136
Slovenska domovina.
Slovenska domovina.
Grad Podbreje v Beli Krajini.
Med vsemi deli Kranjske je Bela Krajina gotovo najsiromaneja. To nam spriuje pa najbolj silno izseljevanje v Ameriko, kjer si ie marsikdo nove, sreneje domovine. Zal, da se jih mnogo prevari in ne najde ni tam zaelene sree. Da je belokranjsko ljudstvo veinoma ubono, kriva je po nekodi slaba zemlja, ker je svet kamenit, kakor tudi preveliko razkosavanje zemlji in pa, ker Bela Krajina ni zvezana ni z eleznico, ni z vejimi cestami z drugimi deli nae domovine. Pa tudi nekdanji Turki so mnogo krivi slabega stanja, saj ni bilo skoro leta, da bi ne bili po njej pustoili in poigali, ropali in morili. Noben del slovenskih deel ni pretrpel od Turkov toliko, kakor Bela Krajina. In vendar ima tudi ona svoje zanimivosti. Dananji Dom in Svet prinaa sliko Podbrekega gradu v Adleiki upniji, ki je najveji grad v Beli Krajini in sploh izmed najvejih na Kranjskem. Oglejmo si ga nekoliko !
Grad Podbreje, nemki Freiturn, se vzdiguje na strmi viini nad Kolpo ter je oddaljen od upne cerkve v Adleiih kakih 10 minut. Svoje nemko ime je dobil, kakor trdi Valvasor, od todi, ker se ga ni mogel Turek nikdar polastiti in je bil torej vedno prost turkega gospodarstva. Valvasor ga imenuje trg in grad in pie o njem: Ta trg bi se zval bolje trdnjava, ker je dobro utrjen z okroglimi in tirioglatimi stolpi ter je ljudem, v okolici stanujoim, v zavetje, kadar se prikae nevarnost pred Turki, kakor je bila tudi e poprej tu mejna hia. Zakaj, ko je Turek e skoro vsa mesta in trge v okolici oropal in opustoil, ubranila se ga je trdnjava
vselej viteko in ohranila svojo prostost. J) Grad je obzidan okoli in okoli z visokim, monim ozidjem, ki se je ohranilo veinoma e dandanes. Med ozidjem pa, na sedanjem vrtu, se je nahajalo nekdaj, kakor se razvidi iz Valvasorjeve slike, mnogo hi, v katerih so imeli sosedni kmetje in podloniki varno zavetje pred Turkom. V drugi polovici minulega stoletja pa, ko je ponehala nevarnost od turke strani, podrli so te hie, in kmetje so se izselili iz gradu ter svoje hie postavili ob cesti v grad; zato se imenuje nastala vasica Burga ali Purga. Prvotni grad je imel tiri stolpe, kakor se vidi e dandanes. V jednem izmed teh stolpov je bila oroarnica, v katero se gre po stopnicah; zaprta je bila z dvojnimi vrati. Tu bi bilo zadnje zavetie za stanovnike, ako bi se bil gradu polastil sovranik. Tu notri je nekdaj viselo mnogo starega oroja, veinoma turkega, ki se je pa v preteklih letih malone vse razneslo in pogubilo. Ohranili so se samo elezen prsni oklep in dve eladi. Od prvotnega gradu proti vshodu pa je bila prizidana kasneje generalija, obseno in trdno zidovje, v katerega nadstropju so bile velike sobe z raznovrstnimi slikami na steni, katere so se veinoma e ohranile. Zdolaj pa je velikanska klet, v kateri se nahaja e par sodov z ve sto vedri vsebine, ki so rabili, predno je bila odpravljena tlaka.
Kdo je grad zidal ali kdaj je bil zidan, o tem nimamo sporoil. Najbr je bil sezidan ele takrat, ko so prili Turki v Evropo in zaeli napadati nae zemlje, ali pa so ga takrat vsaj razirili in utrdili. V zgodovini se omenja menda L5 ) XI. 144.
138
Slovstvo.
prvikrat leta 1539. Tega leta je dobil Anton baron Turnski in Svetokriki za 2360 gl. ren. v., katere je bil posodil v gotovini dvornemu denarniarju Antonu Angererju v Podbreju, pravico, da sme pobirati desetino v Poljanah nad Skofjo Loko proti Idriji. Prvotno je bil grad, kolikor se da doloiti, last one slavne rodovine Lenkoviev, ki so se tako zmagovito borili s Turki in se v zgodovini Kranjske in Hrvake mnogokrat omenjajo. Za Lenkovii je preel v last Burgstallovcem, jako stari rodbini na Kranjskem, ki je imela tudi po drugodi mnogo grajin in posestev.
jbLOVENSKO SLOVSTVO.
Knjige Matice Slovenske.
Pohnezena grofija Gorika in Gra-
dianska. I. del. Prirodoznanski, statistini in kulturni opis. (22 podob.) Spisal 8. Butar, c. Ter. gimnazij alni profesor. Ljubljana 1892.
Natisnila B. Milieva tiskarna. 8. Str. 116.
Marljivi na pisatelj, starinar in zgodovinar prof. Rutar nam je podal e marsikaj pounega berila. Zlasti je zaslovelo njegovo ime, ko je leta 1882. izdal Zgodovino Tolminskega*. V Letopisih Matice Slovenske* je v preteklih letnikih zanimivo opisal prazgodovinske izkopine na Slovenskem, a letos nas razveseljuje z vrlim opisom Pokneene grofije Gorike in Gradi-anske*. Doslej so z veine samo inostranci, nevei naemu jeziku, opisovali Slovensko zemljo*, ter v svojih spisih tu pa tam brez-potrebno omenili, kar niti resnino ni, i s tem zavedli celo domaine, da imajo vasih neprave pojme o lastni domovini. Knjiga Rutarjeva je v obe jako temeljito izdelana po najnovejih podatkih deelne in dravne statistike, in opis se dri najboljih (tudi nemkih) virov. Seveda je gospodu profesorju njegova oja domovina bolj znana nego Kras, in od todi neke male nedostatnosti v njegovem sicer krasnem opisu.
Za nemko Grotte rabi pisatelj skapnico. No, beseda je pravilno narejena, dasi je prosto ljudstvo ne rabi, nego pravi jama; ako je navpina, pravijo vdrtina, ali e je jako strma, peina*. Opis jame Vilenice pri Lokvi ne odgovarja povsem istinitosti. Bil sem trikrat v njej ter jo v nekdanjem gorikem Glasu opisal, a poznam le jeden vhod, ne pa dveh. V globini
Za temi pa je bila rodbina Bonazzijev njegova lastnica nekako do 1. 1773., ko so ga prodali Turjakim gospodom. Od teh pa so ga podedovali Apfaltrerni, ki mu e sedaj gospodujejo.
Na grajskem vrtu je bila nekdaj prav edna kapelica, posveena sv. Florijanu, katero je sezidal leta 1697. Adam grof Burgstallski. Tu so obhajali nekdaj prav slovesno proenje (egnanje) na dan sv. Florijana in sv. Ane, ko je prihajala sem netevilna mnoica ljudij iz vse Bele Krajine in od dale sem s Hrvakega. Sedaj pa je skoro v razvalinah. L. 1859. se je zadnjikrat maevalo v njej.
I. aelj.
ni tekoe vode, nego le mala lokvica iz scejene vode; e ta presahne, kadar dolgo asa ni deja. Trebenska jama, ki je pa e v traki okolici, ima na dnu, 300 m globine, malo jezero, o katerem pa tudi natanno ne vedo, ali odteka, ali ne. Po najzadnjih preiskavah podzemeljske struge Skocijanske Reke je gotovo, da Reka ni v nikaki zvezi s trebensko jamo, kar so doslej malone vsi uenjaki vprek trdili in uili. Slavno-znani park* pri Devinskem gradu se imenuje Crnikovica po vedno zelenih hrastih* (quercus ilex) ali rnikah* (str.6). Dalje: Voda Aurisina* je bila napeljana v Trst e 1. 1858. (ne 1885) in se po domae imenuje Brojnica* (ne Bro-janica). Tudi pri eleznici so od Divae in Gorenj doli pri Povirju, Merah in Seani prijazni, obraseni in ne pusti kraji (str. 6).
Iloviasta prst* terra rossa se po domae imenuje: rijavica zemlja*; ona bolj rna prst iz sprhnjenega gnoja in listja je: prhljica zemlja*; ilovnata zemlja je teka* in prhljica je bolj lahka zemlja. Kjer je dosti zemlje, tam je debelina*, a kjer je je malo, tenina ali krpeljina (str. 13). K str. 15c V Sopadi nad vasjo Podbree, proti jugu od Storij, je tudi tenka (pol metra) ila premogova. Ta premogova plast se e dalje zasleduje proti Povirju in ez hribove pri Lipici in Bazovici, lei polono proti severozapadu; obe plasti sta globoko pod Krasom kakor v sklediasto podanjo sklenjeni, in se brkone potezata dalje pod Jadransko morje. Okamenine kaejo, da sta obe ili prav iste tvorbe. (Osobito mnogo je okamenelih polevih hi vrste melania.)
K str. 26. ekanc ali Volnik*? V pogorju, kateremu pravijo 2ekanc (neki Phisak je trdil, da je nemki Schneegans), v Zekancah ali
Slovstvo.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si