Stev. 94
V Trstu, v fetrtok, dne 7. maja 1914
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vs! dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta.................
za tri mesece...............* »
Za nedeljsko izdajo za celo leto........5-20
za pol leta ................. 2 60

Glasilo politttiraga druStva „Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je moč!"
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo pi vinarji zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi, se računajo na milimetre v a i rok osti ene kolo;! Cene: O^la^i trgovcev in obrni iv . . . . . mm po 10 vir Osmrtnice, zahvale, poslanice, gl • si denarnih zavodov ........ ......mm po 20 viti
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"
vsaka nadaljna vrsta......... .	2"
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin«. In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.Čišk^ Asiškega št. 20. — Poštnohraniluični račun st. 811.652.
Hrvatsko - slovenski kandidati za istrski deželni zbor.
Xa sestanku društvenega sveta „Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri", ki se je vršil dne 8. marca tega leta v Pazinu, je bilo sklenjeno v vpraša nju andidatur za predstojeće volitve za dež /bor, obrniti se na vs*- društvene or; cije po vsej Istri, naj podajo svoje pr	in potem da društveni odbor,
čuvs v e narodne želje in upoštevajoč sp s š i narodni položaj, končno odloči.
V ori borovi seji rPolitičnega društva", ki j bila dne 20. aprila v Pazinu, se je po preč tanju vseh prispelih dopisov in jk> s- stranski razpravi, odločilo, predlo žitt našemu hrvatskemu in slovenskemu narodu Istre ^Vdeče kandidate v naših okrajih:
Tretja kurija: mesta.
OKRAJ III.
SftihovU Josip,
ravnatelj Lsta ske Posujilnice",
OKRAJ IX. Kureftf dr. ShM,
odvetnik, Pazin.
OKRAJ XIV. itrvar dr. Gfuro«
odvetnik, Volosko.
Četrta kurija: kmetske občine.
OKRAJ II
žnpoik-defcaa, Krkarca.
nadn&teJj, Sveti Anton pri Kopru.
OKRAJ m.
PoUM dr. Iva«,
odvetnik, V. -loško.
profesor, Kastav.
OKRAJ IV.
OrmšH Josip,
župnik, Berun.
Trinajsti* dr. Dlako«
odvetnik, Pazin
OKRAJ V.
župnik. Zrenj.
Sanclit hran«
učitelj poljedeljstva, Pula.
OKRAJ VL
Kirac Luka,
župnik, Medulin.
Zuccon dr. Ivan,
odvetnik, deželni « dbornik, Pula.
OKRAJ VII
Andrijčii Anton,
umirovljeni žu;<n'k. deželni odbornik. Poreč.
Harači* vitez JUnbroi,
umirovljeni profesor, .Mali Ix>»inj
Peta kurija: splošna.
OKRAJ IV.
Mandic prof. Matfco
državni poslanec. Trst-
OKRAJ V.
Milit dr. Ivo,
voditelj C. kr. < trajnega sodišča v Buzetu.
OKRAJ VI.
Laginja dr. Matko,
državni narodni po-lanec, odvetnik, Pula.
OKRAJ VIL
Spinti* prof. Vekoslav,
državni poslanec. Opatija.
Kar se tiče naših volilcev v drugih okrajih, s prebivalstvom presumptivno laške večine, priporočamo vsem, naj so pripravljeni na eventualni poziv, da sodelujejo v predstojeći volilni borbi.
1 emu končnemu sklepu se morajo, \ imenu narodne d scipl ne, pokoriti vs vestni naši hrvatski in slovenski volilo.
Od danes naprej je končana vsaka razprava glede oseb, ki j h bomo volili. To vprašanje je r-edaj rešeno. Imena naš h kandidatov postajajo simb 1, znak on*-ideje, onega velikega nač- la za katereg • s* moramo borit«: načela narodne enakopravnosti našega hrvatsko-slovenskega naroda z italijanskim elementom v deželi.
Temu naćem nai vsi H vMtje in Sluvrnc posvete svoje del«> ; za zmago tega načela naj napno vse svoje sile ; pred tem vzvi š*-nim načelom naj prrnebajo vsi mogoči spori ter nai se vsi, ki jih je rodila hrvat-s a in slovenska mati združijo v tem volilnem boju in s predlož ni mi kandidati, r<»mo ob r mi, brat ob bratu, pa kar bog da in sreča junaška!
Cesarjeva bolezen.
Cesarjevo zdravstveno stanje neizpre-menjeno.
DUNAJ 6. (Izv.) Cesar je tudi današnjo noč prespal precej dobro. Mučil ga je sicer kašelj, ki je pa, kakor izjavljajo zdravniki, dokaj lažji kot pa je bil poslednje dni. Jutranje uradno sporočilo o cesarjevem zdravstvenem stanju, ki ga vedno izdaja cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl, je jako optimistično. Cez dan se je cesar, kakor se zatrjuje, počutil precej dobro. Večernje sporočilo pa ni tako optimistično in poudarja, da je cesarjevo zdravstveno stanje popolnoma neizpre-menjeno. Katar traja še vedno in cesarjeva bolezen se ni še definitivno obrnila na bolje.
Jutranje sporočilo.
DUNAJ, 5. (Kor.) „Korr. Wilhelm" poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesarja sledeče: Noč je bila dobra in tudi v splošnem ni zaznamovati nobenih sprememb.
Večernje sporočilo.
. DUNAJ 6. (Kor.) O zdravstvenem stanju cesarja je bilo izdano nocoj sledeče sporočilo: Tudi danes se ni pr) cesarju izvršila nobena pomena vredna izpre-memba. Tek, moči in splošno počutje so Se vedno zadovoljivi. Cesar je prebil danes eno uro v grajski galeriji.
■ « — -«-
Avstrusu
Odsek za
društvi) za M ii sirnice i UrL
FAZIN, dne 5. majnika 1914.
Dr. Ivan Pnftm i. r. Dr. Dinko Trimustlć t r
•nifc	predsednik
zadeve.
BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Danes se je pričela v odseku avstrijske delegacije za zunanje stvari debata o Berchtoldovem eks-pozeju. Prva dva govornika, poročevalec marlči Bacquehem in detegat dr. Baem-reiter sta vseskozi optimista in sta se oba izogibala ostrih besed. O Bacquehemu Je znano, da napravi vedno iz svetega referata le parafrazo k ekspozeju. Interesantno pa Je, da Je poudarjal delegat dr. Baern-reiter, da ima optimistični ton ekspozeja le namen, pomiriti avstrijsko Javnost glede bodočega razvoja dogodkov. Baernreiter se je obSirno bavti z romunskim vprašanjem in ostro poudarjal, da Je to vprašanje ne le notranje, temveč tudi zunanjepolitično; popolnoma pa je prezrl jugoslovansko vprašanje in ni omenil niti z eno besedo nezaslišanega dejstva, da je grof Berchtold v Opatiji izročil Di San Oiulanu kontrolo nad avstrjskimi notranjimi stvarmi. V jako resnih besedah je poudarjal velikansko škodo, ki preti avstriskim narodom vsled vedno večjh vojaških zahtev, in je opozarjal merodajne kroge, da je treba intenzivnega dela za pvzdigo notranjega gospodarstva, če naj država vzdrži taka bremena.
Jutri se bo debata nadaljevala. Obenem začne zborovati tudi vojni odsek avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 6. (Kor.) Odsek za zunanje zadeve se je sestal k seji ob 4.30 popoldne. Seji je predsedoval baron Fuchs, navzoči so bili tudi zunanji minister grof Berchtold, ministrski predsednik grof Stiirgkh ti drugi skupni ministri. Poročal je marki Bacquehem o proračunu zunanjega ministrstva. Govoril je o političnih dogodkih, ki so se odigrali od zimske sezije, delegacij in ki so bili velepomembni za monarhjo. Poudarjal je pred vsem resne notranje in zunanje nevarnosti, ki prete novi kneževini Albaniji. O tem poglavju se je izražal govornik precej pesimistično. Prešel je nato na trozvezo. Uveljavljal je trditve grofa Berchtolda, ki jih je izrekel ta tozadevno v svojem ekspozeju. Naši prisrčni odnošaji z Nemčijo so se pokazali tudi v tej dobi kot mogočni zaščitniki miru in avstrijskih interesov. Prisrčnost odnošajev z Italijo se je povečala in trozveza stoji napram zunanjosti trdnejša kot kedaj. Zmote javnega mnenja na Angleškem izginjajo in začelo se je polagoma zopet uveljavljati ono staro tradicijonalno prijateljstvo z Anglijo. Tudi Francija nam je prijazna in tako prijaznih besedi o naši monarhiji, kot jih je izrekel pred kratkim francoski predsednik o Avstriji, Avstrija še ni čula. Predsednik francoske republike je imenoval Avstrijo element miru in pokoja v Evropi.
Govornik se je nato bavil z Romunijo in je poudarjal, da se gotovih dogodkov ne sme precenjevati, marveč, da moramo biti vedno zelo pozorni in na straži. Veseli nas tudi, če so naši odnošaji z Rusijo dobri in prijazni. — Delegat dr. Baernreiter odobrava sicer ustvaritev Albanije kot mednarodno ustanovitev, vendar pa je predvsem naloga Avstrije in Italije, da poskrbita za njo in ti dve sta tudi odgovorni za to, da postane enkrat Albanija tudi res država. Govornik vpraša nato zunanjega ministra, če se je kaj govorilo z velesilami glede bodoče organizacije Albanije in če je bil ta predmet tudi na dnevnem redu kon erenc povodom opatijskega sestanka. Nato se je pečal govornik z našimi odnošaji napram Srbiji, Bolgarski in Rusiji in posel no zadovoljen z odnošaji med tro-zvezc. Glede skupnih interesov Avstrije in Italije v Albaniji pravi govornik, da bodo
zahtevali zelo spretno vodstvo n pazljivo ravnanje in da je upati, da se urede pri dobri atmosferi, ki vlada sedaj med Avstrijo in Italijo v kratkem vsa sporna vprašanja. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes dopoldne.
Socijalno zavarovanje.
DUNAJ 6. (Izv.) Pododsek parlamentarnega odseka za socijalno zavarovanje je sklenil, da se na Dunaju ustanovi centralna rentna blagajna. Predlog čeških ra-dikalcev, naj se ustanovi za vsako deželo posebna rentna blagajna, je bil odklonjen.	_
Ogrski državni zbor.
Izključitev kršanskega nauka iz javnih šol.
^BUDIMPEŠTA 6. (Kor.) V zadnji seji zbornice se je bavil naučni minister baron Jankovich z vprašanjem glede izključitve pouka kršanskega nauka iz javnih šol. Minister je izjavil, da se presoja to vprašanje za sedaj lahko samo še le s stališča njegove koristnosti, s cer pa stoji to vprašanje v nasprotju z dosedanjimi tradicijami in s skušnjami, ki jih je doiivelo posebno na Ogrskem, kjer delujejo konfesije v interesu potila in kulture skupno z državo in zagotavljajo konfesijonelni mir. Predlagal je nato sprejem budgeta naučnega ministrstva, ki je bil v splošnem ia v detajlih sprejet. Nato se Je pričela AMpvava o proračunu honvedskega minisftntva.
BUDlMreŠTA 6. (Kor.) Pri nadaljevanju razprav o budgeta hoovedskegs ministrstva je poudacjal posL Vfttor Mollnar, da mora korakati Avstro-Ograka, če hoče ostati
toTii**ll*če
■Rve - armade a drugimi evropskimi silami, M aeftšmu oborrtujeje. Budgeft Je bM sprejet in začele to ae razprave o budgetu
VNIev $ortften župom
GORICA 6. (Izv.) Za^anes ob 6 zvečer je bila sklicana seja mestnega sveta v svrho konstituiranja mestnega sveta ter izvolitve župana in obeh podžupanov. Med Italijani je bilo precej zanimanja za sejo in je bila udeležba italijanske publike precej velika, dočtm pa je bilo Slovencev navzočih morda komaj pet, ker se je itak vedelo, kak izid bo imela volitev.
Ob 6.15 je Bombič otvorit sejo in naznanil, da je vlada potrdila izvolitev vseh mestnih svetovalcev, in je naprosil najsta-rejšega svetovalca, da prevzame predšfcT-stvo. Ta je prevzel predsedstvo, a stvar mu je šla jako kilavo izpod rok, ker pač ni navajen takih poslov. Mestni tajnik je nato prečital določbe mestnega štatuta o županovi volitvi. Za overovatelja volitev je določil starostni predsednik svet. Di Blasa in dr. Pavia. Skupina 3 mestnih svetovalcev je izjavila, da odda prazne glasovnice, da tako pokaže svoje nezadovoljstvo z izvolitvijo kandidata večine.
Pri nato sledeči volitvi je bilo oddanih 24 glasovnic. Na ime B o m b i č a se jih je glasilo 20, 1 na ime dr. Cesciuttija, 3 pa so bile prazne. Overovatelja sta morala šteti dvakrat, preden sta prišla do pravega rezultata.
Volitev župana je potemtakem pokazala, da med goriškimi laškoliberalnimi kamoraši samimi ni več edinosti, da je v njih samih že vstala opozicija proti dosedanjemu občinskemu gosnodarstvu.
Bombič se je nato zahvalil v hladnem govoru, v katerem je poudarjal potrebo, da se zbere vse laške moči proti slovenski nevarnosti, češ, da je slovensko prodiranje prav sedaj prispelo do vrhunca Končno je izpregovoril tudi par besed o gospodarskih vprašanjih. Občinski svet in poslušalstvo je sprejelo Bombičev govor s precej hladnim odobravanjem.
Nato se jevršila volitev obeh podžupanov. Za prvega podžupana je bil izvoljen dr. C e s c i u 11 i z 20 glasovi, za drugega pa dr. C r i s t o f o 1 e 11 i s 17. glasovi; 2 glasovnici ste se glasili na ime bivšega podžupana Venierja, po 1 glas sta dobila svet. Bader in dr. Pinavčič, 3 glasovnice pa so bile prazne. — Pri tej volitvi se je needinost laških liberalcev potemtakem pokazala še očitneje.
Prvi se je na izvolitvi zahvalil dr. C e-s c i u 11 i, ki v daljšem govoru, očividno namenjenem galeriji, govoril o nacijonal-nem boju ter tudi omenjal dogodke prvega majnika v Trstu in predlagal solidarnost s tržaškimi pouličnimi pretepači. Prav posebej se je zahvalil Nemcem za izkazano zaupanje in jih imenoval — »nobile gente tedesca«.
Ko je nato še drugi podžupan dr. C r i-stofoletti domolil posmrtnico bivšemu podžupanu Venierju in sta oba podžupana zasedla svoji mesti, je župan Bombič s kratkimi besedami zaključil sejo.
Gorica ima torej izvoljenega župana in je le še treba počakati potrditve z najvišjega mesta, da bo ta župan mogel zopet vzeti v roke vajeti goriške občinske uprave. Kaka je bila ta uprava doslej, vemo, žal, le predobro, kajti pijanec se preobrne,
ko se v jamo zvrne; goriška občinska uprava pa se izpreobrne, ko se laškolibe-ralna kamora v jamo zvrne. Da se pa to zgodi čim prej, bodi skrb goriških Slovencev!
Protiovstrilski izgredi v Italiji.
Demonstrantje naskočili avstrijski konzulat. '
RIM 6. (Izv.) Protiavstrijski izgredi zaradi tržaških dogodkov se še vedno nadaljujejo. V Neaplju so dijaki po veliki poulični demonstraciji, kateri so prisostvovali tudi vseučiliški profesorji, predrli vojaški kordon in v izprevodu, ki mu je načeioval poslanec Colajanni, udrli pred avstro-ogrski konzulat, kjer so kričali »Abbasso 1* Austria «. Policija je bila brez moči. Demonstrantje so naskočili konzulat, razbili okna ter demolirali vrata in mnogo pohištva.
Nemški cesar poseti prestolonaslednika.
PRAGA 6. (Izv.) Kakor poročajo listi, namerava cesar Viljem še tekom tega meseca posetiti prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda na njegovem gradu Konopištu.
Stoletnica srbskega pesnika
kneza Petra IL Petroviča Njeguša.
PRAGA 6. (Kor.) Danes se vrši tu praznovanje stoletnice rojstva srbskega pesnika kneza Petra II. Petroviča Njeguša. Slavnosti se je udeležilo veliko število delegatov iz jugoslovanskih dežel, med katerimi so zastopani posebno številno Srbi. Prišli so župan iz Belgrada z več občinskimi svetniki, univerzitetnimi profesorji delegati in z delegacijami srbskega sokotstva i. dr. Tudi iz Cetinja je prišlo več gostov. Oficijelno slavlje se je vršilo v mestni zbornici m so bHi navzoči poleg že omenjenh gostov zastopniki mesta Prage, češkega narodnega sveta, čeških političnih strank in številni drugi zastopniki. Slavlje se dovrši nocoj z muzikalič-no akademijo.
Ogrska policija proti balkanskim trgovcem.
BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Policijski načelnik v Aradu je izdal odredbo, da naj se vsi v Aradu se mudeči trgovci z Balkana, zlasti pa iz Srbije in Romunske postavijo pod policijsko kontrolo, češ da so pokazale vedne izkušnje, da je večina teh trgovcev špijonov.
Bivši bosenski uradnik — Črnogorski vohun?
MOSTAR 6. (Izv.) V Trebinju je bil aretiran bivši uradnik bosenske vojaške pošte, Tirolec VVeirather, ki je priznan kot najboljši strokovnjak v raziskavanju kraških podzemeljskih jam in je dobival ponovno državne subvencije za svoja raziskavanja. V zadnjem času se je mudil ob črnogorski meji in je mnogo občeval z avstrijskimi častniki. Sedaj ga dolže. da je imel raziskavanje Krasa le za pretvezo špijonaže v prilog Crnigori.
Bratomor nadporočnika pl. Melza.
LJUBNO 6. (Izv.) Danes po noči je ustrelil topničarski nadporočnik Friderik pl. M e I z svojega brata polkovnega zdravnika tukajšnjega deželnobrambnega pešpolka Henrika pl. Melza. Nadporočnik se je pripeljal zvečer iz Komorna, kjer službuje, in je šel v bratovo stanovanje. Brat mu je odprl sam vrata in takoj ko je vstopil je ustrelil šestkrat nanj. Nato je pobegnil iz hiše s samokresom v roki in kričal: »proč, sicer ustrelim še enkrat!« Iz hiše je tekel morilec naravnost na policijo, kjer je povedal, da je ustrelil brata. Zakaj je izvršil zločin pa noče povedati. Zdravnika so zadele tri kroglje in sicer dve v vrat in ena v hrbet. Ko je uvidel, da je smrtno ranjen in da zanj ni nobene pomoči, je poklical hišnega gospodarja in hišnico in jih je prosil, da naj obvestita njegovo mater o dogodku počasi in na lep način, da se ji ne pripeti kaj hudega. Nato jih je odslovil, se vlegel na posteljo in se je ustrelil s službenim revolverjem v srce. Našli so ga mrtvega. Vzrok bratomora še ni znan, bržkone pa je hipna blaznost.	____
Nemiri v Albaniji.
Križani Mohamedanci.
DRAĆ 6. (Kor.) Albanska vlada dobiva redno poročil i o strašnih n siljih in grozodejstvih, ki iih izvršuje,o baje \staški Epi-roti. Eno izmed najbolj grozovitih poroči', ki pa seveda še ni uradno potrji no, je to le: Epiroti so zapodili v beg pri HormoviV jugovzhodno od Tepeleni četo mohamed »n-skih Albancev, ki so pustošili epirotske okraje. Epiroti so Aibance ujeli — bilo iih je še 200 — in so jih oupelj> li v b ižnjo vas Kodra. T^m so jih spravili v pravoslavno cerkev in so jih po kratkem mučenju obesili na križe. Nato so zažgali cerkev in šli naprej. Čez dva dni je našla žendarme rija požgano cerkev, med razvalinami pa ožgana trupla v cerkvi križanih mohamedan-skih Albancev. Epiroti so izvršili ta zločin, ki je, če je resničen, res vsega obsojanja vreden, v silni jezi in v maščevalnosti, ker so Mohamed nci skrunili njihova svetišča in klali njihove starce, žene, dekleta in otroke.
Zmaga Epirotov.
DUNAJ 7. (Kor.) Boji med Epiroti in Albanci severno od Argirokastra so trajali nad pet dn: in so končali s popolno zmago Epirotov. Izgube Albancev so zelo velike, psoebno krvavi so bili boji okrog Kodre pri Tepeleni, kjer so izgubili Albanci nad 500 mož. T udi Epiroti majo precej izgub, ki pa so z ozirom na to, da so ostali zmagovalci in v očigled krutemu boju v primeri z Albanci še primeroma majhne.
Romunski državni zbor.
BUKAREŠT 5. (Kor.) Zbornica je sprejela predlog glede revisije ustave v vseh treh branjih. Nato je bila zbornica izpuščena. Nove volitve se bodo vršile koncem majnika in v začetsu junija. Zbornica se bo konstituirala v prvi seji, ki je določena na IS junija.
Turško približevanje trosporazumu.
CARIGRAD 6. (Izv.) Turški mornariški minister Džavid paša je začel v zadnjem času veliko propagando za približanje Turčije k trosporazumu in oprostitev od Nemčije. Prisostvoval je zborovanju francoske geografične družbe in je v svojem govoru poudarjal, kako ugoden je današnji položaj za Francosko -turško zbližanje. Propaganda mornariškega ministra, ki je skoraj v direktnem nasprotju z oficijelno turško politiko, vzbuja v Carigradu veliko pozornost.
Grško-tartM spor.
DUNAJ 6. (Izv.) Iz Berolina poročajo, da smatrajo v tamkajšnjih političnih krogih položaj med Tučijo in Grško za zelo opasen in izredno napet in trde, da obstoja velika nevarnost, da pride do nevarnih konfliktov, Turčija da noče pod nobenim pogojem odstopiti otokov Ghiosa in Miti-lene. »Lokalanzelger« poroča iz Carigrada, da so turški krogi prejeli obvestilo o dalekosežnih vojnih pripravah Grške in Romunske. — Nasprotno pa zatrjujejo v dunajskih krogih, da za kako bojazen ni nikakega povoda in da se med obema državama obstoječe diference poravnajo v najkrajšem času. Velesile so posredovale v Atenah in Carigradu, da bi se omogočila direktna pogajanja v vprašanju Egejskih otokov. Intervencija je baje dosegla ugoden uspeh in se pogajanja prično že prihodnje dni. Upati je, da pride do sporazuma.
Grške grozovitosti v Macedoniji?
CARIGRAD 6. (Izv.) Turška vlada je naročila turškim poslanikom, da obvestijo velesile o podrobnostih preganjanj turškega prebivalstva po grških oblastnijah v grški Macedoniji. _
Vojna v Mehiki.
Mehikanci razstreljujejo mostove.
VERACRUZ 6. (Kor.) Sem je prišlo po-ročilo, da so razstrelili Meh kanci most San Francisco in neki manjši most v bližini Veracruza. Kolikor je znano, je most Soledad do sedaj še nepokvarjen Dobiti pa so tudi pod tem mostum mine.
Mehikanka pred ameriškim vojnim sodiščem.
LONDON 6. (Izv.) V Veracruzu so aretirali na povelje admirala Funstona neko Mehikanko, ki je ustrelila med boji v Veracruzu iz zasede 8 ameriških pomorskih vojakov in pomorščakov. Bojevita Me-kikanka pride pred ameriško vojno sodišče.
Obsodba Huerta?
VERACRUZ 5. (Kor.) General Zapata je izdal proklamacijo, v kateri naznanja, di bodo napadli južni vstaši Mehiko in da so že na poti proti mestu. General Zapata je izrekel nad Huerto in generalom Blanqne-t m smrtno obsodbo. S to proklamacijo se anika vest, da sodelujeta Zapada in Huerta in da koraka Zapata proti Veracruzu.
VERACRUZ 5. (Kor.) General Funston je dal izpeljati iz vojnih ladij poljske topove in je utrdil z nj mi pozicije v mestu. To je povzročilo vest, da p^Pejo zvezne čete topove iz Mehike proti Veracruzu. General Villa odklonil zvezo s Huerto proti Amerikancem.
TORREON 6. (Kor.) Pristaši Huerte so pozvali vstaškega generala Villo, da naj se pridruži s svojimi četami četam Huertinim in da naj ji » pom gn pregnati Amerikance iz dežele. Villa pa je ta poziv z vso odločnostjo odklonil. Izjavil je Huerti in njegovim pristašem, da so ti sami pozvali intervencijo tujcev in tudi le edino za svoje namene.
Posredovanje južno - ameriških držav brezuspešno.
LONDON 6. (Kor.) Iz New Yorka poročajo, da je ostalo razmerje med mthikan-skimi vstaši in med Zedinjenimi državami popolnoma nespremenjeno. General Caranza noče ničesar slišati o premirju, ki ga je sklenil Huerta in tudi noče poslati svojih zastopnikov v Washington. — Koraki južnoameriških držav, ki so uvedle posredovanje in dosegle premir, so ostali popolnoma brezuspešni in brezpredmetni za nadaljni razvoj dogodkov. Generala Caranza In Villa

>>rr:ifi M
»EDINOST« it 94.
V Trstu, dne 7. maja 1914.
v/t?a hta svodni ostrem nasprostvu na pram Hutrti in popolnoma izgu iljeno ,e upanj', <ta bi se uredile razmere kmalu in m rnim potoni.
Tovorni vlak trčil v dva osebna vlaka.
Nad 30 oseb težko ranjenih.
DUNAJ 6. (izv.) Snoči ob 9.45 je zadel v Sokolnici, 16 km od Brna, tovorni vlak, ki je pripeljal na kolodvor, v osebni vlak, ki je stal na sosednem tiru. toda segal čez policijsko marko. Dva voza osebnega vlaka sta padla s tira. V istem hipu pa je pripeljal drugi osebni vlak in trčil v prva dva. Lokomotiva, službeni voz in dva osebra voza su sk« -čili s ti>a. S*oro vsi voz vi^ so popolnoma ra biti, nad 30 oseb je t<-žko, več pa lahko ranjenih.
Požar na morju. — Parnik »Columbian« uničen.
NEW-YORK 5. (Kor.) Med vožnjo iz Ant\verpna v Ne\v-York je izbruhnil v nedeljo na angleškem parniku »Columbian« požar, ki je parnik popolnoma uničil. Na parniku ni bilo potnikov, moštvo parnika pa je štelo 70 oseb. O usodi ponesrečencev še nimamo natančnih poročil. Cunardov parnik »Franconia« poroča brezžično, da je našel čoln v katerem je bilo 13 ponesrečenih mornarjev. Eden je bil že mrtev, ostali pa silno oslabeli. Re-šenci so povedali, da je pred kratkim odgnal vihar drugi rešilni čoln, na katerem je 17 mož pod vodstvom prvega in drugega častnika. Parnik »Franconia« išče naprej. O postanku požarja mornarji ne vedo drugega kot to, da je nastal v nedeljo popoldne in da ga niso smatrali za nevarnega. Naenkrat pa so se izvršile eksplozije, pri katerih so bili uničeni tudi brzojavni aparati. Po eksplozijah se je ogenj silno hitro razširil čez cel parnik in takrat so poskakali rešenci v rešilni čoln v katerem so bili brez vode in hrane več kot 40 ur.
SABLE ISLAND 6. (Kor.) Parnik Man-hatan je rešil čoln, v katerem je bil kapitan parnika »Columbian« Macdonald in 13 mornarjev. Dosedaj so rešili 26 mornarjev.
Eksplozija skladišča za dinamit.
PANAMA 5. (Kor.) Danes je eksplodira'o skladišče za dinamit, last panamske vlade. Povodom eksplozije je bilo 8 oseb ubiuh 19 pa težko ranjenih. Eksplozijo je povzročil požar bližn ega gozda, o katerem pa še ne vedo, kdo ga je zanetil.
Nemiri v Coiorado.
VVASHINGTON 6. (Kor.) Drža ni tajnik Bryan in italijanski poslanik Marchi Cellere sta podpisala danes dogovor, vsled katerega bode rešila vsa vprašanja, ki se ne morejo rešiti diplomat čnirn potom posebna preiskovalna komisija, ki bo obstojala iz pe tih članov. — Drž. tamik je naznanil, da se sestanejo ameriški posredovalci dne 18. t. m. pri padcih Niagare v Ka-nadiji.
mM svet tFžošKi.
Vodovodno vprašanje rešeno.
Včeraj zvečer je mestni svet tržaški razpravljal za našo občino toli važno vodovodno vprašanje. Predlog, ki je bil postavljen v razpravo in na glasovanje se glasi v bistvu, naj mestni svet sklene gradnjo provizoričnega vodovoda iz reke Timave pri Devinu in sicer naj se polože vodovodne cevi za dobavo 82.000 m* vode na dan, stroje pa za izsesavanje, čiščenje in dviganje vode za samih 10.250 m* vode, vse to z najvišjim izdatkom okroglih 15 milijonov kron. V pokritje tega izdatka naj mesto najame posojilo po	ki naj bi se amortiziralo v 46
letih. Vzporedno s to provizorično odredbo naj se nadaljuje marljivo študije za definitivni vodovod in sicer naj se v tem oziru jemljejo v poštev v prvi vrsti podzemeljske vode v Furlaniji. Slednjič naj se tudi nadaljuje s študijami z ozirom na možnost zgradbe vodovoda za vodo iz Trebenjske jame.
Prvi je povzel besedo v tem vprašanju mestni svet. dr. P u e c h e r, ki je v P > uro trajaiočein govoru razlegal svoje." odnosno stališče svoje stranke. Nasproten je vsekakor timavskemu kot de-finttivnenm projektu iz zdravstvenih m
PODLISTEK.
gospodarskih ozirov. V najslabšem slučaju bi se timavski projekt lahko uporabil zgolj kakor skrajni in odkritosrčno provizorični pripomoček. — Sicer je pa zagovarjal vodovod iz Bistrice, even-Uelno kombiniran s sedanjo Brojnico, ali pa z vodovodom iz Trebenjske jame, slednjim za industrijalno in javno porabo, ko naj bi bila bistriška voda za domačo porabo kakor pitna voda. Sicer pa je menil, da so mogoči še drugi izhodi iz te zagate, namreč vodovod iz Tolminke, ali Bače ali pa iz Furlanije. Zato je dr. Puecher predlagal, naj se odloži za enkrat sklepanje o timavskem projektu, v svrho, da se še študira kak drug, boljši način preskrbljanja vode za mesto Trst.
Podžupan dr. Brocchi je v daljšem govoru pobijal stališče Puecherjevo. Po njegovem mnenju je edini izhod timavski provizorij, kajti Bistrica, ki bi bila sicer najbolj idealna voda za Trst, vlada noče cedirati mestu, ne glede na to, da bi je bilo premalo (samo 9000 m:i); trebenjska voda ni dobra, ker je premrzla po zimi in pregorka po letu. Radi tega je govornik odklanjal suspenzivni predlog dr. Pueciierja in priporočal gori omenjene predloge.
V istem smislu je izvajal sledeči govornik dr. P i n c h e r I e. Kakor dr. Brocchi. je naglašal, da je timavski projekt edino mogoče v najkrajšem času (v okroglo 3 letih) udejstviti.
Mestni svet. dr. P e r t o t je podal v imenu slovenskih mestnih svetovalcev sledečo izjavo:
»Slovenski zastopniki bodo glasovali sedaj za predloženi provizorični načrt vodovoda iz reke Timave brez vsakega pridržka in sicer toliko radi absolutne nujnosti, da se preskrbi naše mesto z okolico z zadostno pitno vodo, kar pač ne prenaša nikakršnega odlašanja več, kolikor radi dejstva, da gre za provizorij, ki se zamore še vsakčas zboljšati in popravljati. In menim, da se nam ne more očitati nikakršno pomanjkanje skromnosti, ako sedaj pripominjamo, da je bilo povsem upravičeno naše vztrajno zahte-vanje, naj se dopolnijo preiskovanja tudi glede vode v trebenjski jami: bodisi, ker se je s tem pomnožilo že nabrano gradivo z jako važnimi podatki, bodisi — in to moramo posebej poudarjati v tem trenutku, — ker je dosežen rezultat dokazal, kako utemeljeno je bilo očitanje, da so se naslanjali svoječasni predlogi na nezadostno proučevano in pomanjkljivo preiskovano gradivo.
H koncu moram naglašati, da mi tega vprašanja, ker je zgolj tehnične naravi, ne smatramo, kakor ga tudi prej nismo smatrali za strankarsko. Toliko bodi omenjeno tudi za točno določevanje vprašanja odgovornosti, ki jih je treba pač na koncu prepuščati onim, ki so po svojem poklicu pozvani, da svetujejo našemu občinskemu zastopu in ga vodijo pri njega ukrepih po svoji lastni in izrecno izraženi kompetenci.«
Po daljši polemiki z dr. Brocchijem in Pincherlein s strani dr. Puecherja, ki je zopet priporočal, naj se odloži glasovanje, dokler se ne dosežejo temeljitejši studiji o drugih problemih, je inž. V e n e z i a n pobijal Puecherjev predlog in priporočal predlog referenta. — V istem smislu se je oglasil tudi inž. B r a i d o 11 i, ki je posebno priporočal Študije glede vode trebenjske jame, ki bi .morala po njegovem mnenju na vsak način priti priti v roke občine.
Po kratki izjavi inž. D o r i a, da ne bo glasoval za študije v prilog eventuelnega vodovoda iz trebenjskih jam, je župan odredil glasovanje. Odložilni predlog dr. Puecherjev je dobil le glasove socijalistov.
Predlogi glede vodovodnega provizorija iz Timava in dodatne točke glede na-daljnih študij za eventualni vodovod iz Furlanije ali iz trebenjske jame so bili potem sprejeti z glasovi italijanske večine in Slovencev. Socijalisti so se vzdržali glasovanja.
Predlogi dr. Puecherja, naj vlada vendar enkrat da točen odgovor, ali bi mislila cedirati Bistrico mestu Trstu v vodovodne namene ali ne, in naj se nadaljujejo še študije glede drugih vodovodnih problemov, so bili odklonjeni.
Župan se je zahvalil vsem onim, ki so
Hc3©Ii mSBn.
Roman, - Spisal Ksvier de E3©«tepim
—	Ce je tako, potem se odrekam vsem svojim načrtom! — je vzkliknila vojvo-dii.ja, ki jo je prestrašila markijeva ble-dost. — Ločim se od baronice Lascarsove in jo bom Ščitila L od daleč. Ne boš je videl veC:, in pazita bom, da celo njenega imena ne izpregovorim v tvoji navzočnosti ____
—	Sestra, — »nrmral Tankreo. zma-jevaje z glavo in se žalostno nasmehnil, -— dovolj sem star in dovolj močan, da pogledam nesramnosti v oči. Imel bom poguma, da bom skrival svojo ljubezen v najgloblji globočini svojega srca, da baronica Lascarsova ne bo slutila ničesar, kaj se godi v meni. Toda ljubim jo tako zelo, da bi si želel, ako bi je ne videl več, raje takojšnje smrti, nego dabi moral trpeti take muke. \sakdo pozna sam svoje moči. Nunam poguma, da bi se odrekel njene bližine.
Prihodnji dan je Pavlina z vojvodinjo RandansKo in markijem Tintcreuom d" Herouvillom odpotovala na Francosko.
marljivo sodelovali pri tem važnem vprašanju, posebno pa načelnika vodovodne komisije dr. Brocchija, ki je s svoje strani izrazil svoje priznanje protofiziku, ravnatelju Piacentiniju in asesorju Miko-liču.
S tem je rešeno vsaj začasno najvažnejše vprašanje tržaške občine, ki se je kakor kača \ leklo dobrih 25 let, da, celo 100 let. Tudi za naše ljudstvo je stvar pozdravljati z radostjo, dasi ni bila rešena v onem smislu, kakor je bilo doslej pričakovati, vendar pa bo nedvomno timav-ska voda. četudi draga, vsekakor boljša, nego ora. ki jo morajo še danes uživati naši okoličani in jo dovaža magistrat v svojih sodovih.
"fr
!2 trž.
Joei Macquart.
L
Rdeča krčma. —
Pet let je preteklo od onih dogodkov, ki smo jih opisovali v prvem delu te povesti. Bil je mesec september leta 1778. Lepa čitateljica naj nam sledi na kraj, ki jej je že znan: k mali krčmi ob cesti od Bougivala proti St. Oermaninu, nekoliko dalje od sodnega okraja marlyjskega, potemtakem skoraj ravno nasproti rdečemu mlinu.
Lepa čitateljica se bo spominjala, da je baron de Lascars v tej krčmi použil iru-galno večerjo tisti večer, ko je bil po svojem begu iz Pariza priden, iskati zavetja v zapuščeni in grozljivi hiši, edinemu o-stanku svojega razmetanega imetja.
V začetku naše povesti smo opisali kmetsko krčmo, v kateri je krčmarila vdova Durocherjeva in njeni sinovi, pridna ženska in vrli ribiči.
Odtedaj se je hišica na zunaj popolnoma izpremenila. Mati Durocherjeva je umrla in njeni sinovi niso znali voditi krčmar-skega obrta. Proaali so gostilno in pohištvo in se izselili iz Brigivala.
Novi lastnik, ki se je dal imenovati Cail-lebotte, je hišico preuredil znotraj in zunaj in sicer tako nenavadno luksurijozno, da so ljudje bili prepričani, da ima mož precej rejen mošnjiček.
(Da?|e.)
iz mm
svete.
Kako temeljito so pogoreli v predsnoč-nji seji mestnega sveta izvoljeni zastopniki cittadinov, nam najbolje pojasnjuje poročilo o onih dogodkih v včerajšnjem »Piccolu«. To poročilo v laškem listu mora pač prepričati tudi tiste naše malo-dušneže, ki se vedno v strahu ozirajo, kaj pravi »Piccolo«, prepričati jih mora, da so slovenski zastopniki v tržaškem mestnem svetu najlepše uspeli s svojo taktiko. Poročilo v »Piccolu«, ki se je — in to je ravno najznačilneje — skrčilo na sami dve koloni, vsebuje v bistvenem le doslovno vso ono vrsto emfatičnih fraz inž. Doria, v ostalem pa le nekak poizkus, da bi omalovažili odločni nastop dr.a Wilfana in da bi prikazali svojim lahkovernim cit-tadinom, kako možato so znali braniti svoje italijanstvo z — mejklici!! Razen »Piccolovega« poročevalca mislimo ni nihče prisotnih dobil utiša, da bi bil dr. Wilfan v spretnem svojem zavračanju niti najmanje »sconcertato« (zbegan), kakor hoče to natveziti oni poročevalec; nasprotno: Wilfanovo srečno zafrkovanje cittadina Doria, ki je hotel cittadinanzo reklamirati samo za laške cittadine ter skušal delati razliko med italijanskimi in slovenskimi meščani s tem, da smatra prve za cittadine — cittadine, druge pa za cittadine — necittadine — to sarkastično igranje z besedo cittadini, s primernim spreminjanjem glasovne višine, je spravilo večino popolnoma iz ravnotežja, da si očividno niso vedeli pomagati in so bili nekateri tako — sconcertati, da je marsikoga gotovo še danes sram. Ni treba, da posebej poročamo, kako je napol - sfuria-ta, napol - jeremijada svet. Doria dala našim slovenskim svetovalcem dovolj povoda za živahne mej-klice, med katerimi je bil posebno efekten ta-le:
Svet. Doria je v svoja skrajno nepremišljena izvajanja vplel to-le pasažo: »Bilo je časov, ko so v naši občini, hoteč sklicati veliki svet, bili plat zvona, da pozovejo meščane pod orožje, ki so prihiteli na trg in se stavili županu na razpolago, čim so stražarji naznanili s stolpov obzidja, da se bliža sovražnik . . . Sedaj ni več tako. Zidovje je padlo in sovražnik je že v hiši!! ....
Tu je pal mejklic dr.a Slavika: »Ali v svoji lastni hiši!!« Ta vsklik je zadel večino kakor strela iz jasnega. Kar osup-neli so pod utisom tega mejklica in ob zavesti, da je dr. Slavik s par besedami izrazil neutajljivo in zato za njih porazno — resnico!!
Veleefekten, porazen za večino je bil tudi moment, ko je dr. Wilian reklamiral pravico meščanstva za tisto slovensko delavstvo, ki je dne 1. majnika v impo-zantnem sprevodu po tržaških ulicah dostojanstveno manifestiralo za to svojo pravico.
Najgloblji utis pa je napravil dr. Wilfan s svojim nastopom, ko je, ponosno stoječ in sonornim glasom premagujoč ves ne-opisni hrup, apostrofiral župana, naj se spominja tistega momenta, ko je položil slovesno prisego: da bo čuval nad točnim izvajanjem pravilnika, da bo spoštoval konstitucijo, ki je temelj države in da bo spoštoval v državnih zakonih določeno enakopravnost!! 2upan je bil kon-sterniran. In ko je potem dr. Wilfan izjavil, da hočejo slovenski zastopniki praktično izvajati to pravico, je nastala grobna tišina v zbornici, ker si niso bili v svesti, kaj nameruje dr. Wilfan .... In tedaj je zagromel dr. \Vilfan v zbornico slovensko besedo: Slavni občinski svet!! Utis je bil silen, bili so — perplex. Ker pa je dr. Slavik že prej prijavil za besedo vse slovenske zastopnike, je župan pogodil situacijo — da bi bili namreč vsi zaporedr • govorili slovenski — je prekinil sejo ni uvel tista pogajanja v svoji pisarni, ki so dala popolno zadoščenje vsej slovenski manjšini za vse tiste nečuvene insulte, posebno pa še dr.u Ry-baru za divjaški dejanski napad, izvršenem po svetovalcu M i a n i j u potem, ko ie župan prekinil sejo. Členi večine so imeli namreč vendar še toliko dobrega smisla, da niti niso skrivali, marveč so s svojim postopanjem napram Mianiju očividno kazali, da se — sramujejo. O tem priča tudi vedenje njihovih odposlancev v županovi pisarni!
Bili so viharni momenti in tako pomembni, kakor jih je še malo videla ta zbornica. Momenti, ki so pokazali tržaškemu Slovenstvu in vsemu našemu narodu, da je bramba njegovih interesov in njegove časti na tej važni poziciji poverjena možem, ki umejo svojo veliko nalogo in ki je v njih tudi volje, sposobnosti in osebnega poguma za to veliko gigantsko borbo. Kakor more biti tržaško Slovenstvo ponosno na dogodke dne 1. majnika, tako more z opravičenim ponosom nastop naših v prevčerajšnji občinski seji beležiti na častni strani zgodovine svojih težkih borb. Naprej!!
Domače vesti.
Obč. svet. dr. Wllfan ]> preiel iz Pazina z ozirom na dogodke v predsnočnji seji mestnega sveta sledeči brzojavni pozdrav : — Pozdravljamo zanosno prvi odjek slovenske riječi u tršćansk m općinskom zastupstvu osudjujući divljački naskok na slovensku delegaciju te želimo čim skoriju pobjedu jezikovne ravnopravnosti uz poklika Naprej zastave Slave ! — Za Politično društvo : Dr. Trinajstić.
Kdo je napadel dr. Rybara? Tako so se danes povpraševali tisoči tržaških Slovencev, in jezili so se, da »Edinost« ni priobčila imena onega kamoraškega občinskega svetovalca, ki je dvignil svojo pest proti našemu zastopniku. Vsem tem vpraše-valcem odgovarjamo, da nam včeraj absolutno ni bilo mogoče izvedeti napadal-čevega imena, ker ta kamoraški občinski svetovalec dosedaj še ni odprl ust v občinskem svetu in je bilo prvo njegovo sveto-valsko, v »korist tržaške občine« izvršeno delo — napad na dr. Rybara. Nihče naših svetovalcev ni poznal napadalca, dasi-ravno so med njimi možje, ki niso zamudili niti ene seje občinskega sveta. Po dolgem poizvedovanju smo izvedeli, da je bil napadalec obč. svet. Luigi Miani, stavbni podjetnik, ul. M. Buonaroti 16.
Kdo je zakrivil dogodke, _ ki sedaj razburjajo vso našo javnost? Ce je bil kdo v dvomih glede na to vprašanje, sedaj mora biti na jasnem. Viharji v predvčerajšnji seji tržaškega mestnega sveta so prinesli popolno jasnost in so v bengalični luči prikazali vse naše bojno pozorišče. Ce se izvoljeni zastopniki, cvet prebivalstva, tako ponašajo, kakor so se ponašali Miani in družba, če celo cvet inteligence posega po sredstvih pretepačev, potem si pač lahko predstavlja vsakdo, kakšni morajo biti šele vsi oni neštevilni drugi, ki po svoji naobrazbi in po svoji družabni poziciji stoje še veliko nižje!! In ti so dne 1. majnika stali v boju proti našim ljudem! Ce je celo človek z boljšo izobrazbo v mestnem svetu, v korporaciji torej, ki naj bi dajala lepe izglede in vplivala vzgoje-valno na maso, dvignil roko kot svoj argument, potem si lahko predstavljamo, kako so roke podivjancev dne 1. majnika posegale po še vse drugačnih — argumentih in jih spuščale na slovenske glave. Ne, za nikogar ne more biti več vprašanje, kdo da je zakrivil dogodke dne 1. majnika?!!
Vsega, kar se godi v Trstu, so krive oblasti in pa tisti, ki jim je na čelu. To je seveda namestnik princ Hohenlohe. Tako je pisal te dni »Indipendente«. Ali so čudni ljudje ti Italijani: povsodi iščejo vzroke dogodkom, samo tam ne, kjer — so!! Mari je namestnik princ Hohenlohe kriv, da žive tu Slovenci od pradavnine, mari je on kriv, da so se ohranili do danes, da se narodno osveščajo vedno bolj in da kakor zavedno pleme zahtevajo svoje pravice?! Ali pa je morda namestnik Hohenlohe kriv na sedanjih dogodkih zato, ker ni dal vseh Slovencev — pometati v morje?!! Mari je on kriv, da se Slovenci o ljudskem štetju priglašajo za Slovence, da postavljajo o volitvah svoje kandidate in da glasujejo zanje?! Ali je morda tudi celo na tem kriv, da Slovenci ne trpe mirno, da bi jih Italijani zasramovali do lastne jim brutalne volje ali da bi jim gazili narodne in politične pravice?! Ne, princ Hohenlohe ni kriv na tem! Krivde na vseh ljutih bojih naj iščejo Italijani le v — sebi! V svojem sovraštvu in v svoji narodni zagrizenosti, ki jim ne dopuščata, da bi videli dejstva in pametno računali žnjimi; v dejstvu, da imajo oči, a ne vidijo, da imajo ušesa, ki nočejo čuti glasu dogodkov. V tem ravno je razlika med princem Hohenlohejem in našimi Italijani, da prvi računa s kompe-tenti tukajšnjega življenja, z dejstvi, ki jih ne more odpraviti ne on, ne nikdo drugi, dočim Italijani hočejo z glavo skozi zid razmer,.ki je neporušen. Slepi so napram napredku Slovencev in slepi so, ko iščejo vzroke dogodkom, ki so jim začeli rasti črez glavo. In v tej svoji slepoti besne in otepavajo okoli sebe ter bijejo po glavi pameti, razsodnosti in logike.
Žrtev prvega majnika. Med onimi slovenskimi delavci, ki se nahajajo v preiskovalnem zaporu zaradi dogodkov dne prvega majnika, je tudi zidar Rudolf P r e-g a r c, predsednik zidarske skupine »Narodne delavske organizacije«. Bil je aretiran prvega majnika popoldne, ko se je moralo naše delavstvo ubraniti onega peklensko zlobnega zavratnega napada ob vhodu v montuški predor. Ker se nahaja Pregarc v zaporu, je ostala vsa njegova družina, žena in šest otrok, brez kruha. Obračamo se zato na dobra srca našega ljudstva, želeč, da bi po svojih močeh podprlo to rodbino v njeni stiski. Darove sprejema uprava našega lista.
Danes ob 8 in pol zvečer bo predaval dr. Josip Agneletto v dvcani Nar. delav. organizacije, ul sv. Frančiška štev. 2 o „Gospodarskem položaju Slovencev". Vstopnina 10 vin. v korist osrednji ljudski knj ž-nici v Trr4u.
Razpisuje se mesto stalnega poročevalca »Edinosti« za tržaški občinski svet. Prošnje do 10. t. m. konsorciju lista »Edinosti« v roke dr. Gustavu Gregorimi.
Aretacija družbe ponarejalcev denarja. Že nekaj časi?* so se nahajali v prometu ponarejeni srebrni petkronski komadi, ne da bi se bilo moglo priti na sled, od kod prihaiajo in kdo jih izdeluje. Ponarejeni petkronski komadi so pa krožili ne le v Trstu, temveč tudi v drugih krajih na Primorskem. Dne 3. t. m. je pa bil aretiran 271etni Lovrenc Prodan, doma iz Buzeta, ki je bil prej nekoč vslužben v neki tvornici testenin v Rojanu, in sicer na zahtevo neke lahkoživke v ulici Sv. Filipa, ker jo
je plačal s ponarejenim petkronskim srebrnjakom in je ravno tako storil tudi teden dni prej. — Zaslišan na policiji, je Prodan povedal, da se mu je takoj, ko je prišel iz Buzeta v Trst, v bližini mornariške vojašnice na Campo Marzio približal neki neznanec in ga govoreč v benečanskem narečju, prosil naj mu zamenja 4 pet kronske srebrnjake v papirnat denar, nakar mu je on res dal bankovec za 20 kron. Ker ni v onem hipu pozorno pregledal sprejetega srebrnega denarja, ni tedaj, temveč šele pozno zvečer opazil, da eden, ali dva nista bila dobra. Policijska sekcija je nato nadaljevala svoja poizvedovanja in je tako izvedela, da ni res, kakor je trdil Prodan, ko je bil aretiran, da je bival v Buzetu, temveč da je bival pri svojem svaku Aleksandru Kaucichu, policiji in sodišču dobro znane mtiču, ki je pred kratkim odsedel neko kazen radi tatvine, katero je izvršil, ko je bil uslužben kakor čuvaj v ladjedelnici pri Sv. Roku, in ki je stanoval v Skor-klji nad Rojanom št. 52. — Policija je na Kaucicheveni stanovanju izvršila hišno preiskavo, toda brez uspeha. Policijski nadkomisar Keršovan, kateremu je bil poverjen nalog, da reši to štreno, je pa ukrenil, da so policijski agentje vedno pazili okoli hiše, v kateri stanuje Kaucich, ki je bil kar nenadoma izginil, ter je obenem ukazal dotičnim agentom, naj Kaucicha aretirajo, kakor hitro ga dobe. In pred-snočnjem so policijski agentje videli, da je šel v hišo, v kateri stanuje Kaucich, neki Marij Jaschi, ki ga je policija že del časa iskala radi neke večje tatvine, katero je Jaschi pred kratkim izvršil pri Sv. Jakobu skupaj z nekim Hugonom Gaudenzijem, renjikolom, ki je izgnan iz Trsta in iz Avstrije sploh in ki je radi iste tatvine že aretiran in zaprt. Agentje so konstatirali, da je Jaschi šel v Kaucichevo stanovanje in da je malo zatem Kaucicheva žena prišla iz hiše, pustivša Jaschija zaprtega v stanovanju. Ko se je Kaucicheva žena malo pozneje vrnila domov, so agentje aretirali Jaschija. Ob šestih zvečer istega dne je prišel v Kaucichevo stanovanje še neki tak tič, imenom Josip Sever, ki je tudi dobrr znan policiji in sodišču in ki je bil kaznovan radi znanih tatvin v trgovinah s papirjem tvrdke Smolars in tvrdke Glesich. Agentje so še dalje pazili na hišo, v kateri stanuje Kaucich in ko se jim je zdelo primerno, so skupaj z nadkomisarjem Keršo-vanoin vdrli v hišo in tam aretirali tudi Severja. Jaschijevo in Gaudenzijevo soprogo, ki sta sestri, je policija pustila na svobodi, ker imata obe še nedorasle otroke. Par ur pozneje so agentje, ki so vedno pazili na rečeno hišo, videli, da je Jaschi-jeva žena izročila svoji komaj petnajstletn hčerki nek rdeč omot z naročilom, naj ga ponese neki v bližini stanujoči ženski. Agentje so pa nedolžno dekletce ustavili na cesti in mu vzeli oni omot: v omotu je bilo 10 ponarejenih srebrnih petkronskih komadov in priprava za vlivanje. Vsled tega odkritja je policija takoj aretirala Kaucichevo soprogo, dočim se pa Kaucich sam, ki je najbrže izvohal, da mu slaba prede, še ni prikazal. — Nato je nadkomisar Keršovan odredil preiskavo v rečeni hiši, in rezultat te preiskave je bil naravnost nepričakovan. Našli so namreč mnogo jako kompromitujočega gradiva. Poleg tega so pa izvršili hišno preiskavo tudi na Jashijevem stanovanju v ulici Pasquale Revoltella št. 63, kjer so našli precejšnjo množino bakra in cinka, več pil in mnogo drugih priprav, potrebnih pri ponarejanju denarja. — Pien policije je bil obilen. — Kaucichevi otroci, ki so trije, so bili začasno izročeni v varstvo gospe Weiss-mannovi, ki ima znano otroško zavetišče v ulici del Belvedere. — V zaporih so sedaj Kaucicheva, Sever, Jaschi in Prodan, a Kaucicha policija pridno išče.
Tat na parniku in njegova aretacija. 32Ietni urar Feliks Santin, doma iz Vi-cenze v Italiji, je bil zaposlen kakor sobar na Lloydovem parniku »Marquis Ba-quehem«. Namesto, da bi pazil le na sobe, je pa Feliks vlomil v kajuto mašinista istega parnika, Antona Schiavona, in tam ukradel iz nekega predala zlat prstan, vreden 62, zlato verižico vredno 150, in kovinasto uro, vredno le par kron, in 10 kron denarja. Ko je Schiavon prišei na sled tatvini, je prijavil stvar policiji in ta je par ur pozneje našla nesrečnega Feliksa in ga aretirala. Imel ie še pri sebi vse Schiavonu ukradene reči.
Svinjar. Predsnočnjim je bil v Bo-schetu aretiran 531etni dninar Anton De-marchi, stanujoč v Škorklji št. 4i9, ker je tam z dvema mladoletnima deklicama počenjal take stvari, da se nam gabi pisati o njih.
Umrli so: Prijavljeni dne 6. t. m. na mestnem fizikatu: Mandricardo Neža, 4 mesece, ul. del Solitario št. 4; Nogaratto Renato, 9 dni, Rocol št. 113; Gasperini Sabina, 6 let, Ponzianino št. 7. — V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Grinek Marin, 49 let; Golja Matej, 53 let; Glasan Karel, 29 let; Žgur Fran. 30 let; Kristan Olga, 3 leta in pol; Eržen Štefanija, 3 mesece. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 4. t. m.: Zarattini Marija, poldrugo leto; Ficco Rafael, 3 leta in pol; Bener
Ivan, 32 let. ... n . v. . ~
Loterijske številke, izrezoane dne 6.
maia 1914:
-frst	24 5 35 81 44
Miimm uestl.
„Dalmatinski skup". Na zadnjem obenem zboru je bil izvilien sledeč i upravni odbor: predsednik Mili dr. Ljubimir, pod-prestdnik Giaconi dr. Josip, tajnik Novak Tomislav, blagajn;k Harlovič kap. Pero, knjižničar Dabinović dr. Ante, gospodar Mirković pl. Niko, odborniki Kraljevič dr. Ante, Maršić Emil, Pollich Hektor, Smokvina Veljko, Wolff dr. Filip.
V Trsta, dne 7. maja 1914.
»EDINOST« it H
Strmin.
o.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju si je izvoMlo za le ni tečaj 191 H-14 sledeči odbor: predsednik Anton M hevc, podpredsednik: J<»s. Gt-rbic, tajnik Bnlte Va^lc, blagajnik Arko Vladimir, knjižničar m arhivar Ivo Kenda, gospod r Fran Koseh. preglednika Jos. Samec. Rafko Ip vec.
Člani in prijatelji šentjakobske „Čitalnice* so vliudno naprošeni, da prid |o danes, v četrtek, ob 2 pop. v društvene pr store, odkoder odd.demo skupno na pogreb umrlega ustanovitelja „Čitalnice- gos p. Ignacija Miiileri<.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. D^nes zvečer ob 8 odborov a S tj Odborniki so prošeni, da se je polno številno udel že.
Ženska podružnica CA1D ima jutri v P t tek, odborovo sejo ob petih popo^d-ie na Acq jedottu štev. 20. Poleg odbc rn«ce vabimo tudi vse poverjenice in ono ženstvo, ki se zaniha za razvoj naše podružnice.
Orodna nsIuusKa crsaniznclja.
„Slovenec" prinaša v poročilu o maj-riški proslavi ljubljanskega na odnega delavstva med drugim tudi sledeče: „Na shod pa je prišel tain k tržaške NDO BranHner, ki je s tem iznova potrdil, da je la organiz ciia le privesek liberalcev, m lako diskvalif ciral celo NDO." — „S'ove-necu rpj si že enkrat zapomni, da NDO ni jrivesi k kate politične stranke. S svojo crisctii s jO pa tov. Brandner ni potrdi, da bi bil NDO privesek liberalcev, ker se ni o 'eiežil shoda liberalne stranke, ampak •najniške proslave ljubljanskega n rodnega lelavstva, ki sta jo priredili neDolit čni stro- ' ^ovni organizaciji: „Na^odno-socijalna zve- I ta" in „Zveza jugoslovanskih železničarjev", \\ imate isti namen, kakor „Narodna de-avska organizacija". Ali klerikalci res milijo, da je vse to, kar ni klerikalnega, liberalno ?
Podružnica NDO v Škednju sklicuje za soboto ob 7 30 zvečer društven shod v
„Gosp. društvu* .
Našo majniško proslavo je v imenu •jub'janskega nar. dnega delavstva brzojavn oozdravila „Narodno-socijalna Zveza" v Ljubljani.
Pozi vijem o slovenske delavce, da se jdeleie današnjega predavanja 3b 8 30 v društveni dvorani, ul. Sv. Fran
Šiška 2.
Pevski zbor NDO ima pevske vaje vsak ponedeljek in četrtek. Novi člani se sprije-
•najo pri vajah.
Darovi.
— Za žensko podr. CMD je nabrala
gospa Bičkova, vratarica „Narodnega doma", x> občnemu zboru tržaške kmetijske družbe 10 K.
Uastl iz Oorlške.
Poročilo o volitvi goriškega župana, ti se je vršila snoči, se n haja med brzojavnimi vestmi.
Slovenski cvetlični dan je preložen na
lan 16. in 17. majnika.
Seja deželnega šolskega sveta se bo vršila v petek, ob 3 popoldne. Opozarjamo
enkrat slovenske člane, da odločno nastopijo proti načinu razpisa služb na slovenski državni gimnaziji.
II. okrožje goriške sokolske župe priredi 17. t. ni. celodnevni izlet čez Grgar, Cepovan in Trebušo na Sv. Lucijo, odkoder se bo vršil povratek z železnico.
—	Na binkoštni ponedeljek pa priredi isto okrožje izlet na Dobrovo.
Koncert. Dne 9. majnika se bo vršil v Trgovskem domu koncert, pri katerem sodelujejo dijaški zbor, gdč. Zora Ceščut (solo) in g. Marij Kogoj, klavir. — Spored: 1. a) D. Bortnjansky: Večerni spev; Si-nočni sen, bolg. narodna; Srce je žalostno, slov. nar.; Slavček, rus. nar. 2. Dr. B. Ipavec: Če na poljane rosa pade in romanca iz op. »Tičnik«; P. H. Sattner: Samospev iz »Assumptio«. 3. V. Novak: Serenada. 4. A. Lajovic: Zunaj na rahlo sapica pihlja...; M. Kogoj: Češka narodna; A. Lajovic: Tkalec. 5. Chopin: Mazurka. 6. Ptički, češka narodna. — Cene: Fotelji 3.50 K, sedeži K 2.50 in K 1> Balkon 2 K; galerija 1.60 K, stojišča SO vin., dijaki 50 vin. — Začetek ob 8.30 zvečer.
Kakor opice. Tukajšnji Lahi hočejo po vsej sili zasloveti kot neprekosljivi posnemovalci. Komai so zaslišali, da nameravajo Slovenci prirediti svoj shod. že so sklicali istočasno tudi oni svoj shod. In dci je j osnemanje popolno, so še prepisali dnevni red. Z S. in 9. majnika je napove J; Li C. M. ženska podružnica cvetlični dan. To seveda ne da miru Italijanom in sedaj so tudi oni istočasno napovedali svoj cvetlični dan. Originalni ravno niso.
Iz Gradišča. Tukaj je umrl v visoki starosti 78 let g. Peter Kerševan, ki je bil odlikovan z zaslužnim križcem za delovanje na polju vinogradništva in sad-jereistva. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak. Blag mu spomin.
V Loka\cu pri Ajdovščini se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. pri Rebku javni ples. pri katerem nastopi javno nova godba. Igrali se bodo samo novi plesni ko-mudi. Ker je godba na sokolski podlagi, vabimo brate Sokole in drugo občinstvo k obilni udeležbi. Čisti dobiček je namenjen za nabavo sokolskih krojev.
DonotH, i goriških lokalnih železnic. Furlanska železnica. Na progi Tržič—Červi-njan se je vozilo v decembru 1913. 34.200 c.seb in 16.000 ton blaga, dohodkov je bilo 54.000 K, 7401 K več kot_ lani v isti dobi.
—	Vipavska železnica. 2/.000 oseb in 6500 ton blaga, dohodkov 19.700 K, za 4858 K več. — Goriški tramvaj. Vozilo se je
1 I IU.IHV U»CUT Ul»«IUURU» lfc.TI/ IX, L.iA -ISV I>
i več. Od prvega januarja pa do konca leta j 1913. znašajo donodki 155.218 K, za 7300 K | več ko leta 1912.
Nesreča pri delu. Učencu Antonu Skara-botu iz Solkana je prišla desna roka v stroj, ki mu je odtrgal štiri prste. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. -- S Podmelca pa so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov Ruardi Valentina, ki si je pri padcu zlomil roko.
Kolesarsko društvo »Iliriji: < v Gorjan-skem priredi na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija t. 1. kolesarsko slavnost, združeno z dirko za kraško prvenstvo, na progi Sesljan—Gorjansko. Prosijo se torej vsa bližnja bratska društva, da to uvažujejo, ter na isti dan ne prirejajo svojih prireditev. — Društvo priredi v neleljo. dne 10. majnika prvi pomladanski izlet v Ajdovščino in Vipavo. Odhod izpred društvenih prostordv ob 7.30 zjutraj. Reditelj: Karel Suban.
Javno cepljenje koz. V smislu reskripta okrajnega glavarstva se bo vršilo javno cepljenje koz v Gorici v dneh 7. do 29. •najnika. in sicer: dne 7. majnika v slovenskem deškem otroškem vrtcu, in v šoli v uiici Capella: dne 8. majnika v nemški šoli v ulici (Jfticine in v ulici na državno železnico št. 31; 11. majnika v otroškem vrtcu v ulici Camposanto in v sloveneski šoli v ulici Barriera: 14. majnika v otroškem vrtcu in ljudski šoli v ulici Sv. Ivana; 18. majnika v otroškem vrtcu v ulici AI-varez; 22. majnika v slovenski Šoli v Križni ulici; 25. majnika v slovenski šoli v ulici Bertolini; 28. majnika v otroškem vrtcu in dekliški ljudski šoli v ulici Co-delli; 29. majnika v nemški šoli na Sene-nem trgu.
Sv. Lucija ob Soči. Nedeljska prireditev tukajšnje podružnice ZJŽ je bila nad vse pričakovanje izborna. Čeravno je imela požarna bramba isti dan v Tolminu veselico in je bilo še več drugih zabav v okolici, se je odzvalo tolikq zavednega občinstva, da je bila zelo prostorna dvorana g. dež. poslanca Mikuža premajhna. Dobro izvežbani pevski zbor Z. J. Z. pod mojstrskim vodstvom pevovodje g. Frana Podbregarja je z nežnimi akordi milih slovenskih pesmi vlil v naša srca nove čute za sveto narodno stvar. Proizvajanje vseh zborov je bilo dovršeno; tudi pesmi času | primerno izbrane. Vsaki posamezni proizvajam pesmi je sledil gromovit aplavz. Najbolj pa je zagrmelo po dvorani po končanem Adamičevem »Vasovalcu«, katerega je moral zbor ponoviti; zapel je tudi še štiri zbore izven programa. Za sijajni uspeh in izreden užitek gre zahvala pevo-vodji in res izvrstnim pevcem zbora ZJŽ iz Trsta; gospicama Mili Stojkovićevi in Stani Kolbovi za prijazno sodelovanje v igri »Idealna tašča«, ki je bila izborna; g. Golobu, ki je v predstavi »Ljubljanskega berača« privabil obilo zabave in smeha, in g. dež. poslancu Mikužu, ki je s svojo naklonjenostjo pridobil obilo simpatij ter s točno, dobro in ceneno postrežbo številne nove goste. Podružnici Z. J. Ž. pa bodi s tem povedano vse, da komaj čakamo na skorajšnjo novo prireditev, o katere priliki želimo, da ne bi vojaška godba v zadnjem trenutku odpovedala, kot se je baje moralo to pot storiti. Mimogrede omenimo, da je goriški »Novi Čas« s svojo prostovoljno znatno reklamo nevede in nehote privabil na omenjeno veselico precej svojih somišljenikov, katerih baje ne bo več v njegov tabor nazaj. Po tem lističu napadena Z. J. 2. pa bodi prepričana, da smo odločno na njeni strani in da je vse sikanje s strani »Novega Časa« ničla.
Iz Gabrovice. Tukajšnja NDO priredi v nedeljo, 10. t. m., ob 3.30 pop. veliko majniško veselico na dvorišču g. Iv. Fandelja z zelo zanimivim sporedom. Uprizorita se dve veseloigri. Iz prijaznosti bosta sodelovati pevsko društvo „Kraški slavček" iz Kobjeglave in NDO iz Križa pri Trstu. Pri plesu bo svirala godba NDO iz T sta. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje zabave in naše mlade, a čile organizacije — odbor.
Vesti iz Istre.
Iz Buzeta. Dne 4. t. m. je umrla tu v
68. letu svoje dobe gospa F r a n i c a G r e g o r e c, mati g. Janka Gregorca in tašča deželnega poslanca g. Frana Flegota. Naj počiva v miru I Vsej narodni rodbini pa na*e iskreno sožalje.
Iz piranskega vilajeta. Prejeli smo: Iz torkovega večernega glasila tržaških in drugih hal janov je razvidno, kako lopovsko postopajo piranski Lahoni proti soobčanom slovanske narodnosti. Napadajo jih in izzivajo zato, da jih potem — zapirajo ! Ob Sv. Luciji na Piranščini so naši ljudje z dovoljenjem okraj, glavarstva priredili ples. Lahoni so šli na kolodvor in tam napadali prihajajočo našo mladino. Še več poslali so na ples občinske redarje, ki so vkljub dovoljenju okrajnega glavarstva ukazali vstavili plesno zabavo. Mladeniče, ki so se, na podlagi omenjenega dovoljenja, vprili pan-durjem, so d aretirali! Sploh pa se iz Židovskega glasila ne da doznati vse grdobe, napravljene uradnim in neuradnim potom proti tamošnjemu našemu ljudstvu. Pričakujemo avtentičnih poročil. Pred vsem pa pričakujemo ie danes, da vladni organi napravijo že enkrat konec — piranski vladi I
Javen shod za dtrželcozb« rske v« litve v Istri se b* vršil v Marezigah v nedeljo, 10. t m. o > 3 pop. na dvorišču Antona
Babica, h. št. '81.
Iz Podgrada. Kmalu bodo 3 leta, kar je vlada nastanila tu ekspozituro za trasiranje cest. Nastavila je enega višjega inženirja in 3 inženirje ter enega risarja, da zmerijo po vsej Istri ceste, ki se imajo graditi v prihodnjih letih. Nastavljeni inženirji so res tudi jako pridni v merjenju. Zmerili so že na stotine kilometrov cest po Istri, napravili tudi tozadevne načrte, le o grajenju zmerjenih cest ni ne duha ne sluha. Tako so popolnoma izdelani načrti za državno cesto, ki bi vodila iz Podgrada preko Mun na Jurdani. Ta cesta bi bila, kakor smo že pisali na tem mestu, silne važnosti tudi za tujski promet, ker bi vezala po najkrajši črti Trst z Opatijo. Inženirji so napravili načrt, po katerem bi znašali proračunani troški K 1,200.000. V mislih so imeli moderno cesto, kakoršna bi morala vezati naš obmorski trgovski emporij Trst z našim svetovnoznanim obmorskim zdraviliščem Opatijo. Na lice mesta došla komisija je z eno črto na papirju znižala proračunano svoto na polovico. Kako bo ta državna, tako važna cesta izgledala po novem, za polovico znižanem proračunu, si ni težko predstavljati. Pa da bi le bilo upati, da se bode taka korigirana cesta v doglednem času gradila. Državni poslanci pravijo, da je za proračun za leto 1916 pripravljena za to cesto svota celah K 60.000; in potem za vsako naslednje leto K 30.000. Dežela bi dala menda približno 40%. Če je temu tako, bi bil ves denar na razpolago še Ie v letu 1926!! Pri tem se bogati tujci in domačini, ki se lahko vozijo z avtomobilom, in ki se ne marajo posluževati mizerne zveze med Trstom in Opatijo, odnosno Reko, po južni železnici, vedno bolj poslužujejo sedanje državne ceste, ki se med Podgradom in Sapjanami odlikuje po naravnost škandaloznih klancih. O teh klancih medna govori že ves svet. Pred kratkim sta jih občudovala celo Di San Giuliano in Berchtold s spremstvom, ker se jima je zdelo predaleč preko Kranjske v Lipico. Res lepe pojme si je moral pridobiti italijanski minister o skrbi naše vlade za naše južne kraje, ko se je vozil iz Sapjan do Podgrada! Sedaj pa prihajajo glasovi, da je vlada s svojo ekspozituro nametala že dovolj peska v oči istrskemu prebivalstvu, in da z izgovorom, da ni denarja, in da istrski deželni zbor ne deluje, odpokliče inženirje iz Podgrada in odloži zgradbo cest «ad Kalendas graecas«. Trpke besede nam silijo v pero pri teh glasovih na naslov predstaviteljev naše vlade. V tem, ko niti en politični uradnik v Volosko-Opatiji ne najde časa, da bi se le za en cel dan odtrgal zabavam, da bi se informiral o potrebah tukajšnjega okraja, in se najrajši
še norca delajo iz slabih prometnih zvez v tukajšnjem okraju — se mora tukajšnje ubogo prebivalstvo mučiti, da po neverjetno slabih poteh spravlja svoje pridelke v svet. ako ima sploh kako pot. Je pa veliko vasi v tem okraju, ki sploh ni-kake poti nimajo, po kateri bi se lahko vozilo. Bilo je nekoč lanskega leta, ko je neki politični uradnik rekel, da je neki štajerski poslanec pridobil svojemu okraju 7,000.000. Hotel je s tem reči, da je v prvi vrsti na poslancih ležeče, da od vlade kaj izprešajo. Gotovo je hotel s tem oprati tudi sebe!! Eno pa je gotovo, da ima okrajna in deželna politična oblast nalogo, in da je zato tukaj, da podpira zahteve poslancev za gospodarsko po-vzdigo dežele in okrajev. Tako, kakor pa se pri nas to dela, ie škandal prve vrste.
Vesti iz Kranjske.
Oj sodrugi, o] sodrugi, kako ste brihtni!
V nedeljo, dne 3. t. m. je sklicala »Zveza jugoslovanskih železničarjev« v Postojno v hotel »Paternost« javen shod. Na ta shod je bil povabljen tudi sodrug Jože Kopač. No, Jože ni prišel; on že ve, zakaj da ne! Poslal pa je svojo gardo iz Trsta in iz Na-brežine 25, reci možiceljnov naš shod razbijat. To se je tem otročajem po preteku ene ure, ko so dobili še iz Rakeka nekaj pomoči, tudi posrečilo na ta način, da so z 31 glasovi izvolili za predsednika nekega na pol gluhega sodruga, ki je Postonjča-nom še od poprejšnjega njegovega delovanja kot blagajničar v jako dobrem spominu. Za tovariša Erbežnika je glasovalo 21 domačinov-železničarjev, kar je jako častno za našo »Zvezo«, ker dosedaj sploh še ni imela članov v Postojni. Ko je tov. Skerjanc vprašal predsednika, ako dobi on besedo, mu je po dolgem prebiranju dnevnega reda in premišljevanju izjavil, da to pač sedaj ni mogoče, ko imajo oni večino in d amora popred njih govornik govoriti k vsaki točki dnevnega reda. Postojnski železničarji so pa takoj izjavili, da ne bodo poslušali tržaških klobasarij socijalističnih in so odšli v sosedno sobo, kjer se je vršilo
Kakor pravo dobroto občutita mati in otrok v mnogih slučajih, ko usahne studenec materinega mleka, ako se uporablja kakor redilno sredstvo »KUFEKE«, ki je lahko prebavno, ter vsebuje najboljše re-dilne snovi. Dojenčki, ki se hranijo s »Kufeki«, redijo se izborno ter se s tem obvarujejo pred marsikaterim motenjem prebavljanja.
.j.	Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nad preljubi soprog, oče. ozir stari oč»* gospod
ANTON GRGIČ
posestnik
danes ob 4. ari popoldne v starosti 60 let po dolgi in mučni bolezni previden s sv. Zakramenti v Gos. odu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo višil ▼ petek 8. t. m. ob 4. uri popoL iz hiše žalosti V rdela Timinjan št. 1602.
Trst-Sv. Ivan 6. maja 1914. Novo Pogrebno Podjetje, Corso 47.	Dru2lnl Grgit-Cok.
h Prva kraška avloila zveza s Tisfom z sedežem v Bazovici s
Vozni red ozir. cenik Prve avtomobilne zveze s Trstom:
ODHODI: Ob delavnikih: 6zj.v 10-15, 5-45 zvečer f LOKEV f 9-15, M5, 9-— 615 10-30, 6-— „	BAZOVICA 8*45, 12-45, 8 30
6-45, ll*—, 6-30	i TRST i 8-15, 12-15, 8-— zvečer
dohod Piazza della Caserma.
Ob praznikih:
6 zi. 9 zj. 2 pp. 8-30 n. (11*31 L) ¥ LOKEV f 7>45 10,45 34510*15 (1215) 6-15 9-15 2-15 8-45 (10*45) BAZOVICA 7 30 10-30 3-30 10 - (12*-) 6-45 9-45 2-45 9-15 (11-) i TRST ± 7-—10*— 3 pop. 9*30 (11*30)
odhod Iz Trsta Piazza della Caserma
L ob nedel II.	I. praznikih II.
AVHIH A iz TRSTA-BAZOVICA ali obratno: 1— —-80 1*20 1-— irlir 12 TRSTA-LOKEV	„	160 1-20 1-80 160
Vbil Id § iz BAZOVICE-LOKEV „	<--60 —-80 —-80 —'80
TOVORNI PROMET:
Za družab. od 100 kg Za nedružabnlke
Iz Trsta do Bazovice —-45 vin. —-80 vin. Za prtljago, 1 zaboj ali za Iz Trsta do Lokve —65 vin. 1-20 vin. ^t&čSto g ZSSS
a
h PtoMh jamna nea i lift 1 mlw > 8» ss
Javna dražba.
Dne 8. maja t. I ob 5. uri popoldne prodale se bodo na Javni dralbi v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja razne terjatve falirane tvrdke Francesco Orlando & Co.
Spisek teh teratev in dražbeni pogoji se zamorejo upogledati vsaki dan ob uradnih urah v pisarni podpisanega nova ulua št. 13 II nadstropje.
Odvetnik Dr. Fran BrnčK
upravitelj konkurzne mas« Francesco Orlando a Co-
Knežje Auersperike - Radisoktivne Permalne kopeli
TOPLICE na Kranjskem
Dolenjska žel. postaja StraSa - Toplica. Okrato tberme 38° O. će z >0 000 hI radisaktivne termalne vode dnevno, veliki baseins, posebne faopeli, blatne kopeli. E1 ktroterapija, masaža, ndobne sobe, izvrstna restavraeja Zdravlje; je: Revma, proti a, živfna bolezen, nevrastenija hister ja. žensk«* bo
lezni itd Prospokto poSllja ravnateljstvo. ::: Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Mirodilnica
Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša Gasperčič)
čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t. d. — Postrežba točna. Velika zaloga raznovrstnih barv.
UMETNI ZG
PLOMBIRANJE ' ZOBOV.
IZDBRAMJE ZOiOV : BREZ BOLEČINE s
Dr. J.ČERNAK V.TUSCHES
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBMI TEHNIK
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad.
Posebna izdaja!
O škoda, da |e ..PALMA" I l neznana bila stvar, l ko je še slavni Hans Sachs 1 bil pesnik in čevljar!
Botri!

O PRILIKI BlUME
le dospelo znani urarni
G. PINO - TRST
!	Via Vincenzo BeKlini 13 h via Nuove 34
1500 razlUnih ur in 11 kg zlatih verižic in ovratnih verižic. - V zalogi dobite zraven tega bogat izbor uhanov, zapestnic, priveskov itd. po konkurenčnih cenah.
ALLA CITTA' M LONDRA
Trst, Mika della Poste it 5 ■ IVO KROŠEL ■ (prej H. Salarini)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k svojim! — POSTREŽBA NA DOM!
Stran iV.
»EDINOST« št. 94.
V Trstu, dne 7. maja 1914.
takoj zborovanje po § 2. društvenega za-' kuh.4 in se je med poštenimi in pametnimi i no/ni i sklenilo, da se na vsak način ustanovi podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev' \ Postojni. To je seveda j trialke sociiaiističr.e otročaje grozno je- j žilo. ker so videli, da morajo sedaj svojo j kot. edijo prirediti satno v Zabavo svojim! bačkom, kar bi bili seveda lahko v Trstu j priredili in bi jim ne bilo potreba hoditi ali i voziti se tako daleč v Postojno. To svojo jezo so hotel: J.lad ti potem v fcrzovlaku, ko smo se peljali nazaj. Naša tovariša Skerjanc in Krbežnik sta stopila namreč v isti voz kakor vse osrečujoči otročaji socijalizma iz Trsta. Tukaj je nastala prava zmešnjava med njimi, ko so uvideli, da nikakor ne morejo parirati dostojnim izvajanjem naših tovarišev. Zato so posegli po zaljivosti in psovkah, ki so pa takoj pone-: le. ko je doletelo najbolj brihtnega so-cr ga zasluženo plačilo. Radi verjamemo, da sodrugom ni bilo po volji naše ravna- i nie in da jih je navdajala obnemogla jeza. i ko so uvideli, da so jih na tako enostaven i način narodni železničarji speljali na led. Saj je res strašno, da se v isti hiši, kjer zborujejo v eni dvorani tržaški socialistični otročaji proti »Zvezi«, v drugi sobi ravno iste niše in ravno v istem času polaga temelj podružnice »Zveze jugoslo-j vanskih železničarjev«, ki bo prav gotovoj v kratkem ustanovljena in ki obeta postati j ponos Zveze in ponos vse Notranjske in j nje metropole._j
Razne vesti.
Ruski poslanec in njegovi volilci. Pred i petrograjskim okrožnim sodiščem se je vršila te dni interesantna razprava. Poslanec Smelov je namreč tožil sedem svojih volilcev radi obrekovanja. Predsedniku dume Rodzjanku je svoječasno izročilo 15 kmetov pritožbo, v kateri so ga prosili, naj odredi kake korake, da ne bo njihov poslanec tako surovo postopal s kmeti, kakor se je dogajalo vedno, kadar je prišel v rojstno vas. V pritožbi so kmeti navedli, da jim njih zastopnik neprestano grozi s Sibirijo in s streljanjem in da je neko noč taktično izstrelil par strelov, četudi le v zrak. Rodzjanko je to pritožbo sila Smelova še pred razpravo odpušča-žbo proti imenovanim kmetom. Rezultat tožbe je bil, da so bili vsi obtoženci obsojeni na 10 dni zapora. 8 kmetov je prosila Smelova, še pred razpravo odpuščanja, vsled česar jim je poslanec takoj odpustil in umaknil tožbo proti njim.
Hvaležen berač. V Parizu je nedavno umrl neki berač, ki je že leta in leta poleti ob 5 zjutraj, pozimi pa ob 7 zjutraj stal na trgu Sv. Martina in prosil miloščino. Neki Parižan, ki je šel vask dan mimo berača, mu je podaril redno dva krajcarja. Na svoje veliko začudenje je dobil sedaj ta človek od oblasti obvestilo, da mu je berač zapustil vse svoje premoženje v znesku 62.000 frankov.
Nezadovoljni obiskovalec kinematografa. V Londonu je bil te dni aretiran neki človek, ki je dal na nenavaden način duška svojemu ogorčenju nad kinematogra-fičnim gledališčem. Sel je namreč k blagajni in zahteval povračilo plačane vstopnine, češ, da hoče gledati samo filme z groznimi prizori, ki jih pa ni bilo, — a za »limonado« ne da niti vinarja. Ko mu ravnatelj ni hotel vrniti vstopnine, je potegnil iz žepa samokres in razbil vse šipe. Nastala je seveda takoj velika panika: posetniki kinematografa so pobegnili, a ravnatelj se je zabarikadiral za svojimi trgovskimi knjigami. Bil je res pravi prizor za kinematograf, a žalibog ni bilo nobenega stroja za sprejemanje. Konečno! je prišel redar, ki je aretiral Kermedija — tako se namreč piše ljubitelj groznih filmov — in ga odvedel v zapor.
Cervantesov jubilej. Španska se pri-; pravlja že sedaj, da 1. 1916 kolikor mogoče dostojno proslavi tretjo stoletnico svojega največjega pesnika, Mignela Servan-tesa. pesnika »Don Ouihota«. V Madridu odkrijejo Cervantosu pri tej priliki ogromen spomenik in vlada namerava izdati znamke z njegovimi slikami. Osnovalo se je tudi že društvo za varstvo čistoče španskega jezika in otvoril dom za stare in bolehne literate z imenom »Azil Migu-ela Cervantesa«.
Boj proti vodi in ognju. Hud boi za življenje je izvojevala pred kratkim gospa Ana Boem. Gospa Boem je soproga kapitana ruskega parnika za olje *Gometa<, ki je postal pred par tedni v Alžirju žrtev eksplozije in je popolnoma zgorel. 15 mož posadke je utonilo pri katastrofi. Kapitan Boein je takoj po eksploziji svojo soprogo spravil v rešilni čoln, ki se je pa vsled velikih valov kmalu ponesrečil . »Pričela sem-', tako je pripovedovala gospa Boeni v Alžirju. »plavati v črni vodi, ki jo je strašno razsvetljaval požar z goreče ladje. Goreči petrolej se je razširil po morju kakor kako rdeče platno . Dve nri sem plavala v obupu in se umikala vedno boii se bližajočim plamenom. Ko sem že omagala in se tudi sprijaznila z mislijo na smrt. začula sem naenkrat človeški glas. Nekdo me ie klii.; ! ru^ki: »Semkaj.* Bil je prvi kurjač parnika s j ar mornarji, ki so me potegnili v čoln, napolnjen napol z vodo. Stati sem morala Še celi dve uri do prs v v«> !i, predrt'« smo prišli ria suho. Mojega moža je k sreči rešil angleški narnik A Jmerik«.
Pupisa nln;i>i-*ei:a kneza. Iz Netiwida, rsj-stne^rn nc^ -; sedanjega albanskega »i.ida^ia, se . - r :ća: Začetkom osemdesetih !ei prcP tevra stoletja se je vrnil iz Ameriki	•tnmntožia neki zakonski
par zopet \	domovino. Zakonska
sta prinesla s seb«?j lepega papagaja, ki je s svojim klepetanjeM razveseljeval vse sosede. Ker ie bil ob lepem vremenu vedno
na oknu, potem ni čuda, da je njegova slava prodrla tudi v knežji grad in da so govorečega papagaja hoteli slišati tudi prinčevi otroci. Nekega dne se je sedanji albanski knez nenadoma zglasil s svojimi otroci pri amerikanski dvojici in posledica tega poseta je bila, da je knez papagaja za precejšnjo vsoto odkupil. Toda papa gaj se je knezu kmalu silno zameril. Pri neki pojedini je knez hotel iznenaditi svoje goste tudi s svojim papagajem, ki ga je pa silno blamiral. Ko mu je namreč knez pred gosti stavil par vprašanj, se je papagaj kratkomalo odrezal z besedami. »Osnaži si najprej svoj veliki nos!« Pa-pagajeva dvorna karijera je bila seveda s tem nastopom enkrat za vselej končana.
Okrajno kazensko sodiife
Grah po K 2.15 kg.
Ni mogoče, poreče čitatelj, da je grah tako drag. In vendar ga je morala Ana Musinova včeraj pri okrajnem sodniku dr. Prattiju plačati po K 2.15 kg, ker ga ni hotela plačati Antoniji Dariševi po 52 stotink, po čimer ga je Dariševa prodajala na trgu pri Rdečem mostu. Bilo je pred 14 dnevi. Dariseva. 781etna okoličan-ka od Sv. Marije Magdalene spodnje, je na trgu pri Rdečem mostu prodajala grah po 52 st. kg. Prišla je k njej Ana Musinova in si dala odtehtati 3 kg graha, katerega je lepo spravila v torbo in odšla. Dariseva je pa vpila za njo, naj jej plača grah, na kar je prišel redar, ki je prijel Ano Musinovo. Dočini je trdila Dariseva, da iej Musinova ni plačala graha, je pa ta poslednja trdila, da je grah plačala. Redar je pa povabil obe ženici na policijo, kjer je bil sestavljen zapisnik o dogodku. Stvar je bila potem predana okrajnemu kazenskemu sodišču in včeraj ste prišli Musinova in Dariseva k okrajnemu sodniku dr. Pratiju.
Oškodovana Dariseva, zaslišana kakor priča, je trdila, da jej obtoženka Ana Musinova ni plačala zneska K 1.56 za tri kilograme graha, ki Jej ga je ona dala. Dariseva je oblečena popolnoma po okoli-čansko. Ko Jo je sodnik vprašal, če le poštena, je rekla:
—	Oh, gospod sodnik. Moje roke se še niso dotaknile nobene stvari, če ni bila moja. Stara sem že 78 tet. pa nisem bila do danes še nikdar v tej hiši.
Sodnik: »Torej boste prisegla!«
Dariseva: »Ce ni drugače, pa tudi prt* seže m.«
Sodnik ie nato, ko je dal prižgati sveči ob razpelu, poučil Darisevo, kako mora ponavljati njegove besede, nakar ie pričel narekovati prisego:
Sodnik: Prisežem--------_ ,
Dariseva (vse v eni sapi): »Prisežem, da sem dala tri kile graha.....«
Sodnik (nestrpno): »Bogu.....«
Dariseva (začudeno): »Ne, gospod sodnik, dala sem ga tej ženski!«
Na to je sodnik Še enkrat in še bolj natančno poučil Darisevo, da mora le ponavljati one besede, ki jih bo izgovarjal. Nato je šla prisega še precej gladko, le tu pa tam je Dariseva vmešala kak: »A-men!« - ~
Nato je Dariseva povedala, da je res dala rečeni grah Ani Musinovi in da je ta oJšla, ne da bi jej ga plačala. Ana Musina je sicer ugovarjala, da to ni res, in je trdila. da je dala Darisevi 2 kroni, a Dariseva da jej je dala nazaj preostanek. A sodnik jo je zavrnil:
—	Cujte, ta ženica tu je prisegla, da je res, kar pravi in tej starki se čita že z obraza, da govori resnico. — Nato je sodnik Ana Musinovo obsodil radi prestopka goljufije v plačilo 5 kron globe in K 1.56 Darisevi za grah. Ta poslednji znesek je sodnik zahteval, naj Musinova plača Darisevi takoj, a ta se je izgovarjala, da nima denarja. Slednjič je priznala, da ima denar, a rekla je, da nima drobiža. Sodnik si je pa dal od nje izročiti bankovec za 10 kron in ga dal zamenjati v drobiž ter je potem plačal Darisevi K 1.56 za grah. Dariseva se mu je najprisrčneje zahvalila in odšla veselega obraza, dočim je Musinova škripala s zobmi, ker je morala plačati grah po K 2.15 kg.
Zaljubljeni obrekovalec.
Josip Rože, bolniški oglednik okrajne bolniške blagajne v Trstu, stanujoč v Ro-janu v uiici Sv. Mohorja št. 24, je mora! pred okrajnega sodnika Comela vsled o-vadbe Viktorije Kranjčeve, sedaj že orno-žene Grbčeve. Rože je namreč še meseca septembra ali prve dni meseca oktobra 1. L pisal tedanjemu zaročencu Viktorije Kranjčeve, odnosno njenemu sedanjemu soprogu Ivanu Grbcu, naj pride v Trst, ker mu ima povedati važne stvari. Radoveden, zakaj neki gre, je prišel Ivan Gr-bec v Trst dne 6. oktobra 1913 in se sestal zRožetom, ki mu je rekel: »Kaj si j neumen, kaj si norec, da poročiš tisto.......
t ter rnu povedal, da je imel in da ima še z Viktorjo Kranjčevo ljubavno razmerje.
Treba je povedati, da je Ivan Grbec iz-i prva verjel Rožetu in da se je vsled tega i poroka — ki se je imela vršiti še meseca ! oktobia I. L — odložila in se je vršila šele i letos, ko je namreč Ivan Grbcc prišel do spoznanja, da je hotel Rože le razdreti razmerje med njim in Kranjčevo, oziroma ga pregovoriti, da bi opustil namero, poročiti se s Kranjčevo le zato. ker je bil on sam. Rože, zaljubljen vanjo in jo je hotel imeti on.
In to je Rože deloma tudi priznal pred sodnikom, izjavil je, da preklicuje in obžaluje vse, kar se je Grbcu zlagal glede Viktorije roj.a Kranjčeve, sedaj poročene Grbčeve.__
Obtožiteljica in njen oče sta potom svojega zastopnika dra. Mandiča izjavila, da jima zadostuje ta izjava in da umakneta ovadbo, Če se obtoženec obveže plačati pravdne troške. Obtoženec se jc nekaj časa branil temu, češ, da res nima s čim .plačati, a končno je vendar sprejel stavljene mu pogoje glede plačila troškov in podpisal izjavo, v kateri trdi, da ni imel z Viktorijo Grbčevo nikdar nikakega razmerja in da je bilo le gola laž vse, kar je bil povedal Ivanu Grbcu. Rozeta je zastopal dr. Frluga.
Renjikolo, ki pravi Slovencu: »Porko de ščavo, va a Lubiana«.
Rudolf Korošec, točaj v restavraciji Dreher v Trstu, je bil potom dr. Kovačiča vložil kazensko ovadbo proti Domniku Salviero, doma iz Vicenze v Italiji, in sicer radi prestopka lahke telesne poškodbe in radi prestopka razžaljenja časti. Iz te kazenske ovadbe smo posneli sledeče:
Dne 1. junija L 1. okoli ene po polnoči je Salviero prišel v Dreherjevo restavracijo in zahteval, da mu postrežejo s pijačo. Ker mu pa niso hoteli postreči, ker je že prešla policijska ura, je začel Salviero razsajati. Rudolf Korošec, točaj restavracije, je Sal-viera pozval, naj zapusti lokal, a ker ni hotel ubogati, ga je prijel za roko in ga odvedel na ulico. Salviero pa se je vrnil v lokal in to se je ponovilo trikrat. Ko je pa Korošec tretjikrat odvedel Salviera na ulico, ga je Salviero udaril s pestjo po licu in po očesu, vsled česar je imel Korošec 8 dni oko podpluto.
Tej ovadbi je dodana priloga, iz katere izhaja, da je Dominik Salviero prišel dne 26. septembra I. 1., torej skoraj 4 mesece po v ovadbi navedenem dogodku, v Dreherjevo restavracijo okoli polnoči, se vse-del v bližino Rudolfa Korošca in, kazaje nanj s prstom, rekel: »Tu je tista pošast Unostro), ki mi dolguje 100 kron in ki bo še zaprt. Jaz sem Tržačan, a ti ki si »un porko de ščavo, pojdi v Ljubljano!«
Vsled tega je bil ta Tržačan renjikolo iz Vicenze pozvan pred okrajnega sodnika Comela. Bil je brez branitelja, dočim je obtožitelja zastopal dr. Kovačič. Obtoženec je sicer skušal utajiti i eno i drugo, a mu ni šlo, ker so priče, obtožitelj Rudolf Korošec in višji natakar Dreherjeve restavracije Fran Triebel ter krojač Fran Jerath popolnoma in na vsej črti potrdili resničnost trditev kazenske ovadbe.
Vsled tega je sodnik renjikola, ki je Slovence zmerjal s »ščavo« in ga pošiljal v Ljubljano, obsodil na 30 kron globe.
Včeraj en »porko de ščavo« 30 kron, danes en »porko de ščavo« druzih 30 K: kakor se vidi je cena »porkom de šča-vom določena na 30 kron._
BORZNO POROČILO.
dne »aJnOu 1914. Efekte torza.
Dna »j, 1.25 pop Avstrijska. renta papir 82.45 avstrijska srebrna renta °2 45. avstrijska kronska rent* 82.50. ogrska kronska renta 9120, kre-ditke 6 9. , Anglobanka 332.5- , Union 53 .50, L&nderbank 496.—. Bankverein 514.- drž. žel. 61 >9 25, Ijombardi 96 25, alpinke 814 50, turške srečke 221.50, Napoleoni 1913, marke papir 117.47 London kratko 24.06, Paru 95.67, Brez zanimala.
D n n a j, 3.1?» pop. Avutr. rent papir $2 35, kre-ditke 6i>9.50. Llovd 594 —, dri. žel 699.25, Lo -bardi 99 25, alpinke 8 5.—, turSk* srečke 221.50, cbeqnes Pariz 95.65 Mirno.
Trst, urad.) Francija 95.55-95.8% Nemfcga 117.25 - 117.7* \ It. 9?. 15 -95.45, London 24.04-24. 20 frankov 19.10 -19.17. 20 mark 23.44 - 23.54, so-vereign 23.98-24.06. nemški papir 117. 0-117.8", italijanski papir 95.15 - 95.50, avstr. zlata renta 101.65 102 t>5, avstrijska kronika renta 6J.6 -83. , ogrska zla^a renta 97.<»5 - 98 Oogrska kronska renta 81. <• 31.(50, turske srečke 220-223— diskont za menice do 3 mes. cev 3•/« - 4 nad 3 mesece 4 % - 4 V 0.
Blagovna borza.
B n d i m p e š ta, 6. maj. Pšenica za april —maj 13.32. oktober 12.10; r ž za april —.—,
oktober 9.84 ; oves za april--. oktober 8 35 ;
koruza za maj 7 22. jnli 7 3S avgust 7.4 7 Ponudbe pšenice srednja, povpraševanje ravno tako. Tendenca mirnejša. Prodaje 20 000 q. 5 v. nižje
Trst, 6. maj. Kava. Santos good average za m j 54.50 - 55.25, za jnli 55.25 - 55.75. september
56.2--» - 57 .december 57 - 57.75, marec 58.--
58.25. Tendenca vzdržana. Good Rio za maj —.--
—.—, juli —.--52.- , s-ptember . -52.75, december —.--53.25, marec —---54.25.
Sladkor. Centrifug, takoj 27--281/* maj
a- gust 271, - 28' uovem.-marec - 28. - 29V'_. melis takoj L'87. - 29'/,, maj-avgust 29»/. 24.V, nov.-mar. 29 */. - 29T/,. concasse takoj 29 */e- 29.»/4.
kocke 30— — 31—.kristal takoj 28.---—maj. -
avgust .- , okt_-dec. 26*4---. . Brez zanimanj«.
Cene kave v Trstu za 50 kg transi to ; santos prima 73-75. superior 68—70, good 64 —OS. re.£rula<y 59—63, ordinaiv 55—59, oprana —.- : rio superi--r f>6—72, good 58—62, regulary 56—58 ordinarv 53 56 opran* — ; hahia 60-6.',domingo origr 68 —72. izbrana 78-90, jamaika 72—80, btguavra (trillados) 74 76 op-ana 96-105, marakaibo T' 79. sal-vador in nikaragua 8'»-	oprana 96 108. gua
t mala 98 112 kostarika 106 120. portnriko 10*-114, malabar plant. 103-114. java 1< 3 -130, jav robusta 68—74, java zaD. ind. 1» 5 125, sumatra, timor 92—104, liberia 118- 124, moka 114—'18. -Prodalo se je v pret klem tednu 250«» vreč santos od 6<> 75 K ; 1900 vreč rio od 54 do 70 K. — Prispelo: iz Lon5ona in Hulla 340^, Bomba va 439, Genova 3402. New Yorka 1486, iz dru gih pristanišč Santos 4525, "io 1815, Hamburg.. 2037. Havra 722 vreč. — Na poti za Trst iz Brazilije 586 vreč santos 17500 vreč rio. V tržaških skladiščih je bilo 30 aprila 413.110 vreč kave m- d njimi santos 615.77", rio 51.0J 0 vreč.
Is: MAM OGLASI g; I
f-ir-i I se računajo po 4 stot. besedo.	I II |
« M I I Mastno ti kane besede se raču-	»-Jgr1
-55- I najo enkrat več. — Najmanjš	■ »i i
LJLJ |: t ristojbina znaša 40 stotink. :	I II I
H?H—H zastopnike za pridobivanje za« arov n ISlClIlU cev, ki bi se pečali samo s tem del<>in. ali a bi g* izvrševali le postransko. — D» l*vne osebe vsakega stana lahko pndobjo prav le. • zaslužke. Pogoje izvedb v naši pisarni ulic. Geppa 15, ti nad Prva češka na življenje*._403
$l(lfllA z večletno prakso, zmožno "ivati, rezati jlVIIJv ali kroj ti ženske moderne obleke in ki govori slovensko, hrvatsko in laško, i če tvrdka po l dobrimi pog ji. Ponudbe pod „Šivilja- na Ins.
-dd. 1 d nvti.	4'»7
nrfrin se takoj soba i sobica s hrano. Ulica J U UU Boschetto 40 ritličje, r ta 2	398
ftrfflfl se	gospodu lep •, meblirana /.račna
UUUU soba U'ica Giotto 1.1, vrata 2.	435
Učenka za trgovino ^c^n
mn Ilekle mora biti 15 16 le stara, i o.štena, dobra v računstvu, razume in more imeti nekoliko znanja v nemškem ali italijanskem jeziku. Ponudbe na Ins. oddelek Edinosti pod: „Trgovska učenka št. 437-.	437
llfoltl Čevljarskega pol pomočnika. Ulica Sette INČU! Fontane št. 497.	439
(ftflflll se mebl vana soba s dobro hrano. Ulica UUQQ Geppa 16, I nad.	-14« •
H PRIPOROČLJIVE TURĐKE li
■a ___ »a
■a	" aa
Hohlštvo.
Dnhiftun Izrabite priliko, da nakupite po iz-rUlIlalVU* redno nizkih cenah v salonu pohištva Gugl. BROD & Co.« Trst Via Rossin;
26. Vsakdo si sme ogledati zaiogo, ne da bi biS p risi Jen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddate brezplačno.	2307
Cement.
Tovarno cevi m cementnih plošč.
ANTON FABBRI, Trst ul ca Tor S. Piero 18 bli/u rojansk h obokov. Cene zmerne	23 £
Ivan Simonič
. Trst u ica Belvrdere 49 Trgovina * usnjem
h v*fh vre , črnih In barva* I) Bih ter natplatov z fzdelo-N v»lni*o zgori j h delo* čev-i Irev. Vrlika izbera p»>rt-b-ifi n za čevlja je in sedlarje.
Sp ci*liteva : podpt-tn k ____ PALMA
Dominik Tence
Trst, ulica Btlvedtre št. 47
priporoma canj. obflnitvu svojo trgovino Jostvln Ni kolonij, blago, kotoro Jo Mino svolo. • Posftrol-ta mm tfoot. - Vino In HkorJI v
s s	stakiaakah.	: s
M*M iraKnii w«ni
r <.nmi ,niww" MM, THMU M Cpr«i	a št'lmh
IHiM	tora«*
Ml
aMftMv. erteetriieae* It. F Bn*jol
Smm. Stota« wL t— 4.
Pr»i«J» aa ak-tka. r9
M. REMONDINI
tapetni*,
Trstt al. Cecilia de Rif!meyer 9 priporoča slav. občinsKu svojo delavnico te<* zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
■V JAKO ZMER^e CEN6 **
Fmh HALU
dipl krojač na difajskem učn»m zavodu za prlcrajavanl*. z «J m Mt.nižja«»atr ram
TRST ul. Tor S P ero 4
Podružnica v Nabrežin) Krojačnica zal« ga sukna Obleke po zmern<h cen > Solidna, vz n a izvršitev
•______ a
s ■ °J{ K s voj m t —£ «
! Ferdinand Soin&Bi i
| Trst, olica Malin a vemo iRooi) 25 i
I	j
priporoča cenj. občinstvu svojo
! trsouino 'mm:: in
! Rolonljfešu: Mm
kakor tudi ŽGASJARNO.
i
^ Blago vedno sveže. - Postrežba na t dom. — - Cene zmerne in solidne.
Hirođilnica in dišnvarnica JOSIP PETCR1Ć
Trst: Csntrala V. flnjuefiolto 19, tel. 23-69 Podružnice: Via Lazzaietto VEEthio št. 32. Via fiplsri št. h in Via Kontorslno (Rojan) 2. - Zalega na debelo V. Laz^rello vstehio 32
Medicinulue in tthničae lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine /a ^ospe. gobe
(direktni uvoz) jJT ^ g j, j p^g
Izklinčna za o »a gum. preilmetov* tovarne Gard Frt;re-". Specijaliteta liigijeničnili potrebščin. L>va-najs erica K 1 80, 2.20 in 2.40. Pr ti \ oiiljatvi tudi v znamkah - 8u stot. pošljem poštnine prosto 3 nzorce . — Tajne pošiljatve.
TapetarsKi in prsproaer. mojster
DRAGOTIH POC
Trst, Via Nolin $rande štev. 38 se priporoča cenj. občinstvu.
Stenice'™!^
uniči na mah motno sredstvo
RadlCUl M stane 30 stot.
Atlrodilnica CIIIU Posle 6- Campa-nlle 19. - Mlrodilnlca Skull Plazza Scorcota 6. - Mlrodllnlca Schussnig V. delle Torti. - Mlrodilnlca Urslch : : :	Baniera.	: : :
i AM iORRfcSArii
TRST > ULICA GULI A S T 32
fROOAlALNA ŽLLEZN - PRE0 ME I ZA D0MAUU UPORABO ; OBRT-N ifi rOLiSKI r fit mt i . - tsirtt ZMLRMfe.	fc^l ll&ZtfA . UC A
j ""-t«.«-	t^zj-	rC-\
EJ flOOlF TSCMEPVtR j^Sr	^C^J'®^/'
ilijaiKa°vnfrsfu. /jg? / /
f Ć//r/ć f a %a vci
/ t/
/	7ire/i<r
Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata
Trst, ulica Ch'ozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-tarije p > nabavnih cenah. I
-------Il-sr* -K T tr^	l/r ! t- .. ■ -rl S
veiiKs^sKi z lose peh^št t in topetorlj ^^
ulita tcd on it 6 m s edsiKčJ Fenlce)
jp NoIt>oU osooen vir za nohu o anje brdisi sled? m ^
H kakor tudi k kovostt. Kolosalni I b r Teief. ZZ 85 ||
^ ' ------- ... '
TRGOVCI! PEKI!
DroiT(huuj) iz odlikovane slovenske tr$oirtne Uro ž, so uosesie uuituuj wepousua uuiUu«iii -^tes. narodnjak nantajt pri dcisafl tvrtki, kl Vam postreže po konH«^^ pr,poro^ ' '