Razne novice. * S finančne sluibe. Imenovani so: Davf-ua olioijafta Lud. Rizinsky In Jožef Boc tea davčna oskrbnika v 9. čin. redu, davčna asistenta Frane Resnik in J. .1. Drobnitsch za davčna oficijala. * Nevarno zbolel je Č. g. župnik v Kamsnici Janea .Wolf in so ga rainoli torek prepeljali v Gradeo v bobaiŠnico usmilienih bratov. — Tudi č. g. Tomažifi, dekan v Kozjem, se nahaja od minole nedelja v Gradcu, kjer ga mortijo openrati na slef.em črevesu. Želimo obema gospodoma, da se kmalo ozdravljena vrneta v domovino... * Volilna reforma. S predlogom, ki ga je objavil naš pristaš v ,,Slov. Gosp." o v)olilni reformi za deželni zbor, smo zaprli liberalcem sapo, Uvideli so, da so na svojih šumnih shodih zagovarjali reformo, ki je daleč oddaljena od splošne in enake volilrie pravice in ki bi Slovencem ne prinesla tega, kar želijo in po pravici zahtevajo. Samo volilna relorma, ki ee ustvari za deželni zbor na podlagi državnozborskega volilnega reda, nam daje upanje, vsaj na nekoliko primerno zastopstvo. To kar želi Narodna stranka, želijo tudi Nenici, da nam z umetno raadelitvijo okrajev vzamejo nekatere mandate. Zavzemati se za isto ogrodje volilfnega reda kakor Nettnei, je naravnost narodno izdajstvo. In da se še naredi nova skupina, ki bo poostrila nasprotje med delodajaici in delavci, je samo v korist socialdemokracije. Narodna stranka s svojim nepremišljeniin korakom olajšuje delo Nemcem in socialdemokratom. * Cvet z gnojišča ^Stajerčeve" vzgoje. Da naši bralci spoznajo, kako posurovijo ljudje, ki berejo slabe, nekrŠČanske časopise, objavimo tukaj pismo, ki ga je pisal nek ,,Sta.jerčev" pristaš, ki pa-seveda ob potrebnem času tudi dela za Narodno stranko, enemu naših vrlih somišljenikov. Izpustili smo seveda imena. Pismo se glasi: wNa klerikalea prismojeneiga in v rakovo pot idočega trotla V. H. Kakor ti je merida znano je bil jedne nedelje kmetski shod pri g. MariniP.u in si tudi imel priložnost mene videh kako sem Linharlu ploskal. A ti Crni Brezverec si mene dal v Slov. Gosp. kot Anstreicherja Ja pa Moj Ijubi Beraški oapin L., jaz ti povem da Anstrejherji ve6 služijo kakor ti ki si na tako lepo poseshio pripfetlal. Imaš se namreft g. K. zahvaliti da imaš tako j>osestvo ki ti že v rakovo pot leze. Jaz bi te lehko dal v Našega priljubljenega Stajerca pa rajše tiste krajcarje zapiiera kakor dabi takega prismojenega klerikialca notri deval. Sicer pa vedi da šem se jaz za Malerja iznfiil nepa za Anstrejherja. JAnstreiherji ste vi drni Klerikalci na čelu vam Crni Srakoperji ki trape lovite in Zgago delate. Moj dragi L. rajši gledi na tvoje posestvo da nebo namesto gtor dol šlo. to ti pišem jaz Stejetreev Zgodovinar ki stojim visoko na lojtri a vi ,pa v dreku. Zdravstvnj Cesi kiinšten pa vohaj gdo ti je pisal in beži dol k prismojenemu P. in mu pokaži tole pismo. Pište me vsi fkup v i^ . . vi Lačenbergerji. Heil!! Živijo!!!!! Heil und Sieg, die Windišen auf den Strik!!! ha! ha! ha!" * Stari pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se sedaj že uresničujp pri ,,Narodnem Listu". Odkar izhaja, je lagal svojim čitateljem. Ti so se tega kmalu naučili, ^n sedaj lažejo ,,Narodnemu Listu". V z,adnji števflki raora parkrat prositi svoje dopisnike, naj mu vsaj o lastnih pristaših ne poročajo diebelih laži. To vam jo družba! * Navadna vsebina ^Narodnega Lista." Zadnji rNarodni List" si privošči kar s^dem župnikov in dva kaplana. Brez napadov na< dr. Benkoviča bi list seveda ne mogel iziti, že dr. Povalej more biti imenovan; dr. VrstovŠkek pa tokrat nima spomenika. * Sodna imenovanja. Narodna stranka je zastopntea našega uradniStva, ki je po vefiini liberalno. Za" to bi bila svteta dolžnost RoMeka in Ježovnika, da branita svoje varovajnce. Toda zadnja imenovanja so dokazala, da se ta dva moža nič ne brigata za svoje agitatorje po sddnih dvoranah. To 6utita tudi »Domovina" in ,,Nairodni List", in sta hotela v svoji zlobnosti navalili krivdo na našo kmeftke zastopnike. Toda ti so napad takoj zavrnili, Ceš, da jih liberalni uradniki vldjub prošnjam noČejo niti inlonnirati o svojih željah. Omenjena lista sta si potem hotela pomagati z neumno lažjo o odkupnini za dr. Povaleja. Tudi to ni držalo! Za to pa bi bilo sedaj pošteno, ako bi rekla, krivda je na naSih dveh poslancih! — No, pa bodimo odkriti! Srefta, da polifična revfieka Roblek in Ježovnik nista imela svojih TreveS^ih prstov zraven, imenovania bi potem gotovo še slabše izpadla. Zadnja imenovania je vodil dr. Ploj, a tudi o njem ne upajo liberalci črhniti besedej * Narodnl slranJkl ie srefta tako mila. da se oclo \- tem rnsnem postnem Casu rnora veseliti, seveda «e brez greha. Ohnanila si je namrefi Se iz pnstrrega ftasa voseljo nfld zmago liberalizma v kranjskih mestih in trgiii. Ko je fcvedela< o tej zmagi, ji je tako silno veselje polnilo srce, da se je bilo bati najhujfiega, ako ma ne-bi bila dala tnknj duška v brzojavni Cestitki,. k» jo je poslala kraiijsldra fiboraloem. In hidi zadnji ^Narodni Llista v dolgem člankn »e moiie prikrjti svoje srtne radosti ob liberalni ^magi nad »brezdomovinskiin, izdajalsklm klerikaliz- niom". Sicer je bila zmaga nezisarisko klaverna, ponekod z 21 ali celo 12 glasovi veSne, pridobljena z najgrSimi sredstvl Pa kaj to liberalcu mar? Samo <la je zmaga, in liberalno srce se koplje v razkošnem veselju. ,,Narodni lAšt" zopet kaže, da> njegova stranka ni nič drugega nego kranjska veri in cv?rkvi sovražnai liberalna stranka, , ki se je oblekla x ovftjo obleko in hodi po ovinkih ter je vsled tega le še nep"ošteii,€jša nego starejfia kranjska sestra. .,Narc*dni List" se pri tej prillki ne more prpmagati, da ne bi ponavljal laži o zvezi med kranjskimi klerikalci in med Nemci, ko je vendar dognano, da je sam TavCar djobil v Ljubljani kakih 200 nčmških glasov in da so tudi drugod liberalni Nemcj giasovali za napredne kanfclidate. Zopet dokaz za to, da si liberalci raznih narodnosti v bratski slogi podajajo roke, ko se gre proti krščanstvu in poštenemu Ijudskemu zastopstvu. ,,Narodni List" se tudi zgraža ljutim in naravnost gnusnim osebnim bojem v LjubIjani. Zgraižanje je nia mestu, toda obrniti se mora ria prav naslov, namreč na naslov očeta StajerskBga sineka, na naslov nSlovenskega Narodia". Satansko zlobnost in nesramnost tega lista v političnem boju posnemata in včasih tudi dosežeta goriška ,,Soča", ,,Narodni List" — to je klasična troperesnlca polifcifinega hinavstvia-, liiberalno-n,?sramne lažnjivosti in strankarskega divjega sovraštva nasproti pristašem krščianske in vsleti tega tudi prave ljudske stranke. " S. K. S. Z. za Štajersko je imela v 6etrtek dne 5. marca odborovo sejp. Med drugSim se je soglasno izrekla želja in obenem iskrena prošnja, naj tisti rodofljubi in tista drugltva, ki imajo vefi knjig, kakor jih potrebujejo, pošljejo take knjige, osobito vezaue, osrednjemu odboru v Maribor, ki jih bo porabil za take kraje, kjer manjkia prepotrebnega slovenskega borila. Objavitt je še tudi treba, da odbor priporoča tistim društvom, ki imajo veft članov in kjer je ve6je zanimanje za naša zgodovinska in narodopisna vpnašaaija, naj si v to svrho naročijo časopis, ki ga izdaja zgodovinsko druStvo v Mariboru. * Spomladue vojaške vaje se xrše za III. armadni zbor sledefee: za pehoto in lovce, in sicer za rezerviste od 21. aprila do 3. maja, za nadomečtne rezerviste od 4. do 16. in od 18. do 31. maja. Pri pijonirjih: Od 1. do 13. maja za iiezerviste in za nadomestne rezerviste v Ptuju. Pri trenu (trenska divizija št. 3) od 1. do 13. in od 14. do 26. aprila. Pri saniteti: Pri oddfelkih 7, 8, 9 13dnevne vaje od 1. do 15. aprila, 1. do 15. niaja, 1. da 15. junija in tfd 1. julija naprej. * Razstava. Kakor čujemo, se b€ vršila od meseca aprila do šunija 1909. 1. na Dunaju v sp^min na stoletnica zmage pri Aspernu 1809 velika vojaška razstava z nasflovom ¦»Nadvojvddia Karol in njegova doba". Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karla. Nainerava se podati koltkor moči popolna slika razvitka naše slavne armade od leta 1770 do 1847. Ztastopana pa ne bo samo arraada v svoji celoti po svojih uniformah, sllkah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi trste osebe, ki so se udeležile kakor si bodi bojev izza onib. časov. Razume se, da bo na prvein mestu stal nadvojvoda Karol sani in ves cesarski dvor. Potem vojskovodje izza one dobe, pa tudi na častnike in druge vojake vseh stopenj in vrst se bo oziralo v spominih. Posebna ppzornost se bo obračala na potiobe iz vojaškegia živilfienja na stvareh, ki se vsaW dan in povsod rabijo, na primer na skadelicah, krožnildh, tobaftn,icah, peftiljačaih' ali mahalih itd. Pripravljalni odbor razpošilja pozSve na vse stranH in vabi Ijudi vseli vrst, da naj porabijo to (priložnost in i^azstavijo predmete (stvari) dn rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le vjema z razstavo, se hvaležno sprejme. Na. odborov spomin se obrafiamo torej tio svojih 6. 6. bralcev. s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to patrijotično podjetje s tem, da se manljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vpraganja naj se pošiljajo na naslov: ,,K. u. k. Heeresmuseum in Wien X.-2 Arsenal". kjer se dajejo vsakoršna druga pojasnila. * Trine vestl. Za seboj Imamo zopet sprememb, poln teden. Zgubo pšenice in rži v ceni, pribli2no 1 K, so zopet popravili in smo imeli v , tem tejdnu najvišje cene. Ogrski Spekulantje so zopet začeli vpiti, da v celi deželi ni ve6 pšenice, da je pošla itd. Vsled zopet spreniinjajočih, so cen se tupčija nikakor ni oživila, ampak je jako mrtva. Kljub vaJovanja cen pšenice in rži se pa raoka m\ ntore prtemakniti, ker je kupčija zelo slaba, Ako Ze do sedaj mlini niso zadovoljni si konzumom^ bodo odslej najbrže &e menj, ker je nastopil post. Konzum sega le po moki za kruh, ki je pa jako'draga, ker mlioi nimajo zaloge y teh vrstah. Klajna moka jo brez zauimanja, otrobi gredo bolje, cene neizprtemenjene. — Svinjska mast nam je prinesla zadnji, 6as viSje c©ne. Konzum je bil jako živahen in na trg se je prignalo malo ži^iiie, ki je istotako v oeni poskoftibi. Na zadnjem dunajskem trgu so bile cene svinj do 6 vin. na,kg. \nšje. — 7>ivina na Ehirtaju: Voli pitani ogrsld 60.— do 89.—, drugi 75.— do 80.—, pitane kravo 60.- do 68.-, biki 56.— do 70.— K za 100 kg živo teže. Svinje pitane 92 do 108, druge 76 do 104 vin. za 1 kg žive teže. Mariborski okraj. m Shod Kmečko zreze. .V. nedeljo dce 8. U m. je prišlo dobro nad 100 mož na volilni shod S^ K. Z. pri Sv. Jakobu v Slov. gor. PoroČala sta gg, poslanca Roškar in Robič, V poldnigo-urnem govoru je pojasnjeval poslanec Roškar, kako se trudijo kxne6ki poslanci za olajšavo kmeftkega bremena.; Kr^pko in jasno je razvijal kmsečki program. Pa ja tudi odločno okrcal hinavsko in pogubonosno delovanje mladih in neizkušenih liberalnih brglezov, ki za razli6nim grmovjem vsiljujejo slovenskfemu kmetu svoje liberalne ,,viže." Deželai poslanec Robi6 je utemeljeval potrebo deželnozborske volilne preosnove, po kateri mora biti Slovencem zagotovljeno mfesto deželnega odbornika, kakor tudi naj kmečka skupina dobi več poslancev, kakor dozdaj. Kaplan Bosina je govoril o kmečki samozavesti ter povdarjal, kako je nujno potrebno kmetu tudi jpolitične izobrazbe, katere mu krati in zabranjuje ravno Narodni libteralizem. Sprejele so se resolucije: poslancema se izreče popolno zaupanje; ugovarja se odlofino teinu, da bi se odprle meje za uvoz tuje žhine, zlasti iz Srbije; zahteva se direktna, tajna in enaka volilna pra\ioa tudi za deželne zbore; shod tirja za slovensko ozemljo slcvenske sodnike, oziroma siradinke. Shod je bil pomemben zlasti zato, ker so se1 miarsikateremu dozdaj nevednemu odprle oči in je spoznal, da hofte Kraečka zveza vse dobromisl&5e zbrati v krnečki fabor. m Mariti.'. I.jubJjanski iiberalci so priredili lnajhnc veselico, da proslavljajo svojo Pirovo zmago pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Sedaj beremo v ,,S!ov. Narodu" brzojav, v katerem pozdravljajo zmago ,,Mariborski Slovenci." To je pa že vendar Cudna predrznost! Kako more ta jpeščica mariborskih liberalčkov podpisati vse mariborske Slovence. To je liberalna baharijal m Kmetijska zadruga v Račjeiu. Naša zadrugaje bila do sedaj le bolj na papirju; ni bilo pravega življenja v n^ej, ker se ni nikdb zanimal za pravo zadružno delo. Radi tega tudi ni bilo nobenih vspehov, tudi noben^ga pravega haska. Upjamo, da se obrne ktmaju stvar na boljš^, in bode aadruga tudi okoličanom v Magor. Pioprijel se je velevažne postojanke g. držjavni poslanec Pišek, kd ho5e urediti zadrugo v pravem smislu, da bode vzorienakim zavotiom, Zato p»a je prvift potreba popraviti stare grehe, i da se postavi zadruga na zdrava tla. Po prizade\ianju poslanca Pišeka dobi zadruga od ministrstva 5000 kron podpore kot vstavntovnino, nadalje 3000 kron potipore za poplačait^e dolgov in obresti in vsako leto skozi Štiri leta po 2000 kron podpore, torej vsega skupajl 14.000 kron. Za to izdatno podporo od strani ministrstva se moramo zahvaltti le odločni zahtevi poslanca Pišeka. da mora ministrstvo podpirati tudi gospodarska poidjetja, ki so v prid kmetom. Kmetje v >obli^ju Rafija, oklenite se z vnemo novoprerojenie zadruge in delajte sami v zadružnem smislu; dobiček od tega lastnega d&la bodele imeli le vi! Toraj na skupno idelo! m Sv. Bcnedikt v Slov. gor. Dne 6. t. m. so beljo otfleflena dekleta spremile k večnenvu počitku Angelo Kocuvan, edino hčerko F. in M. Kocuvana v Trotkovi. Pokojnici naj bo zemljica lahka! m V Zerkovcih priredi ,,Zgodovinsko druStvo" v nedeljo dne 15. marca v gostHni g. Seta, ob 3. uri popoldne poljudno predavanje o Zerkovci»Ji v starodavnih ^asih. Govoril bo dmštveni ta;tiik dr. F. Kovačič. m Slov. kat. pol. drnštvo; za šentleuarski okraj priredi v nedteljo dne 15. t. m. politiCni shod pri Šv. Rupertu v Slov. gor. v stari §oli. Govoriposlanec Roškar. Kmetje in pristaši Kmečke zveze, prtdite v obilnem številuiposlušat svojega, državnega poslanca. m Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta se dne 2. sušca poročila Konrad Maro, posestnik v Gačniku, župnija Jarenina, in Marija Bračko, posestnikova hfii na Pesnici, občina Sv. Marjeta. Bilo srečno! m Slovaiiska Oltaluica t Mariboro priredi r nedeljo dne 16. t. m. t maribOnskem nNaroduem domuu veselo-igro niskega pisatelja Gogola jjRevizor*. Začetek ob osmih zrečer. m Hnskl narodnl pevski zbor Dlmitrija Sla^janakega Agrenjeva nastopi t Mariboru dne 24. sušca. Kdor želi vabilo, naj m obrne na odbor nSlov. Citalnice'. Vstopnice se že prodajajo v tiskarni bt. Cirila in pri g. Bureiu, urarju, Tegetlhoffova cesta 83, kjer eta na ogled tudi Bliki tcga ogromnega perBkega zbora (45 pevcev in per»). m 8t. Hopart v Slov. gorlc»h. Na< g. župmk bo darovali tukajšnemu ,Bralncmu društvu* nad 30 lepib raznovrBtnih knjig, «_M 86 jim t iinenu odbora zah^aljuja kDJižoiiar. m Zahvala. Vsom ti. gg. rodoljnbom, ki sr> nain v naži 3a4eri Ui tako prijateljski na roko, izrokamo tem potom našo najiskreiMJto zahvalo. Franc Cetl, Fnmjo Ro&kar, Jakob Vakaj. Ptujski okraj. p Sv. Urban pri Ptuju. Na MStajerCev° dopia z dne 16. febr. 1908, štev. 7, poslano od g. poStarja Marmifta, slekieče: Gospod poštar Marinič se hudnje, ker je ,,Slov. Gospodar" že parkrat omenil naS« vzorno poštno dostavljanje, in imemuje vse tiste,kaieri so se kdaj brigali za rfedno poSto, zakotno bando, katere skupno imenuie nosramne smrkavce. T*ko poštar Marinič. VpraSanje pa je, ako je bilo vsb v redu pri poSti, ker je vseh deseJero obCinskih' predstojnikov prosilo za poštnega pota. Ali se spbm-injato besed tačasnega predstojnika Trnovskega vtha v gostilni MariniČ, ko ste imeli ž njimi seataoat/ Gotovo morate uvideti, da se je moralo in se še bo moralo na naši pošti marsikaj spremeniti, vsaj sto ja sami priča, koliko pritožb je k vam prišlo zavoljo nerednegaii- dostavljanja, koliko pa še jih je, ki niso upali se pritažiti. Pa saj ni čuda, da je tak nered vladal. saj ste sami izjavili, da je privatna pismonoševka in- dostavlja, če hofie in konmr hoče, namreč kdor bolj plafia. In ravno to so želeli vsi predstojniki. da bi bil zaprisežen pismonoša, to so želeli tudi drugi poštfeni možje, kateri želijo, da bi bila pošta v prid cele lare in ne posameznih oseb. In tevi imenujete v ,,Stajercu" zakotno bando in nesramne smrkavjce! Nadalje, če.stranki sami zatrdite, da je imela pismo na pošti, in stranka Se zdaj 6rez leto dni ni dobila pisma od pismonoševke, in se kaj pritoži, potem po vašiem mnenju mir kali. Ako dobi rokodelec pismo, da .bi mpral biti 3. uiarea 1907 v j Ljublijajii na delu in on prejrae pismo 4. aprila in ; 6e zopet kaj reče, je že pri zakotni bandi,; kjer so nesramni smrkavci. Ce dobi stranka pismo en teden po pogrebu, potem, ako se pritoži, M pošti poštenje krade. Se marsikaj bi lahko pisali, ako ho6ete. Samo to vedite, da z closedanjim dostavljanjem ni bil nihCe oddaljenih od pošte zadovoljen, naj že bo te ali drugc stranke. In kadar, zopet pošljete do\pis v ,,Štajerca", ne pozabite povedati, :kdo jjfe ljudi hujskaJ. da ne bi bili za poštnega pota, češ, ako dobimo pota, bomo pa imeli večjo dačo ali davek. Ali ima res davek in pošta kaj skuoaj? Priprosti ljudje pravijo, da ne, ker ravno zdaj bodo stroški zmanjšani, ker. poštnemu uradu ne bo treba mastno plačati, kakor dosedaj pismonoševki. Ce je slednjič ,,Slpvenski Gospodar" poročal, da je šel neki gospod na ,,Stajerčevem" shodu Linhartu na roko in predlagal g. Žampa za predsednika, ni to nobeno obiranje poštenih in pametnih oseb po časnikih; še hvaležen bi moral biti dopisniku, da širši svet izve, kaj in pa kakšni so urbanski ,,purgarji." p Grozne nesreče. Od Sv. Urbana nad Ptujem se nam javlja, da razsaja tukaj letošnjo spomlad splošna burja in vetrovje, vsled katerega se je v občini Trnovski vrh preyrnil županski stolec in tamošnji župaii je tako nesrečnoi padel ž njega in se taio poškodoval, da morebiti celo svoje življenje ne bo več prišel do te časti. Pa6 pa tl svetujemo, dragi Jaka, da sklifieš zopet etikrat svoj liberalni shod k ,,Colnarji" in pokličeš) gg. iz SrediSča, CeIja- in sploh vse tukaj&ne liberialne učitelje in krčmarje, morebiti bodo imeli ti-le gg. toiiko tva-\ in usmiljoiiia, da te vzdignejo zopet na žiipanski preslol obeine Trnovski vrh. ' p Porožil se ie dne 24. svečana gospod Franc Ravšl, ekonom iz Polenšaka z gospodično Jero Korada ilz Kukave. Cestitamo! p Rogaška Slatina. Oni dopisnik v zadnjem nStajercu" iz Rjavice pri Sotli mora biti strašanski ,,Iačenpergar." Slišite, ljudje božji! Ze polpeti mesec je minol od Smarnovega, in vedno se še debele sline cedijo po godu spoštovanega Simona Cvetko. In svojih slin si drugače ne more potolažiti, da zopet laže in zavija. Iz zanesljivega vira vemo, da je g. nadžupnik z g. kaplanom sfaupaj šel tj0 in nazaj, no brigajofi se za drugo društvo. Kdor torej kaj slabega sumniči, je nesramen kozel, ki po nečistosti bolj smrdi ko kuga. Fej, nesramni ,,lačenpergar!" — Nedavno piše ,,Stajerc" o novi napredni posojilnici v Rogaški Slatini. To je tu popolnoma neznano, pafi pa že vemo za ravnateljstvo take morebitne napredne posojilnica: žnidar bi bil direktor, Irizer kasir in brezposelni Oroslav KuSec pa tajnik, sami slavni politiki. Le napredno! Hajl! p Sv. Križ tik Slatine. 0 zadniem obgnem zboru katoliškjega političnega društva za rogašld okraj dne 27. febr. še treba omeniti, da e& je tudi enoglasno sprejela resolucija zoper odjprtje srbske meje. NaŠi poslanci naj vse store, da se to prepraži; tdor bo za to glasoval, je velik sovražnik ubogega kmeta. — Na Jožefovo se bo pri nas nekaj znamenitega zgodilo. C. g. župnik Gomilsek bo pri poznem sv, opravilu pridigoval o Marijini družbi za mladenifie, pri večernicah bo pa imel nauk za može in mladenifie ter bomladeniče v Marijino družbo vsprejemal. Naj jih prav mnogo vstopi pod zastavo Brezmadežne! Sramotilcev se nikar ne ustrašite! >Z Bogom in Marijo za slov«nsko domovino! p 8«eta ttarjeta na Dravgkem poljo. Veleblagorodni gogpod dr. Pipenbaoher je blagovolil naši mladini v grrbo izobrazbe darorati 40 K, za katero dobrotljivost se mu t imenu nteio ae mladine najiakrenejie zahv&ljuje krajni šolski svet. St. Marjeta na Drar polja, 26. febr. 1908. Joiei Gojčii, naeelnik. p 8». LoTrenc na Orav. polja. Preč. gospod o. Janez Sterbak, mioorit na Dunaju, je daroval naš«mn bralnema drnMru 20 K, u kar I« mn odbor igkreno zahraljuje.. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Kri* na Murskom, polju. Kiakor je svoj 5as nekdo porofial v MSlov. Gospodar.^" o nameravani opekarski družbi pri Sv. Kv. Križu "na Murskem polju, naj bode zdaj • z nekakim ponosom in zavestjo naananjeno braloom ^Slov. Gospodarja", da so ustanovitelji tega podjetja žo kupijli neko obstoje?o opekarno z \fpčjimi stroji in že nad enstotisoč komar dov ožgane zidne opeke kakor tudi črez 30 tisoč strešne ožgane opeke, 23 oraJov zemlje z dvema hi§ama z vsemi pritiklinami za ceno 61 tisoft kron. Ker se ta opekarna nahaja on četrt ure od železniSko postaje, zato so ustaivovitelji tega druStva kupili kakih 200 metrov od križevskega kolodvora prott obfii- ni Ključarovci približno 9 oralov za novo opekarno primerne zemlje, kjei se bode po nagnovejših modernih iznajdbah zidala nova, okrogla pe6, v kateri se bode po načrtih g. Steinbriicka, inženirja v Grad- , cu, lahko izdelovalo in žgjalo do 1 in pol milijona | strešne opeke in prMižno do 80 tisoč zidne opeke. • Vr ta n^amen so se zadružniki dne 5. t. m. zbrali v j gostilni Franca. Jureš, kamor je prišel notar, da nam Je napravjil društveno pogodbo na podlagij postave z dne 6. marca 1906. Društvd*se irnenuje ,,Opekarna ' družba v Kri^evoih z omejeno zavezo". V združen- j ju je moč! Ta prislovica tudi tu veljla. Marsikateri ¦ zavistnež je prerokoval med grajanjem pogin zasnovani ideji, danes pa mora osramočen spoznati, da si3 je motil- Ni lepo, ako se daje duškia zavisti ter | napoveduje pogin, še predno se je temelj položil. j Umestno bi bilo, da bi se tajca rtaprava, ki je zdru- j žena z raznimi težkočami, katerih so si ustanovi- i telji v polni meri skusili, vsestransko podpirala, ker j taka naprava je v kortst občnemu blagostanja. V ; prvu vrsti gre hvala ustanoviteljem, itukjajšnjim za- i viednim kmetom, kateri se pritiska nasprotnikov ni- • so vstrašiU, temveč so v 'družbi tiiini ostali kot ska- j la, in kateri so spoznali, da kmet ni samo za to, da j bi oral, kopal in drva sekial, kakor so nam to neka- j teri gosposko oblečeni zavistneži predbacivali. • Zara- ] ditega Se zdaj nobenemu kmetu izmed nas iu in ne j bode na misel prišlo, da bi ora&o, motiko in sekiro v stran pustil in bi se hotel le samo s tem podjetjem obogateti, temveč naš namen je bil, usbanoviti prvo slovensko1 podjetje tukaj na Murskem polju, kateremu a,e je dne 5. t. m. položila temeljna pojdlaga. V načelstvo so se izvolili: Ivan Pestek, Alojz Jureš in Marko Slavič; v , nadzorstvo: g. dr. GroBingan, Jožei Vogler, posestnik slatine v Petrancih bjizu Radinec. Franc Markovič, Ivan ŽnidariČ in Jakob Domajnko. Upati je, da je vodsltvo v dobrih rokah. H koncu še to: Naj temu novoustanovljenemu podjetju da Ijubi Bog> svoj blagoslov, da bode srečno dospelo do zaželjenega cilja, ker le takrat smemo pričakovati zaželjenega vspeha. 1 Na plesu umrl. Iz Radgone seporoča: Pustni lorek je napravila manjša družba iz Radgone izlet na bližnje Ogrsko. Kočijaž Sobjak iz Radgjone je prišel v gostilno Vogler, kjer se j^ ravno plesalo. Tudi on je jel plesaM. Kar naenkrat pa se je zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Bil je še-le 27 let star ter zapušča vdovo s tremi nedoraslkni otroci. 1 Cerkreni tatovl. Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni so na pepelnico obiskali neznani uzmoviči. Siloma so odprli oba nabiraln^ka ter sreCno odnesli vse, kar je bilo okroglega v njih. Tudi nabiralni pušici v Žagradhi niso prizatmesli; ključavnico dol, d&nar pa v žep. Najbrž so si izbrali noč, da so tembolj nemdteni opravljali svoje opravUjo. Sosedne župnije, pozor pred tatinsko svojat;o! 1 Sv. Peter pri Radgoni. Pri nas se bo obhajal sv. misijon od 15. do 25. marca. Vodili ga bodo 6č. gg. misijonarji iz Lipnice, oo. kapucini Leon Crček, Benedikt Ciri6 in Rudtolf Marolt. Slovenjgraski okraj. s Šniartln pri Slovenjgradcu. Resnlca v ofii. bode! Zadnjikrat sem vam pisal, da so nam hoteli Tajmota vriniti za klerikalca, ki je strasfen pristaš Narodne stranke, kar sem dokazal. Zakaj pa tajnik Jakec ni poslal popravka, ampak smeši v ,,Stajercu" našo letno pobožnost kot komedijo in laže o misijonu in nekem kapucinu, katerega niti videli nismo, niti slišali, in čemu se maščuje nad č. g. nadžupnikora in jih otepta z nesnažjio roetlo? Ce ni resnica, kar sem pjsal, pa pošlji poprave/k. Uaz nisem napadal poštenih faranov, ampak libieralne rogovileže, kojih je komaj 20 v treli občinah naše župnije. Vsi drugi sjno mirni in pošteni in spoštujemo svojega župnika, katerega vi črnite in vedno od zafietka volilne borbe nesranmo po vaših listih blatite, ker stojijo na strani Kmečke zveze. Boj stfe vi začeli in mi se bomo branili. s Saleška dolina. (Lažnjiva baliarija.) nDon\ovina" je prinesla dne 4. t. m. to-le: Za stavbo okrajrpe ceste St. Andraž-Polzela je dovolil štajerski deželni odbor vsled posredovanja državnega poslanca g. Vinka Ježovnika, prispevati 50% s pristavkom, da morata okrajna zastopa šoštanjski in vranski pp zgradbi to cesto vzdrževiati. — Kolikor nam je pa iz zanesljivega vira bnajmo, predložiti je res moral Ježovnik to prošnjo deželhemu odboru kot okrajni načelnrLk, ker za vsako tako novo cesto dovoli deželni odbor prispevek. Dotiftna prošnja je tudi že od 26. avgusta 1907 ležala v Gradcu, ne da bi se bil Ježovnik brigal za njeno rešitev. Se-le pred Stirimi tedni je neki gospojd Ivan prijel oknajnega tajnika zaradi razpisa plenarae seje, na to se je pa isti na pradloženi akt zgovarjal, češ, da prej ni mogoče seje razpisati in Je res tudi iz svojega registra spiaek prinesel, da je dotiCni akt za cestno podporo že 22. septembra 1D07 deželnemu odboru predložil, kateri pa p;a še ni rešil. ^e pri tem poročiln se Je okrajni tajnik zmotil, kajti jproSnja je bila že 26. avgusta 1907 v Gradcu, torej jc že dalje kot pol leta tam ležala. Gospod načelnik Ježovnik se ni zmenil za njo in na^hitreje mislil, da že mora tako biti, ker vsaka dobra stvar dolgo potrebuje rešitve. Gospod tajnik jo je tudi moral taktoj v žep vtakrrtti. Kakor gosf^odar, tako pisar. — Tora^ da laž in baharijo ^Domovine" dokažem, moram vam povedati, ,da se je Ivan takoj na g. deželnega odbornika Robift-a obr- nil, od katerega je tudi zgornje podiatke dobfl in da mu je g. Rjobič obljubil dotifini subvencijski ati v kratkem spraviti k rešitvi in ga podpirati! Sodi toraj Ijubi kmet, kdo je za Tebe govoril! s St. llj pri Velenju. V pondeljek 9. t. m. smo imeli pri ntas ol>činsko volitev. Ze celo leto naprej s<> govorili liberalci oziroma tisti, kateri so se vsedli preslaHiam besedam Ježovnikovim na 'limanice, kako bodo prevrgli obftinski odbor. Zatvedni možje so se sraejafi in bili tiho. Na dan volitve je res prišla večina Kavčanov., pa kaj je bUo?! Smejali smo se jim, ker najhitrejše jih je v zadnjem trenutku zapustil vodja, kajti volili so eden kial»r drugi sosed soseda: to je bilo \ tretjem razredu in vsi skup so za tisti okraj izvolili kom.aj enega odboraika. Neki mož, kateri se je prej najbolj repenčil, je dobil en cel glas. Tisti pa, kateri je prej mislil na županov stolek, še glasa dobil ni in se še volitve sam vdeležil ni; pač pa je prišel proti večeru že od! vinskega duha razsvetljen v gostilno ter enega volilca zmirjal, da so v komisiji po(d klobukom igrali. Svcia jcza firez to, da ni bil voljer*, ga je tako dalefi privecUa, da ;je ob mizo vjdaril in se priduSil, da prihodnjifc bo drugače. Co mož res uiisli, da bo a Utko izobrazbo prišol n,a županov stiol, se pa6 duleft moti, iposebno ker je še. veliko bolj zmožnih možev. Upamo pa, da se bo do te ddbe spametoval; oba bodeta pa avidlaji kako sta priljubljema pri sosedih. V vseh treh razredih so prejšnji odborniki izvoljeni in le v vsakem razredu se je vsled smrti oziroraa lastnera odreku odbornika izvolil po eden novi, m«i temi gospod n-adučitelj Alojz JankoviČ^.V 3. nazreda so mislili Nebodigatreba izvoliti, pa čeravno ie orjaški mož, padel je. Vsmilili so se <ga potem v 2. razredu, da je zopet »zlezel v. odbor; pa povem vam. cenjeni odborniki. da če ta mož Stajeroijano n© opusti lista ,,^ajerc". pot^m veste, kako izdajieo imate v svoji sredini. ; Konjižki okraj. k Kat. pol. društvo za konjiški okraj ima v nedeljo dne 22. marca ob 3. uri popoldne svoj i latni ob&ri zbor, Kmetje, udeltežite se v obilnem številu. k Lz Konjic. ,,Narodni List", oziroma njegov pristaš, na|emnik Goliškega grada, svari gospodarje pred nakupovanjem Willkomm-ovsa, češ, da na tem posestvu ni nobenega oskrbništva, niti opravnika in iz tega sklepa, da leži celo veleposestvo vipuSfti zanemarjeno. Vsi kinetovalci, ki to posestvo dobro poznamo, vemo, da je tako dobro obdelano, kakor le malo katero in če g. Hertl po vzgledu mnogih 6eških knezov in groloy sam svoje zemljišie vodi, j.e pa6 gospod in oskrbnik ob enem, ker kmetija ne nese toliko dohodkov, da bi mogli gospodarji, kakor mestni župani, iineti dobro plačanih oskrbnikov ali direktorjev. Znano je tudi, da v letih, kadar je krma jako draga, kakor 1907, mnogi kmetovalci več živine poprodajo, ker, vejo, da se za krmo ve6 dobi, kakor se pri živini priredi, Ni res, da se na tem posestvu samo oves seje, kakor tudi ne, da se trava in seno vse proda, ker bi se potem niti ena kravica ne mogla rediti. Pri večjih posestvib pe gotovo veftkrat pripeti, da gospodarji za. domačo i setev od drugod naročijo dobrega semena; da ga potemt s svojim vred drugam prodajo, če jim ga kaj ostane. To, ai sleparija. Izbornost ovsa potrjujejo razne pohvale iz štajerske in tudi\koroške d^ele. Trn v peti jŁ pa* Narodni stranki g. Hertl, ki je vrl katoliški mož, Slovan iz Moravske, ki je vsikdar pristaš Kmefike stranke. Mi vemo, da so ^Narodni List", njegovi 6itatelji in dopisuni, ki narodno edinost na Stajerskem rušijo, grobokopi naše lepe' domovine in mi jih ne smaframo vrednih uvaževanja, k KonJIška posojilnlca. Dne 7. maroa je ime- la konjoSka, posojilnica svo.j letni občni zbor, Id je bil to pot zanimiv in nam je marsikaj razkriK Kon- jiška liberalna gospojda, ki ima že veft let ta zavod popolnoma v svojili rokali in jfc znala vsak ji neljub vpliv spretno odstraniti, že davno ve, da smo kinet- je nezadovoljni, ker se pri razdolitvi podpor obiftajno ozira na vse mogofie brezpomembne namenfj (menda se ne motimo. 6e rečemo. da se je dalo podporo oe- lo za StalniSke veselice in zabave), le ne v taneCke gospodarske koristi, ker je pri hirajoči celjski Zve- zi ter ji §e za to veliko plačta, kpr ^ nekatorim doiž- nikom povišala stroSke od 5% na 6%. Za zadnji ob- fini zbor se tudi aiso čutili niC ktaj varne. Slutili so nevarnosi a znali so si pomagati. Meseca decembra m. 1. so si nabrali mladih in starih liberalcev, vz- lasfci med tržani in med učitelji od blizu in daleft ter jih tako obsipali z deleži, da jih imajo kar po deset. Tako so postali nepremagljivi. S to novo kompani- jo, v kaieri se nahatajo: mladi Ogorevc, dr. Prus, penzijonist Hofer iz Gradca, goometer VppbiS, raladi PospiSil, Hinko Dobnik in cela vrsta uCUoljev od blizu in daleč, so se arefino rešili. Naši liberalei paft znajo! Možje, ki so pomagali poscvilnico ustanoviti, ki so ob njenem po5etk\i delali brez plaCila, kmetje, ki so znaSali posojilnici dobiček, naj molčijo In mi- rujejo, govoriti pa naj imajo pri posojilnici ljudje, ki so brez drugih zaslug, nego da so v Konjicah ali v konjiškem okraju stanujofii liberalci. Na obftnem zboru je seveida obveljalo le to, kar so rekli liberal- ni gospoklarji (posojilnice. Žoljp kmečkih doležrtikov so odločno odbHi, podpore v kmetijske namene od- rekli, zazgradbo nove slovenske šo*e so dovollll ce- Hh 100 ki-on. blagovpljno pa so se spomnili fiitalnl- >ce, sokolov, najlibei-alnejših di&ških društev i. t. d. Volitf-v načelstva je kajpada ^zpadla (udi po njihovih mislih. Potrdifi so sogl,asno stari odbor. Po takem bo Łk». stvar to leto tako-le: Rajvnatelj S^pic ostane kar je bil doslej, dr. Rudoll bo še zanaprej vlekel ¦od posojilnice tisočake za advokatsko pomoč, g. Ogoravcv Clarici in Režabek bodo raešali tfiberalni lim; mlacK Ogorevc, dr. Prus, mladi Pospišil, Verbič, uradndk Kramer, razni učitelji itd. pa bodo držali liberalno šajtergo, da ste ne prekucne; edini kmet, ki so ga še pustili blizu, pa lahko pregleduje liberalno go^fpodstvo če hoče. Tudi mi si bomo še vefikrat qgledali naše liberalce, te ljube kmečke prijaielje in njih »idelo za narod".. k Iz kon.iškega okraja. Dne 8. marca se je vršH v Konjiškivesi v gostilni gospoda Pozeba zaupn? siiod, katerega se je uideležilo nad 60 vrlih kmetov in roladeničev. Navzoči so ppkazali, da se &e zanimajo za pravo stvarv da še nl vse pod konnando »Narodne stranke'-, katera se hvali, da gre že polovioa sveta za njo. V krasnih in prepričevalnih besedah so nam domači gospod kaplau razložill}, kako bi mi po raznih zadrugah priSli do mofii-, potem kajto bi morali ob vsakih volitvah biJii, kakor je zmiraj ua kmietiji delo, tako je tudi na političnem polju treba zmiraj delati. Oglasil se je tudl k besedi odbornik K. Z. Janez Rudolf ter poročal, kako so pustili nas kmfcte na cediiu '< naši liberalcl, ki imajo konjiško posojilnico v rokalh. Od čistega dobička 4000 K, katenega so veftinoma znojsili saini kmetje, so komaj dpbili kmetje za šolo 100 kron>! To so prijatelji, ti bodo rešili kmeta! Za danes dovoij, se še bonio iže kaj vefi pogovorili. Kinet iz Konjiškevasi. k Prihova. Pretečenj teden so ge pri kmetu Rdbarju vnele saje v dimnikjii. Junaška domača dekflica J,ozeta Detiček pograbfi škal \iode in jo nese na visoko str&ho, ter pogasi brirhajoOi ogenj, in tako eabraSpi ver5jo njesrefio, kajti pri požaru bi bila v nfivarnofeti cela vas. k ¦ Zreče. Tukajšnja ,,Hranilnica in posojilaica začela je podlovati dne 30. junija 1907. Do dne 29. lebruarja lptos je imela 23.144 K 6C1 v prejemkov i« 22.8S0 K 68 v i^iatkov, torej za 46.025 K 28 v prometa. To se je opravilo v 35 uradnih dnevih, iu takp pride po 1.315 K prometa povprek f/a vsaki oradni dan. Geljski. okraj. c Celje. Na ulici je padel dne 6. t. m. mrtev na Ua 291etni dJBlavec v cinkarni Franp Klinc. iZKadela ga je srčna kap. i— Pekla dr. Stikerja, 15letna Marija Leskovšek, je polila drva v Steditniku s petrolejem, da bi rajše gorele. Steklenica pa se ji w roki razpoči in ji vname obleko. Na njeno knčanje so prileteli Ijudje in pogasili gorečo obleko. Rerico so odpeljali v bolnišnico, a je malo upanja, da bi ozdravela. — Konkurz je napovedal trgpvsc 'jorbek. c Nagla smrt v ¦ Celia. V Celju v zadnjera času nagla smrt hudo razsaja. Neki delavec iz ciiikarrr&, ki ]e bil bolan, je toliko ozHiravil, da je mislil iti zopet delat. Prej pa je šel iskat zdravnika, da mu potrjii, da je sposoben za deljO. Na potu k zdravniku pa se ubožec zgrudi mrtev na tla ua glavnem trgu. — V hiši T&ppejevi ,je umrla neka Reiner. Ko jo hoče gospa Tfippei obiskati, zadene gospo Teppei »amo mrtvoud. — Dr. Jan Vučinič, ki je aicer delj časa bolehal, je &e zadnjo solipto predpoldme drugim kot zdravnik •zapisoval zdravila, zvečor pa je bil že sam mrlič. V dcželni bolnišnici umirajo bolniki zaporedoma, tako da skoraj ni dneva brez pogreba. p Savlnska dolina. Medtem, ko so nekateri žaiski liberalci napadali dr. Korošca, da je poljedelsko ministrstvo priobčilo netočno statistiko v hmelju, katero /e on porabil, istočasno se je hmeljarsko društvo samo obraCalo na Dunaj za podatke, Tfr ljudje toraj sami nlso imeli zanesljivih podatkcv, sami so prosili za nje pri centralnih uradih, a vkljub temu so udrihali krepko po dr. Korošcu, 6eš, saj nima točniUi podatkov o hmelju. To svoje ravnanje so razkrinkah namreč sedaj sami v ,,DoraovinL';. Le o tem 3e molčijo, zakaj je linielj imol lani tako njzko ceno. čeprav je nas hmeljarjje že zastopal Roblek in ne vee dr. Kopošec. Roblek je po Kušecu dal kupovaji hmelj po dolini za najnitžjo ceno! c Shod S. H. Z. v Braslovčah: dne 8. t. m. je nspel izvrstno. Udeležence(v je bilo okoli 300. Govorila sta g. ^poslanec Terglav ter g. Potnik. o Shod S. K. Z. v Pirešici dne 8. t. m. je bii jako zanimiv. Govorill in zborovaH so saml domaftini in razmotrivali svoje kmefike težnje. c Dobrna. Bralno društvo Je imelo v nedeljo 8. saflaa dobro obiskan obfini > zbor. Piorofiila odborova so bila jasna silika neumornega in vspeSnega d&loranga društ\^a v 1, 1907. Tudu blagajniško stanie je povoljno, Ceprav žrtvnje društvo veliko svoto za knjige in časnike. G.^župnik Fr. KukoviC Je govortl zanvnivo in poduftno o raznih1 igospodarskili vpraSanjih. Slišali smo tudi pevski zttor ralaHeniške zvere, ki nam je zapel par letpili pesmi. Voljen je ?ropet prejšnji odbor. Kakor je videti, stoji< bralno drtiiStvo s svojimi 108 udi neoma}aiK>, 5eravno ima prestati marspcateri vihar. Nekdo je vjpraSal kako ie to, da Stajerci.r,anci niso prjšli posluSa«, saj je bilb vendar naznanjeno gospodarsko predavanje. Dobil je kratek odgovor, ki se je glasil: Ker se ni tofiila nobena pijača. Sedaj razuinemo! c Dobrnskl občinski sluga je oklicaval na javnem trgu, da se bo 14. sušca po dražbi prodalo nekaj blaga v štacuni hš. &tev. 19 na Dobrni. Oj, tam ni druge štacune, kakor znanega Avgusta Ha- zenpihla, načelnika Sudmarkine podružnice za Do- bnno-Voinik-Vitanje. Ljudje božji, pridite kupovat! Siidmarka, kje si? c Iz Mozirja. Mepričakovano naglo smo dobili sodnijo za trg Mozirje. Dne 7. t. m. je namreč vodja tukajšn."(e c. kr. pol. ekspoziture obsodil na tukajšnji ekspozituri neko deklino radi razžaljonja časti na 24 ur zapora ali 10 kron kazni. A čuditi se le moramo, ker še nismo slišali, da bi komisar na pol. ekspozituri sodil radi razžaljenja čiasti. Deklina so je izjavila, da gre raide volje v kajho, raje nego da bi kaj preklicala. Morda še o, tem kaj Sipregovorimo! c Iz Mozirja. : Dne 20. lebruarja je prinesel ,,Narodni List" dopis iz Mozdrja, v baterem se zaletava v podpredsednika krnetijske podružnice, da se on ne zaniraa . za kmetijsko podri<žiiico, in da je neuraevno, kako smo mogli človeka, kateri k družbenim zborovanjem itak ne prthaja,, izMOliti v družbeui odbor. S tem pa ne zbada samo poHnačelaika, ampak vse kmete, ude kmet. pofdružnice. Ta dopisun ,,Nar. Lista" je gotovo kak plesnjiv liberalček fiz Mozirja, kateri hoče delati razpor v, našem društvu. Mi kraetje pa povemo temu liberalčku tiho na uho, da je bil naš podnačelnik ¦. enoglasno izvoljen, ja slišal se je tudd glas iz kme6kih ust, boljšega bi ne mogli dobiii. Na to smo našo zalogo umetnih gnojil izročili našemu podpredsedniku, kateri je to težavnjo nalogo rade volje prevzel. Kje pa si bil ti prismuknjeni libe'ral6eik, ko se je volil odbor?ijM.l te/hasmo videli, iri sedaj hočeš sejati in delati prepir v nažem društvui? Mi kmetje li povemo, ako sam nočeš ve|detir da je bil naš podnačjslnik že štirikrat pri zborovanju navzofi, dvakrat pri, Sv. Mihelu, dvakrat v Mozirju, in. gel je tudi b zborovanju na Rečico. Dobilp pja smo tudi dva vagona umetnih gnojil, trudil se je naš podna6eln4k poldrug dan ob deževnem vremenu, da je dobil voznike in ob praviem času izpraznil vagonei, sicer bi imela podružnica veliko strošfeov. Toraj idragi kmetje, presodimo mi sami, kdo ima ve8jo zaslugo pri našem društvu, naš podnaCelnik Ivan Cesar, kateri žrtvuje veliko truda za blagor društva, ali gajusni liberalček, kateri v svojem umazanem ..Narodnera Listu" napada k njim vse volilce. Uganka je lahka. zapoinnimo pa si vsi kmetje kmet. podružnice, da kdor nas v ,,Narodnem Listu" napada, ni naš prijatelj, in da se v bodoče ne bomo dali komandirati od par raozirskih liberalcev, ter ostanemo euega du?ia, enega srcp, potem pa — liberalna zgaga liopsasa. Več kmetov. c Gornjjigrad. Zadnji 6as se je tukaj ustanovila pašniška izadruga, Liberalna zadruga je pa prenehala, k)er ni imela nič ipaSnikov. Zato je v liberalnem taboru velika jeza. Še bolj se jezijo na kraečko hraniliiico in posojilnico, ki je pred kratktm začela uradovati. Libenalci ji v vseh mogipčib. vižah napovedujejo smrt, n iraa vendar do njih samih ve3iko moč. Komaj se je rodila, že je ipri liberalni posojilnifci se začelo predrugafievati (ieloma v sihiih izbruhih, deloma tiho in mirno. Velika prememba je v tem, da bo)de ta liberailni zavod odslej delal le z 1% dobičkom, poprej VA ali 2%. ZvišaJi so namrefc obrestno mero za vlage na 5%, posojila pa ho5e,:o dati po'6%. Zdaj so mislili, mora kme<v'ka hranilnioa za njimi capljati. Ali ta ni hotela tega uka sprejeti in je sklenila vloge obrestovtili po iVJ% posojila pa dajati po &%%. kei- so tisti. ki pospjila potrebujejo, najbolj potrebni pomofi. Zato pri liberalciti buda nevolja. Naenkrat so začela oznanjevaU. da kraečka hranilnica in posojilnica kmetom dela veliko škodo. Zato bo dobro, da si te kmetoljube nekoliko pog^edamo pri električni luči. Prav lepo nam svcti raftunsk^ zaključek liberalne ])osojilniot» v Gornjemgriidu za leto 1906, okoli kalerega /^avoda se zbira vsa naša liberalna moč. V tem računu pre(dvsem stoji. da so posestva in hišš vredni 88.656 K 51 v, pravzaprav hiša, ker vse drugo kar je zraven ni posebnc vrednostj. -le draga palaca. Oe bi bila miprodaj, ,ali bi zadela 30.000 K? Najemnina znaša 1157 K 36 v, davki pa 269 K 45 v. Torej znaša fiisti dohodek od tega imetja 887 K 91 v ali l'00l5%. Kraefki denar je zelo plodonosno ; naložen! Ra?un denarnega proraeta skazuje med upratvnimi stro&ki: plače 1240 K. Nekoliko nižje stoji: nagrade: 1220 kron. Poraba čtistega dobička zopei izkaže najrrade 1535 K. Ta denar. ki znaSa skupaj ?>99r) K. se seveda ni razdelil med kmete. Znano jo. d;:i ima.jo udjc nafielstva po n^jveč deležev. katerim \v od Čislega dobiičkia piipadaJo po 6% in 4"5%. Tukaj so .seveda sarno kmetje imeli dobtfek. Pri kmefiki hranilnici in posojilniei • načelstvo ne bo prejemalu nikakih nagrad. iemvef bo »radovalo oelo zastonj. Ta zavod ima nnrneiu da potrebnim in vrednim kmetom proskrbi p<.»sojil s kolikor mogoeo nizkimi obrestmi. Prevzamo tuda dolgove pri drugih posojilfnicah. Kmetje se tega novegia zavoda z veaeljem oklenajo, kar kaže to, fla je bilo v rlveh prvih uradnih urali že za 170.000 K prometa. Upati jo, Ha bodo mnogi pristopjili kot zadružniki tembolj, ker so deleži nizki, po 4 K. Kakor se vidi, vse govorjenje nasprotnijkpv novemu denarnemu zavodu nič ne škoduje, temve6 je prav dobra agitacijti zanj. Zato le naprej tako. Kmetje se združujfijo vedno bolj. in vedno bolj se zavedajo svajp mofii. Dobra stvar gre svojo pot naprej in 6e bi se tudi grozilo s kamenjeni. Duhovi se ločijo ia viDdno bolj se izpatojuje geslo: Svoji k svojinu J^ B. V Št. Jurij] ob juž. žel. Zadnjo soboto dne 7.marca je g. Vlad. Pušenjak imel tukaj gospodarsko predavanje o mlekarstvu. Ob tej priliki se je ustunovila mlekarska zadruga s sedežem v St. Jurijn>. V.i načelništvo so izvoljeni sami najboljši posestniki gospodarji, načelnikom g. Val. Mikuš, župnik v gt. junju. Mlekarna začne v kratkem delovati. Pravila so že vložena pri c. kr. okrožni sodniji za vpis v zadružni register. ,c C. kr. jkmetijska podružnica v St. Jurijuob juž. žel. Preteklo leto se je v ,,Narodiiem Listu" bralo, da so hoteli »klerikalci" dobiti podružnico r svoje roke, a se jim ni posrečila nakana, in da je ostala podružnica v rokab. pristašev Narodne stranke. S tem je hotel tudi dopisnik namigniti, da fe podružnica liberahia. Od tega 6asa naprej smo za6eli zasledovati delo podružnice. Danes samo nekaj, prihodnjič enkrat pa bodemo naprej popisovali delo podružnice in dobre in slabe strani iste. V začetku je podružnica svoja naznanila in vesti raZglasila v »Gosp. Glas,"1, MSlov. Gosp." in BNar. Listu", kar je bilo edino pravo, ker podružnica ne sme biti pdlitična. A pozneje sta prinašala vesti podružnioe samo nGosp. Glasnik" in »Narodni List", a v ^Slovc Gospodarju" ni bilo nobene vesti podružnice več. Ce se razglašajo vesti nepolitične podružnice v političnem listu ene stranke, se mora potem. tudi razglasiti to v drugih političnih listih. Zakaj ni hotela podružnica razglašati več svojih vesti v «Slov. Gospodarju" mi ni znano, pač pa kaže to, da prezirajo pri podružnici «Slov. 'Gospodarja" in ž njim vse tiste, ki berejo ,,Slov, Gosp." jAli ni to krivica, da se razglašajo vesti podružnice v ,,Narodnem Listu", katerega niti polovico toliko ne prihaja kakor MSlov. Gospodarja." Ni 6uda tedaj, da podružnica hira, iu kmetje nimajo zaupanja v njo, ker je bolj nagnjeua na liberalno stran. c nSta]erčeT~ kmetskl sbod na Mestlnju se je zadn.jp netieljo prnv slabo obSiiese^.. Zbralo se je pri cigajnervirtu naid 300 ljudi, med <emi dve tretjini pristašev S. K. Z. Gostilpiški prostori so bili kmalu napoUijeni od samSli naših pristaševv tako da Slajen-ijaiicpra ni drugače kazalo kot zboroviati na prosteui. S kravje gaiieriie na Smekovem hlovu pozdravi uredjaik Linliart svoje prijatelj^, mod temi župana iz Žusma. moža, ki sedaj ni več župaii. Naai zahtevajo volitev predsedstva., Linhart pa izjavi, da bo sam predsedoval v imenu ..Napredne zvezo". Na kravji galerijj smo zapazili šmarskega Eteža, Vraga. Drobnoja, mestinskega Corbeka in druge ..Štajerčeve" pristuše. Prvi govori šentpeterski propadli kajiditiat Drofenig o krivifini razdelitvi državne podpore ter napada župane in žandarje. Niovega iiifi m povedal; to pa itak vsi vemo, dia so ¦ največ krivi nepravične razdelitve žanfclarji. Govor so sicer zborovalci rairno poslušali, a ga nihče ni odobraval. Kot dmgi govornik nastopi urednik ,,Stajerca", Linthart. ki je bil prej socijal(lii demokrat, pa so ga ti izkdjučilij iz svoje srede, na kar ga je pobral ptujski Ornig za urednika. Govoril je za popoli«) ločitev od Ogrske in obsoja sklenjeno nagodbo, za katero ,je glasoval tudi kapllatii Korošec. V tem hipu zagrini med zborov-alei ,,?Avlo KjDrtošiec!" in vsljed dnl(^o(ra,iriega živioklicanja Linhart kar' obledi na kravji galeriji in opusti vse naidal.jne napade. Govori še dalje o zaprtju mej. pa mira več ni bilo. Vsi ..Stajerčevi" g«nerali so v^drjo prosili za mir in so postali naenkrat čisto ponižni. lao so videld toliko mirožieo naših pristašev. Potem še nekaj pravi šmaraki Drobne. Oglasi se za besedo izmed na&h Stokllas: kar pa .je zafielo divje vpiti par StajerCijaneev: ni priSel do ^ovorjenja. Nastal je splošen nemir. lako dn tudi nobeden Stajercijanec ni mogel vef govoriti in se je zborovainje klaverno konftalo. Stajercijanci so se mrslili silno, šopiriti* pa niavzočnost (oliko naših jim je fiistp sapo ziaprla. Njidi prazno govorjenje je <»stalo brez vsakega vtisa. MTo smo •/e davno slišaJi!" je čestokrat bilo slišati iz nagih vrst. ,^No, danes pa smo ipnizJiio slamo mlatili!" so prizna.'-! lulii nasprotniki. Le izredni pohlevnositi pristfišev ,,Slovenske kmoftke zveze" ise imajo njasprotniki zabvaliti. da so sploh mogli nastopiti. To pa tnidi zadnjikrat; Drugo pot se ne bodo ve6 drzniii v našo sredo. Pri nas ni mesta za neumestne .šalp ptnjskNi o(\oadnikov. Casi so minili, da bi se iiaSi Ijudjp pustili voditi od ljiifdi, ki so pristaSi Nemoev in sovražniki ffrkvp in vsega. kar jjo slovensko. To sta pokazala tadi Linhart in Drofenig. Med seboj sta govorila te nemSko. Med žvižganjem naših st;i so odpeljala ta dva narodna odpadnUca, katera iz sre;i privoft^imo Ptujčanom, ki zbirajo povsod odpadnike. Vsa f^ast pvistašem S. K. Z., ki i so v tolikem Steviln nenadomva pritekli skupaj in onemogočili vsak nspeh naaprotnikov. Zivela kmečka zveza! ,Ta klic.je mogočno odmeml na zboru nasprotnikov in Se bo odslej raogočnejio. o Umrl Je pret. mesco pri Sv. Rupenrtu nad LaSkim M. \Sivka, posestnik, skoz 40 let; naroftnik BSlov. Gosp." Bil je rajnki dober gospodar in skrben ofie šesterih otrok, katere je kot vnete katoličane in Slovence odgojil. Dve vzorni hčeTki sta se takoj po o<9elovi smrti podalo v samostan čC. Solskih sester. Bil je tudi neustraSen sobo]evnik Kmefike zvez©. Bodi mu zemlSjioa lahka! c Marlja Reka. Dne 3. marca Je umrl tnkaj posestnik Franc Lobnikar. N. v. m, p.,1 ,,: jc Kostrlvnlca. .V vseh sosednih župnljah so dobili kmetje podporo zaradi poškodovanja po tofti, J« v naši občlni ni6. Razlog je ta, k(er se je našžu-  jan premalo potegnil za svojp obCino. Ziijpan je li- tteiraJeo, skrbimo, da bo na njeigovo mesto prišel >aož, ki bo imel tudi srce za ljudstvo« NaSe Ijudstvo 19. sedaj zelo hudo nad liberalnim županom. c ProstjV.lJua pužarca br(u.-ba un |?oizbi ima t uedo!,'«, due 15. marca svoj rediii občni zbor ob 3. uri popoldno v občinaki puarni • z navftdaim »Bporedom, vdlitej novega načelstva in odbova. K obilai ndeležbi uljudno tabi odbor. Brežiški okr&j. b Še enkrat volitve v okrajni zastop brežiš- ki. Liberalci tudi v tej zadevi po stari iuavajdi zavijajo. Pravijo, da je dr. Benkovič neresnico pisal [ nekemu velepofsestniku retoč, da pred volilnim shodom z nikomur ni govoril in da ni bil na jvolilnem shodii. Poslanec dr. Benkovič ni bU na volilnem shodu nafii ene sekunde; pristna liberalna. laž je, trditi nasprotno! Tudi ni z nobenim volilcem pred voKlnim shodom govoril o volitvah ali jih oelo hujskal, naj se ne držijo kompromisa; saj je že preje.tpet ali šest najbolj uplivnih pristašev celo pismeno pozval, da se.drže kompromisa; o volitvah pa n'i z nikomur govoril, pač pa na potu iz svojogn. stauovanja mimogreKloč pozdravil par volilcev, med temi tudi g. Zevnika, kand'idata Siberalne stranke. Dostavčmo samo: Fej, liberalnhn tatovom časti in obrekovalcem! Ali se jih »uarodna" stranka ne srarouje? b Brežice. Mesto posojilniškega tajnitoa razpisuje posojilnica v Brežicah; letna plača znaša 2000 fcron; prošnje je vložiti do 20. t. m. — K nemčurskim trgovcpm zopet zahajajo nekateri naši somišljeniki. Svoji k svojim! bodi vaše geslo; ne omadežujte slovenske zastave kmečke zveze.. — Pristopnice za -.'nprometno zvezo" naj se pošiljajo naravnost cenirali na Dunaj. b Zopet brežiška policija. Dne 9. t m. se je vršila v Celju pred okrožnim sodišfiem razprava proti lantom Janezu Ogorevc, Janezu Urek in Alojziju Ogorevc iz Globokega ter brivcu Josipu Holy iz Brežio radi hudodelstva po par, 81. k. z. (javno nasilstvo), češ, da so i se dn© 28. nov. m. 1. v Brežicah dejansko s silo zoperstavili policaju Zerjavu s tem, da se je Janez Ogorevc branil aretacije, da sta druga dva' lanta policaja vlekla od aretiraniega in da je Holy ta dva nahujskal; Janaz Ogorevc je bil tudi obtožen radi nevarne grožnje, češ, da je neki prifa grozil s silo, Ce bo ftezenj govorilai Bilo je zaslisSanih 23 prič. Sodišče je verjelo par pričam, ki so za obtoženee neugodno izpovedale, in je obsodilo ob<o2ene tri kmedke lante na 6, 3, oziroma 2 mebeca ječe. Holy je bil oproščen, tudi Janez Ogorevc je bil oproščen od ¦ obtožbe radi nevarne grožnje. Vložila se je pritožba na najvišje sodišče. Zagovarjala sta obtožence dr. Benkovič in dr. Božifi. Pri priliki, M je predmet obtožbe, je Zerjav z golo sabljo v prsa sunil Janeza Urek, četudi bi po izpovedbah v*e6ih prič za to ne bilo nikake sile. Kiadevo preiskuje Tsled interpelacije poslanca dr. |Benkx)vi'6a namestništvo v Gradcu. Značilno je, davjje neka priča iz Brežio, ki je na vsak način hotela potlačiti obtožence, in 8i pri J tem ve6 stvari kar na lepem izmislill, v preiskavi radi krivega prifievanja! Zahvali naj se onim Brežičanom, ki opirajo brežiško policijo kot zamoroa; on je žrtev brezvestne gonje brežiških. nemžurjev, ki hočejo resni,co z lažmi prikriti. Državni pravdnik je imel pri razpravi drznost trditi, da so obtoženci žrtev > brezvestne gonje zoper brežiško poIloijo! Ta pa je malo pHBdebela za vsakogar, kdor pozna le malo razmere v Brežicah. Seveda mu dr. Benkovič ni dolžan ostal odgovora. 0 izidu zadeve bomo že porofiali. b V Kozjjem je bila že več dni razobešena bela zastava pri okrajnem sodišču, Enamenje, da ni iMbenega jetnika v kajhi. Književnost. § ,,Slovenska dliaška zveza" je založila dvoje vrst liCnih razglednic, ki jib je J70elal mlad umelnik-dijak. Razgednice so izšle ravnokar,! in je 5isli prebitek namenjen za u^tanovitev in vzdrževanjo Jjudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Tako upamo, (\a bo rado segalo po njih slovensko ob6instvo, posebno naSa inteligenco. Razglediiice se naro5ajo pri ipredsedniku S. D. Z. \x\r. Ivo Cesniku; Gradec, SchililierstraBe 45, I. Drobtinice, Svarilo izseliencem. Novejši ftas so začeli raeni agentje, zlasti v južriih krajih Avslrije Iiselnikom v Ameriko prigovarjati, naj se obenem pri naIrapu vož-niih listov, tudj zavarujejo za sluftaj, da Jih ameriSka izselniSka oblastva zavrnejo in jim ne puste stopiti naj suho. Pred takim zavarovanjem se izseljenci iz več razlogov resno svariio. Kiajti kaj lahko se zgpdi, da smatrajo izselniSke oblasti tako zarvaiiovanje za nekako neidqpustno spodibujanje za izseljevanje In da izsel|ence ravno radi tega zavrnejo, ker 80 zavarovani. VpoStevati se mora tudi to, da nima nobena zavarovalnioa, bodisi domaia ali tuJa, pravice, sklepati taka zavarovanja. Postppanje dotiCnih agentov je torej kaznjivo in protizak»nito,  izseljenci pa nimajo nikake sigurhosti, da so res zavarovani. Ve&noma so taka , zavarovatnja riavidezna iii uimajo druzega namena, kot da ageat iz izselnika izvabi poleg voznine še zaMarovalninski znesek, baleri je vedno precej visok. d Najboljši nasret. Pred nekirn ameriškim sodiš^em je stal pred kratkim nek mož, ki je bil obsojen tatvine. Ker ni imel nobenega zagovornika, je prosil predsednik sodišča erpega izmed odvetnikov, ki so biUi slufiajno v idvorani, naj se z objtoženim nekaj Casa posvetuje in potem prevzame zagovornigtvo. Oba moža zapustita sodno dvoriano.. Cez dvajset minut pride odvetnik nazaj, pa brez obtoženca. ,,No", ga praša prodsednik, ,,kje pa imate obtoženca"? wUšel je", glasil se je odgovor. ,,Naročili ste mi, naj! mu dam za njegov slučaj najboljši nasvet. Ker pa mi je obstal, da je kriv, sem pri&el do prepričanja, da je za njega, najbjodsip, ako pobere svoja šila in kppita. To sem inu tudi nasvetoval, in on se je takoj poslužil mojega nasveta". Pravijo, da so sodnikij napravili zelo čudne obraize, ko so td slišali. d Vesten hlapec. Nek čudatk si je vedno zbiral služabnike. Nobeden mu ni bil po voJji. Ko vzame zopet novega hlapca v službo, ga ,pozove k sebi iu mu reče: »Poslušaj, jaz nisem slab človek, samo na knatko ukazujera, zato jb treba le, da razumeš moje misli. Tako na primer, ako rečemp ,,Prinesi mi britev, ida se bom obriil, mi moraš prinesti tudi gorke vode, milo, brisalko, kratko rečeno vse, kar je potrebno. Enako mora biti pri vsaki stvari". Vse je &!o gladko nekaj čaaa. Nekega tlne pa zboli gospod in pošlje po zdravnika. Hlapeo odide. Šc-le Crez par ur se vrne domov. ,,Hvala Bogu, da si že vendar enkrat tu", mu reče g^ospodar. ,,Oprostite, milostivi gospod. Sel sem po zdravnika, po motarja za oporoko, po duhovnika, ako se želite izpovedati in k miziarju po krsto, 6e umrete". Hlapeo se je ravnal natanko po gospodarjevem navodilu. d Posledica kratkovidnosti. Neki nadkornik na Nizozemskem jo prejel sledeče pismo: ,,V odgovor na Vaše pismo, v katerem me • pozivljate, naj svojo h6er nemufloma pošljem v šolo, Vam naznanim, da bo moja hci po preteku enega te/Jna stopila v zakonski stan; njen bodioči soprog1 odloftno nasprotuje, da bi Łla še enkrat v šolo, ker govori brez pogreška hotandsko, nemško, francosko iin angleško in je tudi muzikalično naobražena. V gospodinjstvu je tudi iz\Tsstno poučena. Tudi jaz kot oče proteetiram, da bi hči še obiskovala šolo, čeprav zna že sama santostojno misliti, ker ona je Jie davno polnoletna in je nastopila že trideseto leto svoje starosti." Ta 6uden slučaj je povzročil kratkovidni občinski tajnik, ki ye bral rojstno leto omenjehe hčere 1897 namesto 1877. ! d V zadregi. Profesorja Jazbec in Vrabec sta potovala IX) želetznici v B. Njim nasproti je sedela žena, ki je kmalu začela govoriti s profesorjem Jazbecom: ,,Jaz pridem ravno iz mesta M.",'je jelapripovedovati. ,,Tam imam bolno sestro, imela je oteklino in )dr. Vrabec jo je iako slabo zdravij, da je že štirt mesece v postelji". »Torej le pomenite se s tem gospodom tu", rekel je Jazbec na prijartelja kazaje, ,,ta je namreč profesor Vrabfcc". Gospa je zarudeftila in rekla: ,,Ab, prosim oprostite, ni bil dr. Vraaec, ker jaz sem se pomotila, bil je dr. Jazbeo". ,,Torej se morete k temu gospodu obrniti", odvrne profesor Vrabec na prijatdlja kazaje, ,rto je gospod Jazbec". d X . . . In PreSeren. X. je bil zedo doniišljav pesnik, kakoršnih je dandanes prav mnogo. Nekofi je šel s svojim znanceru mimo hiše, kjer ]e umrl ^lavni pesnik Prešeren. Oba sta obstala pred higo in brala spominsko plošdo, kjatera je bila vzidana na steno. ,,Ti kaj praviš," re6e pesnik, ,,kadar bom jaz umrl, kaj bodo pta meni napisa*?" ,,,Tri besede." ,,Katem?" ,,Odda se stanovanje." d Nova poSka. Pezcy, Maxim, sin iznajditelja vojažke puSke, je iznašel novo puško, ki pri strelu ne poflp, temveč le komaj sltSno zafeumi. Izna|dba provzroči velikanski piteobrat, kfer se bofdo vse arruade morale oprijeti nove puške. d Dobre Je odgovorLl. Nek feldvebel je kričal na nekega novinoa; obsipal ga je a priimki, kakoršnih so pafi vajeni taki Ijudje. Slednjič vpraša novinca: »Norec, ali so vsi v tvoji družini taki tepci, kafcor U?" ,,Oh ne, moj brat je še bolj'neumenK. JNemogoče! . . . . Kaj pa je ta 2ival, tvoj brat?" ,,Feldvebel, kakor vl!" d Otrodja radovedBost. Otrok vpraea oCeta: ,,Kakšna hiša je to?" (Oče: ,,Zavod za slepce". Otrok za^udeno: ,,Za slepce?" Oče: MDa, za slepce; zakaj se ti zdi to tako fiudno?" Otrok: ^Cudim se, ker ne vem, zakaj ima potem ta hišaiokna!" d Vseslovanskl Jezlk. PraSki časopis MOsveta" priob6uje vspehe p|r©iskovanja slovanskib. ftaredij v svriho ustanovl;fcnja vseslomnskega jezika, ter priporoča kakor najpripravneji za to, jezUc hrvatskosrbski po njarečju bokeljsko-hercegovskem, 6emur doprinaša največ okolnost, da sla pravopis in izgovor najenostavneja, tako, da se la jezik tudi, tujci labko naufie. d Ko se ie nekdaj Rotbsehlld ^prehajal po Dtinajo, je stopfla predenj trojica, ter mu viknejo: Baron: ti ima§ do 40 milijonov, a mi nimamo niti vsčerj«! E, treba, da sfe to silno bgago razdeii med Enarod! — Prav, prav, }e odgovoria baron; 40 milijonoT prebivalcev ie; na vas pride ravno en frank aa vsakega! To govore« }e dal rsakemu po en trank. tl Eollko sape je. treba za eno glori^o? Služil je pri neki lari, kaiere ime pa sem pozabil, stari u&telj in organist že mkiogo let-i Bil je vrl in dober mož, ali za orglanje ni bi]. ZmiraJ je v cerkvi le eno krožil in pel, tako, da je fant, ki jo melve gonil že natanko vedel, kolikokrat mora potegaiU za eno pesem. Dogodi se, da stari učUelj umrje ia na njegovo mesto priide mlad organist, ki se hofte pvvo nedeljo posebno odrezati, ter začae dtolgo la>tinsko pesem. ,,Kirie" nima konca ne krajja in <udi ,,Gloria" je bila precej dolga, aii naš mebar zažene meb tolikokrat, kot je bil navajen, pjotem. pa se..-.meni niž tebl'nifi mirno v^ede v bližnjo klop. OrgJJe mnolkn«jo in orgajjiist mu jezen kima fieš ..vieoi, vleci,.." A mehar se mu odreže: ..Kaj boste Vi, mene učiii, jaa bolj vem, koliko sa-pe je treba za eno ,,Gloriip"! iNiijnovejoO 'iiuvioe. :; : Spodiiještajerska ljudska posojilniea v Mariboi-u izplaiuje in sprejema denar vedno le v nradnih dnevih, to je v sredo, četrtek in soboto, izvzjemši praznike, in sioer od 9, do 12. ure priedpoldne. Navadne vloge se obrestujejo po 4%. Na vloga proti trimesečni odpovedi se daje 4H% obresti. Ako se tak« vloge odpovedo in se potem tekom 14 dni ne vzdignejo, se obrestujejo zanaprej le po 'i%\ Obreštovanjo vlog se začne 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve in traja do 1., oziroma 15. pred dnevom dvignenja. Obresti se prištevajo 1. januarja in 1. iulija glavnici. Obrestno m^ero dolofta nafielštvo, ki mora tozadevne sklepe javno razglasiti vsaj y pisarni. Zneski do 1000 K se brez pdpovedi izpla&ujejo vsak uradni dan. Pri zneskih od 1000 K do 2000 K ima načeljstvo pravico tirjati 14dne\rno, pri zneskih od 2000 K do 10.000 K enomese^no, in pri zneskih nad 10.000 K dvamesečno odpoved.; Posojiliai se dajejo le članom in sicer na vknjižbo proti pupilariii varaosti po 4%%; na vknjižbo sploh po 5%;' na vknjižbo in poroštvo po 5Yi% in na osebpi kredit po 6%. Dolgove pri drugih denarnih "zavodih prevzaroe posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar nle presegajo 8 K. Prošnje se sprejemajo vsak dan v pisarni v navadnih urah in sa brezplačno rešujejo. Posojilničnapisarna in blagajna je v Mariboru na Grajskem trgu Štev. 3, v hiši gostilne ,,Pri 6rnem orlu" (Schwarzen Adler). — Ljudski denarni zavod je torej ustanovljen. Spodnještajarski Slovtenec, kateremu je blagor naSegai ljndstva špri srcu, ima zdaj dolžnost, da ta denarni zavod podpira in tako pomaga izpopolnjevati gospodarsko organizacijo na korist našega ljudstva. iTrdna gospodarska organizacija bo potem, modna podIaga politične. »Vse svoje somišljetaike opozarjamo na ta zavod in jih prosimo, da ga povsod priporočajo. Svoj prihranjen denar naj naliagajo v novi Mljudski posojilnici1*, in če potrebujejo posojila, riaj se tudi obračajo na njo. Umrla je v pondeljek ob dveh zjutraj v Mariboru 6. šolska sestra Leopoldina Flucher, dolgoietna priijubljjena voditeljica učiteljišča.1 N., v. m. p,! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na razne napade ,,Narodnega Lisla" nisem hotel odgovarjati, kar pa mi zadnjikrat očita in o meni laže, to pa ž^ presega meje liberalne laži. Da ni tako, podam naslednje pismo pokrovitelja Narodne stranke in župana stolnega mesta Ljubljane: MGlede vasagalista z dne 8. febr. 1908 vam naznanim, da sem prosii uredništvo. «Narodnega Lista", da popravi in pre~ klL6e, kar je o vas sumljivega pisalo, ker jaz izjavljam, da se vi niste nilcdar ponujali za naSega zastopnika. S spoštovanjem vlv. Hribar." Iz tega pisma lahko spozna vsaki Narodno stranko in nje list, da jim nifi ni za blagor ljudstva, ampak za nanodnosfe prepire. Zato pa javno izjavim, da je Narodna stranka stranka prepira, Kmečka aveza pa stranka. miru. Fr. Napast, obč. predst. SoelaliU tečaj v Trbovljahi se vrši dne 22. marca. Predaval bo tudi državni poslanec dr. 1. K r e k. Tržne vestl. Kakor so nam pokazali zadnji dnevi, ogrskim špekulantom ne igre JfSeft111 po sreči. Morda so pa le delali raiun brez Jbirta." Za v petek popoldne je krenila tendenca ravno v nasprotna smer, začela je popusfiati, cene so izgubile. •¦ Posebno v soboto so cene v tenninski kupčiji znatno padle. Slabo vreme. Slabo upanje na vTeme nam je dal dan Štirideset mufienikov, ker je ,cel dan nalfctaval sneg pomešan z dežem in brila mrzla buria. Ljudski pregovor pravi, da je 40 dni tako vreine kakor ta dan. Iz GorlSkega nam brzojavijo, da j« v kmeftki skupini zmagala slovenska kmefika zveza- Gospoda Berbuč in Kosmač imata veliko večino giasov.