preko staromodnih cest-kjer sipljejo oblaki neprestano deževje n" cesarsko dvojico. Dvakrat se polomi km° na cesarjevem vozilu. (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v ISju®Hani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del -odgovarja ŠLAVRO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., IM»s*aM>ik fav-uatcJj STANKO DETELA, .vsi v Mariboru