LETO I. UUBUANA. 18. FEBRUARJA 1923. STEV. 9. i NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; *a inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din. LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INZ. F. KRANJEC. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Aren« Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! ^ © v ® ^ Poživljamo vas, da se strogo držite M 0* £1/ iT*J/• discipline. Za vsak samovoljni na- stop odgovarja elan odbora. Živimo? v debi organiziranja, vsaka akcija nam delo v tej smeri otežuje. Ne spravljajte nas z nepotrebnimi avanturami v zadregol Ne otežujte nam organizatornega delal Oblastni odbor Or./u.na. Ljubljana. laiCUIBt<«ailVeSCaai98IVB»BIIBBllIKHaKIIKR||BKBIIIDIBCSHaiBB|IBRnaaiaBBBZRnftHllliaia Cirilova tiskarna* Povsod na svetu se iz-datfce, nezvesti državljani obešajo ali so obsojeni na dosmrtno ječo. A pri nas? Dovolite mi, da se ne dotikam te krvave naše rane. AH samo vprašam: Kdo ni dolžan namlat ti besnega psa. če se zakadi nan in ga hoče smrtno ugr.zniti? Kdo bo zameril poštenemu človeku. ako s »kuburom« ali nožem požene razbojnika, ki hoče navaliti na njegovo hišo, a ne čaka. — da ga bodo orouali in ubili — dokler ne prideta na pomoč Javni redarji, ki so medtem sladko soali in dremali? Don Jirraj Biankini. Tako naš član, duhovni oče, ki ie sneg starosti pobelil glavo, či-Kar srce ca v mladen'ški gorečnosti e za naš narod- Tako on. ki je celo življenie deloval nesebično, da se ustvari naša država v srečo in čast narodu našemu. V celi Jugoslaviji bi težko našli časopis. kateri bi imel več zaslug na današnjem stanju v naši državi, ka-"Or jih ima časopisje, ki se tiska v Grilovi tiskarni. Z uprav sadistično naslado ie to časoD:sie razdiralo vse ?n°, kar je bilo ustvarjeno s krvjo nebro.nimi žrtvami naših najbolj-s h- Potvarian e laž, obrekovanje J|se. vse je bilo temu časopisiu do-da je vzbujalo nerazpoložen:e v Jugoslaviji. Varna ni bila niti osebja čast niti privatne razmere nred temi reptili. Prizanašalo ni nkomur, n;č mu ni b'lo svetega, nič nedotak-'•ivega. Štiri dolga leta po preobratu je seialo versko plemensko in strankarsko mržnio. podžigalo brata proti bratu v zaslepljeni strasti. Koliko ^orja je izšlo iz te kovačnice mržnle ln razdora! — V tei trdn:avl gosooduiejo ljudje Posvečeni obleki, gospodujejo oni, so sor&ieli vzvišeno misijo Onega, 1 je za svoi evangelii daroval svo e 'vljenie- Ta evangelij cravl: »Lrubi voe^a bližnieea kakor samega se-Toda ti gosnodie so pozabili na a evangelij, oni ljubio le samega Sebe in v tei brezmejni sebičnosti jpozabHao na svoiega bližnega. j ar ie tako delal Sin božji, kakor elate vi! Pokažite nam samo eno , esto njegovega evangeli a. kier on u ska brata proti bratu. Mi pa vam takih mest pokažemo na tisoče v vašem časopisiu. poslušamo j h lahko v skoro vsakem 'hramu, ki se je zidal v imenu Njegovega evangelija v čast in slavo Njegovo. — Vi farizei zavlate oči in zahtevate od nas to. česar sami ne delate. V3 sejete vihar, ni čuda. da žanjete orkan. — Tudi mi imamo evangelij in ta evangelii je star in n egovo kral.e-stvo ie od tega sveta. Za ta evange-l:ii so položili tisoči in tisoče svoje življen e na oltar. Tisoči in t:soči so bili zaradi njega zasramovani, tepeni, zapirani in prestali so neznosne muke. Tj časi n:so da’eč. mi vsi smo to videli in lahko svedoč;mo. In iz tega trpljenja je vzrastla Jugoslavija, mi vsi smo jo videli pred seboi. Naš evangelij nam nalaga da jo branimo, da za njo žrtvujemo vse. tudi življenje svoie. kakor so to stor li naši mučeniki. Ta evangelij nam nalaga. da v slučaju, lder ni druge pomoči rab;mo tudi silo. v Štiri dolga leta ste vi uničevali to,'' kar so naši mučen:ki zgradili. Vi ste to v sleni strasti uničevali in pri tem i n:ste pomislli. da škodujete sami ; sebi. Pri tem delu vas je ščitila ona država, si ste io un!čevali, šč:tila vas je celo z imuniteto- Pri vas so se poimi pomešali, vi ste razdirali vse vprek vam le bilo vse dobro, samo da služi razdiran u. Vse klerikalno časop!sje nas ob-dolžuje, da smo mi demolirali Cirilovo tiskarno. Kdo :e to storil, bodo ujrotovile oblasti, to ni naša stvar. Mi izjavljamo na tem mestu, da tega čina ne odobravamo, to na le radi tega ker so se tudi v tem slučaju pomešali pojmi. Mesto da se .'e kaznovalo krivca, je kazen zadela tiskamo. potom katere se vrši zločinsko razdiralno delo. Ugotavljamo Da. da ie mera oolna in poživljamo odgovorne faktorje, nai vendar že enkrat preneha o s hujskanjem, naj začneio razlikovati med državo in vlado. Posamezni ekstremisti se ne dao krotiti in drugič se lahko zgodi, da bodo kaznovali krivce, če tih čuva ali pa ne čuva poslanska imuniteta. Kam nas to privede leži na dlani. Kdor čita naš list, iasno vidi, da mi ne propagiramo mržnje in pobojev. Dovoli smo občutili vone na svoji lastnj koži. Mir, sveti mir želimo. toda pripravljeni smo vedno na obrano. Oblastni odbor Or. iu- na. L ubljana. ^jubo D. Jurkovič: Preporod našega naroda. Naše narodno edinstvo zahteva: 1. zgodovinsko - ekonomska potreba; 2. geografična pozicija; 3. soci-ialno - ekonomska podrejenost in ugroženost. Naše narodno edinstvo zahtevajo razni sociialni, ekonomski, politični in kulturni razlogi. Radi tega nam ie potrebna in tudi mi hočemo močno. moderno ure eno državo- Razen ostalih zaprek pri ustvarjanju našega narodnega ed:nstva, zavzema orvo mesto to. da narod sam ni nacijonalen. Radi tega ni pri nas ljubezni za državo, niti vere v njeno moč in bodočnost. Zato pa gre ori nas marsikaj tako. kakor ne bi moralo iti. Mi jugoslovanski nacionalisti hočemo preporod vsega naroda. Ta preporod oa pride s širienem nacl-ionalne in državne zavesti. Že davno smo vedeli, da je »na-cijonalna družba nemogoča brez na-cijonalne države«. Torei nacijonal-na država obstoji, treba ie ustvariti le še nacijonalno družbo. Pravo na-ciionalno društvo mora biti prožeto s rjavimi soc^ahvmi ide!ami. ustvariti mora socijalno pravico, razliko slojev mora ublažiti, urediti in stop-niema eliminirati. Globoko smo uverjeni. da more edino društvo, katero ie v resn:ci nacijonalno. rešiti ureditev vseh n^PonahVh nro-blemov, kateri se nahajajo med narodom- Radi tega organizira »Or una« vse one sile katere nOeeio delovati ra t^m. da nrenorodi našo družbo v temeljil, da ga nacijonalizira v pravem smislu te besede. Jasno je. ko bode naša družba naciionalna. tedai bode tudi naša država močn? naše narodno edinstvo bode ustvarjeno in naša kultura se razvi.e do naivišje siopnie. 'ledai bodemo dali človeštvu to. kar smo mu dolžni. Ce bi delali drugače, ali če bi nič ne delali, tedaj bi propadli, zginili bi in bili bi človeštvu na kvar in škodo. Vsakdo izmed nas in naš h potomcev bi se čutil nesrečnega in nezadovoljnega. Kai hočete zapustiti svoi'm potomcem lenšeea in boliše-ga, nego je velika nacijonalna kultura in močna napredna in moderna n?d obalna država. kjer vlada en jezik, eno srce iri ena duša. Ta občutek, to zadovoljstvo naj nas vzpodbuja na delo, nai nas v delu navdušuje, nai nam bode nagrada za naš trud. Naše narodno edinstvo le popolnoma priroden proces: proces katerega ne more preprečiti nobe-!la sila. ne notratra. ne zunan a; ne Nemci, ne Madžari ne Italijani, ne aytonom'sti. ne Radič in tudi ne re-j ,3a Vidovdanske ustave, katera ®*a na to da naša država ne bode _°cna. ed!nstvena in moderna: te-2ij ,,R hode nreorečila tudi ona revi-j.a ustave katera deluie na to. da lje/,lvel naš narod še nadal e razde-ter da svo!e energije in spo-nosti defi s tremi-u , ' hočemo revizjjo ustave, am-v' 'a,co katera nam bode dala še siv C Jraranc’’e za državno edin-°< katera nam da eno ime in bo- de zahtevala energično zabranitev protidržavnega rovaren;a in zabranitev kapitalistične eksploatacije naših narod, dobrin; katera bode uničila kratkomalo vse one razdorne sile, katere deluie o zavedno ali nezavedno proti našemu narodnemu edinstvu in naši edinstveni narodni državi. Razlogi, kateri govore za naše narodno edinstvo. niso samo ideino moralni nego imajo globoke korenine: oni imaio svoi začetek v našem živem narodnem oreanizmu. Gospod Milan Marjanovič nava-j ’ia tri glavne razloge, kateri mislim, ! da so točni in kateri so istodobno ; fak torj našega narodnega edinstva. DR. J. STEFANČIČ: Potreba enotne nacionalistične nads rankarske fronte. Narodno in državno jedinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je iz* raženo in uzakonjeno v Vidov* danski Ustavi. Vidovdanska usta* va je zrušila vse plemenske ograje, v njej je postavljen temelj jedin* stvene države, v kateri je vsem trem delom naroda kakor tudi vsem družabnim slojem dana mož« nost, da se razvijajo in izpopolnu* jejo na vseh poljih ljudskega de« lovaiija, p. bebno pa na gospodar« skem, političnem, socijalnem in kulturnem. Ustava je izglašena in donešena zakonodajnim potom po večini ustavotvorne skupščine, iz* voljene na podlagi enotnega volil* nega reda. Tega historičnega dej* stva ne more izpodbiti trditev ta* kozvanega Hrvatskega bloka, ki na čelu z Radičem ustavi odreka pravnoveljavno moč radi tega, ker večina hrvatskih političnih zastop* nikov ni sodelovala pri njenem donošen ju. Nasprotno so baš hr* vatski blokaši najmanje kompe« tentni in upravičeni izpodbijati in kritizirati ustavo, to pa iz jedno* stavnega' razloga, ker kot manda* torji hrvatskega ljudstva, izvolje* ni na osnovi že omenjenega enots nega volilnega reda, niso storili svoje poslanske dolžnosti in se ni* so udeleževali ustavnega boja v ustsvotvorni skupščini. Odgovor* nost radi te abstinenčne politike leži na njihovih plečih in zgodovina jih bo obsodila, Toda naš notranji položaj po* staja vedno bolj zapleten ne samo radi tega, ker tkzv. Hrvatski blok ustave sploh ne priznava, marveč še vsled tega, ker tudi druge stran* ke in strankarske struje naravnost kričijo po reviziji ustave. Sploh se vsa sedanja volilna kampanja suče okoli tega demagoškega gesla. Značilno je zlasti to, da se je celo vladna radikalna stranka, kot no* silka Vidovdanske ustave razcepi* la v ustavoverne radikale (Pašič) in v revizionistične neodvisne ra* dikale (Protič). Iz tega razlega pa se je razdvojila tudi bivša najmoč* nejša demokratska stranka v usta* voverne pristaše Pribičeviča in v revizioniste Davidoviča, dočim so se od te stranke docela »ucepi i naprednjaki in liberali. Ta pojav v demokratski stranki, dal je ka* kor znano, tudi povod za razbitje vladne koalicije in za uvedbo ra* dikalne volilne vlade. Sploh pa so se vse stranke bod»-;i iz uslavnih, programatičnih ali iz osebnih na* gibov razkrojile v drobce i:i kora* kajo v volilni boj podvojene, po* trojenc ali pa celo početvorjene. Izglcdi v delazmožni sestav bo* doče narodne skupščine postajajo brezupni. Splošno se že danes od strani samih političnih krogov priznava in predvideva, da bo bu* doča narodna skupščina še slabša od prve, ki je bila ravno vsled svo* je delanezmožnosti tudi razpu* ščena. Vsi znaki torej kažejo, da se s hitrimi koraki bližamo neodlož* Ijivemu razpotju. Pa evo zakaj? Eventuclno obnovljena radikalno* demokratska ustavoverna koalici* ja bo silno oslabljena in ne bi mogla mirno razpolagati v skupščini s tako večino, da bi mogla mirno izvesti ustavo in z njo združene zakone o obči upravi in samoupra* vi, kakor tudi druge zakone, ki že vsakdanje ljudske potrebe nujno zahtevajo (ureditev gospodarstva in prometa, enoten davčni sistem, agrarna reforma in kmetijstvo, de* lavski zakoni, uradniška pragma* tika itd.) Ako pa bi v najugodnej* šem slučaju tudi prišlo do kako širše ustavoverne koalicije, bi bila ista le od prehodnega značaja, to pa vsled latentnega razkroja, ki se zlasti pojavlja v strankah tedaj, ko sodelujejo v vladi. Na drugi strani bi se moglo zgoditi, da se vse revizionistične stranke kot zaklete sovražnice Vi* dovdanske ustave združijo v en večinski blok, ki bi strmoglavil vlado v skupščini. S stališča poli* tičnega demokratizma in sedanje* ga parlamentarnega sistema, ki je tekom zadnjih let dokazal svojo nezrelost in nesposobnost, bi se morali večinskemu bloku poveriti vladni posli. Posledice takega po* četja ležijo na dlani. Heterogeni blok bi bil mogoče edin v goto* vih točkah revizije, pokazal bi pa popolno nesposobnost pri ureie* vanju vseh ostalih državnih po* slov. Nastopil bi razkroj državne politične uprave, ustavne borbe bi bile brezkončne, po celi zemlji pa bi se razpasle krvave plemenske borbe in v splošnem kaosu bi za* divjala pravcata meščanska vojna, ki bi vodila v končni razpad. Mi* mogredc bodi omenjeno, da v svo* ji brošuri »Naša domačija« (sep* tember 1922) zastopam stališče stanovskega zastopstva v narodni skupščini in v vseh samoupravnih korporacijah, ki se ima uvesti po* tom popolne depolitizacije in to v sporazumu vseh političnih činite» ljev. Toda mesto sporazuma se nadaljuje strastna strankarska bor* ba brez vsakega izgleda na povo* ljen izhod. 2e izid predstoječih volitev bo dokazal, da stojimo tik pred raz* sulom. Edini izhod iz situacije bi bil le še, da se vse nacionalistične in nadstrankarske organizacije četnikov, dobrovoljcsv, orjunaš'v, Nar. obrane, skupno s stanovskimi organizacijami združijo na prot gramu »Izvedba ustave« v en blok proti vsem rušilcem ustavnega re* da, ki naj bi v kritičnem momen* tu izdejstvoval, da se sestavi ne* strankarska narodna vlada za spas države. Aleš Potočnik: Zaščitniki Slovenstva. Naš nekdaj kruto zatirani narod, ki ni imel nikdar zaščitnikov In čegar vladajoče stranke so bile vse prej kakor slovenske, je z ustanovitvijo Jugoslavije dosegel svoj varen pristan, da se mu ni več bati za obstoj. Slovenski jezik, doslej brezpraven, je mahoma postal državni in uradni jezik; šole, ki so nas samo raznarodovale, so nostale naša last in služijo vzgoji mladine v našem duhu; najvišja mesta v državni u-pravl so dostopna sposobnim našim ljudem, mesta, odkoder se je odločevalo o nas preko nas. brez nas in proli nam. Naših obupnih borb za najprimitivnejše človeške in državljanske pravice ie konec in z vso silo sc lahko lotimo gospodarskega ln kulturnega življenja, za koje smo mogli delovati pod tujcem samo s cepljeno silo, kailn glavno naše delo in energija se je porabila v borbi za obstoj naroda kot takega. Zdaj. ko so nam šole, ljudske, srednje in visoke privržene po naravi, kakor je to bilo dano vsem drugim narodom, zdaj ko imamo jamstvo za obstoj našega naroda v naši Jugoslaviji, zdaj se oglašajo nepotrebni zaščitniki Slovenstva, da opozarjajo na nevarnost pogina, ki je ni, da povzdigujejo visoko v svoji demagoški brezobraznosti ščit Slovenstva, ki jim je bil vedno liekuba. Javili so se zaščitniki: klerikal-i oi in poklerikaljeni socijalisti. Lepa družba se je našla, res lepa. hi si prisvaja pravico nastopati v obrambo Slovenstva zdaj, ko ni več ogroženo! Kje ste bili doslej, vi goreči Slovenci, ki vas kar zona obliva, pri nevarnosti pogina, ki grozi slovenskemu narodu v tej državi? Poglejmo si iz lica v lice! Ali niste to vi, ki vam je bil moto, da je narodnost paganstvo? Ali niste to vi. ki ste trdili, da je bistvo Slovenstva katoličanstvo? Ali niste tisti Iškar-rijoti, ki ste hujskali narod na svoje osvoboditelje? O, kandelabrski govorniki! Ali ste že pozabili denun-caiantske okrožnice, ki je marsikateremu ro:aku pripomogla do oerse-kucij muk in smrti? Ali niste to vi, ki ste zahtevali naj se slovenski polki postavijo na najnevarnejše frome, da se izkaže tisočletna zvestoba sužnjev? Ali niste to vi. ki ste izpre-menili Talijin hram v dobičkanosno podjetje za svoje pristaše? Ali niste to vi, ki ste vseučiliški fond izročili svojemu trgovskemu podjetju v trgovske spekulacije? Ali niste to vi, ki Dolga, predolga je vrsta vaših grehov, celo vaše dejanje in ne-i hanje sestoji iz samih zločinov proti slovenskemu ljudstvu. Ali vas ni sram, da se sedaj, ko nihče, zaščite | ne potrebuje, kakršno ponujate vi, postavljate za predstavitelje najčl-; stejšega Slovenstva in bijete plat | zvona, vi mežnarji in grobokopi i naroda! Jama, ki ste mu jo kop*S, grozi vam in zaupamo v zrelost is j uvidevnost našega ljudstva, da vam I jo bo prej ali slej odkazale za vedno. »Nikoli nismo pred nikomur ležali na trebuhu!« Tako urbi et orbi oznanjata Korošec in Pušenjak. Eh, vi, ki veste, kje se peta liže, ker ste jo lizali, odkar živite, ali je niste lizali na trebuhu ležeč? Vi, jegulje brez hrbtenice in tilnika, kaj se bijete na prsi in povdarjate svoje slovenstvo, ki ste ga tolikokrat onečastili! Napadate vstrajno, vehementno z vsemi mogočimi lažmi bratski narod srbski, ki nam je priboril svobodo! Ne 28. oktober 1918 ampak srbsko orožje in orožje jugoslovanskih dobrovoljcev nam je priborilo svobodo. Če smo Slovenci in Hrvati storili kaj za osvoboditev, ne gre to na vaš rovaš: vaša stranka ie še danes žalostna svobode, ker ji je izvita iz rok za večne čase suprema-tija v Sloveniji, še danes si želite nazaj habsburških loncev, petolizci in izdajalci Slovenstva. Verni oprode so vam postali pri delu zoper edinstvo naroda in države nekateri bivši socijalistični ideologi, ki so se umaknili s poprišča delovanja za proletarske sloje, brž-ko so si materijalno opomogli in si sezidali vile. Ker pri proletarcih, ki so Iz zastopanja njih interesov kovali kapital zase, nimajo nikake zaslombe in ker socijalistična stranka nima sm:s'a za ozkogrudi separatizem, s:li o ti marksistični ideologi v klerikalce. Briga nas socijalizem zdaj, ko imamo vilo pod Gradom in nam do državi vpeliano nodjete nosi tisočake. Naj proletarec vsak sam gleda, da si bo opomogel, kakor si je ta gospod od oblačilnice. Ko je materijalno preskrbljen si skrbi za zabavo z izdajanjem »Avtonomista«. kamor pošiljajo separatisti izbruhe svojega meglenega avtonomizma. Culi smo, da je tudi drugi ideolog socijalizma, povzročitelj zn^ne izjave kulturnih delavcev, uskočil v klerikalni tabor. O, diurnist na ravnateljskem mestu borze rada, o deklarant, o kulturni delavec, kako se prevede stavek: Ouando que bonus dormitat kufinus! Hodita srečno, našla sta mesto, kamor spadata, vajin sorizalizem je bil hum-bug, klerikalci pa se vesele prido-b:tve ker ljubijo uskoke in spokornike. Avtonomistom pa kličemo: Uje-dlnjenje je z elementarno silo na pohodu! S poti, ali vas pa pohodi. Se san ve qui peut! ar» m Ta—— Boško Mašič: NHCijonalist? in ^os'ovftnski de avci. j« S pokretom jugoslavenskih nacionalistov stopa naš nac:onaVem v novo, obširnejšo fazo, ker deluje ne le na d olitičnem. temvečt tud na socialnem, ekonomskem in občekul-turnem polju. Jugoslavenski nacijonalizem ni proti socijalizmu, temveč ima z njim mnogo skunnih točk. Posebno v reševanju socijalnlh vprašanj je cilj isti, razlika je le v načinu in v po-lazni točki soci alne reforme- To se nagiaša tud: v na5°m nrosrramu k’er stoji: »Nacijonarstčna omladina bode propagirala Integralni nacijonali-zeni v prosvetnem, pravnem, ekonomskem in socijalnem življenju naroda«, kar pomeni, da si vzamemo za dolžnost tudi reševanje socijalnih vprašanj, ampak na bazi nacionaliz- ma, ker trdno verujemo, da bodemo ustvarili edino na ta način, tudi na socijalnem polu, pozitivne in trajne rezultate. To naše nršljenje in verovanje rezultira iz opažanja raz-vitka in napredka socialističnih potreb pri onih narodih, kateri so največ dali za socijalizem, ne odrekajoč se pri tem nikoli nacionalističnim idejam in aspiracijam, za katerih ustvarjenje so vedno podredili socijalizem nacijonalizmu. Najekla-tantneiši primer za to so Nemci. Mogel bi nas kdo vprašati, za-kai ne gremo s socija!!stičn!m blokom? Zato, ker propagira Intemaci-Jonafni nacijonalizem, a s tem omalovažuje patrijotski čut in ruši pojm domovine. V našem programu stoji: »Človeštvo Je velika zajednica, v kateri naj postane narod izrazita enota. Vrednost obče človeškega življenja je vrednost sinteze tega, kar daje vsak narod, kot specifični faktor ljudski zajednici«. Zato hočemo razviti v našem narodu najprej razne vrednosti, da bode mogel v človeški zajednici zavzeti dostojno mesto in biti vidljiv faktor zajedn:čnega ustvarjana. Socijalisti pravijo: »Za nas nima nacijonalna borba smis’a, za nas je to končana stvar.« Če bi bila nacijonalna borba v resnici končana stvar, bi mi to prvi veselo pozdravili in šli, na tej močni osnovi, dalje z delom za napredek in dobro našega naroda. Ali ni tako? Danes je še in še kako razvita nacijonalna borba, katera absolvira vse delo in vse misli naibolišh sinov te zeml e. In ravno radi te borbe je ves razvi-tek in napredek našega privatnega in javnega življenja v stagnaciji, katero občutimo vsi na vseh poljih. Nolens volens mora tudi socijalistč-ni blok računati s to borbo, ker od njenega hitrega in pozitivnega konca ie odvisna hitrejša in oozifvnejša izvršitev sociialmh reform. Kako je mogoče v sedanjih razmerah izvesti kako socralno reformo, ko še danes n. pr. Hrvati ne sprejmejo in ne priznajo kakega predloga ali plana, čeravno je dober in koristen, samo zato ker ga predlagajo Srbi in obratno? A socijalistični blok mora priznati, da je v tej državi preslab, da bi mogel sam izvesti potrebne socijalne reforme. Ko bi socijalizem vrgel od sebe inlcrnacijonalizem, samo utopijo, se oprijel naciionalizma in se pretvoril v iskren narodni socijalizem, bi se našel z nami v enem taboru. Lep pojav, ker se to v mnogih naših po-krallnah že dogaja. Tako so v Vojvodini pristopile vse delavske organizacije k naši organizaciji, katera jim na bazi jugoslovanskega nacijo-nalizma garantira z večjim uspehom dosego pravičnih zahtev. Tako je tudi v Brodu, Splitu in po celi Dalmaciji. Razumljivo in upravičeno je to pristopanje delavstva v našo organizacijo, ker naš pokret hoče bratsko slogo in medsebojno bratsko pomaganje, a ne kianja radi razredne ali plemenske mržnje. Med raznimi slo-;i mora vladati harrnonra. a ne separatizem. Nacijonalizem vsebuje vse sloje in stoji na tem. da eden sloj spopolnjuie druzega In da bode vsak posamezen obvarovan. S tem je najbolj zagarantirana enakost, svoboda in pravica. (»Budučnost.« J. M. NEKRASOVLJEV, Beograd: Mi i Italija. Kad je italijanska vlada, po svr-I šetku svetskog rata, uvidela, da je j nesposobna da odgovori teškim za-! dacima svoje unutrašnje politike i da Pspase Italiju od opasnosti boljševiz-| ma. ona je upregla sve svoje snage, pa da stvori — po starom običaju svih vlada u sličnim prilikama — iednog strašnog bauka ili iednu me-Čku. na ko o' bi skoncentrisala svu pažnju italijanskog naroda. Najve-štija i najrafiniranija od svih vlada 1 svih diplomacija na svetu, macchi-avellistička je italijanska vlada i u-spela u svome nastojanju. Ona je dovukla jednu strašnu mečku, koja se zove jadranski problem, i tu, na toi mečki. skoncetrisala ie pažnju čitavog italijanskog naroda. Več posle nekoliko oovika: »Veliko čudo. udi te. samo pet para, samo pet para!« italijanskoj je vladi uspelo sve gledaoce uveriti o torne, kako spas Italiie ovisi jed no v srečnom rešenju jadranskog problema, o potrebi zauziman a Dalmacije i Reke itd. A da publici ne bi dosadilo gledanje. trebalo ie tu mečku terat\ da izvada razne komedije, trebalo je oblačiti je svaki čas u druge halji-ne itd.. I otuda slede razne scene, kao: DžAnnuncijada, paljenje Narodnih Domova i trgovina, zatvaranje jugoslovenskih škola i crkava, ba-canje bombi medu jugoslovensku masu. hapšenie i zatvaranie ugoslo-venskog naroda, potapljanje jugoslovenskih lada, bombardovanle Šibenika, paljenje jugoslovenskih tro-bojki, ricinusovo ulje itd. Kad je italijanska vlada osetila, da ?e to^a igrania sa mečkom več dosta, pošto je medutim u šumi bolj-ševičke neman s vladana i ubi ena. a da su operacije: demonstracije sa mečkom suviše skupe a pomalo 1 opasne, da bi daljno izazivanje i vredanje jugoslovenskog naroda moglo diči glave taliane. tada ie trebalo jadranska mečku oterati sa pozorniee. i, da bi odnosi sa Jugo-slaviju, koja se je z dana u dan opaz-ljivo konsolidovala, postali snošljivi, da bi se zbega o rat sa .lueoslavi om. italijanska vlada, sa Mussolinijem na čelu, trebala .je odgovoriti svoioj medunarodnoj obavezi i izvršiti ra-pallski ugovor. No, kako je italijansko javno mišljenje još uvek pod snažnim dojmom igranja sa jadranskem mečkom i odlučno protsv Jugoslavije i kako se Italijani nikako ne mogu nomirti s mišlj-u. da se od-reknu Dalmacije i Rijeke, kao pokrajine ekonomskog eksploatiranja, to italijanska vlada, da odgovori ovoj svojoj spoljnoj. medunarodnoj No, da Italija ne bi presekla od- iedamput sa iluzi ami svoea naroda odnosno zauzimanja Dalmacije i a-neksije Rijeke i da narod izade iz pozorišta, ostavivši mečku na cedilu, na ulicu da traži računa o vladinim delima, Mussolini je morao dati svečanu izjavu, da on nikako ne misli, da se odrekne Dalmacije, a još manje Rijeke. A kao zalog i ga-ranciju, da ta njegova izjava ima i svoje dublje i ozbiljno značenje, tre-bato ie luku Baroš i Deitu zadržati pod italijanskom okupacijom. Mi, jugoslovenski nacionalisti I komite, sve te teškoče italijanske vlade znamo vrlo dobro, a svakako bolje, što bi italijanski kisoši predstavili za jednu naciju, ko;u oni drže za inferiomu i nekulturnu. Ali istovremeno se pitam: Otkuda to, da se Italija spašava na račun iedne druge države a naročto otkuda to, da se Italija spašava na kalno obračunamo I prečistimo sv$ račune, onda se takoder ljuto vara, Jer ako je Italija ikad u istoriji imala koji stvarni uspeh, ona ni j e još ni« kada ni u čem bolje uspela, nego Što je uspela u torne, što je kroz ove 4 poslednje godine čitav jugoslovenski narod, bez obzira na njegova imenske, verske, klasne i partijske razlike, savršeno ujediniia u mrž-n.ii orotlv Italijo. Itali a treba ioš to da zna, da još nikad u istoriji nije« c*an ra!. za iednu naciju nije bio po-pularniji nego što če za Jugoslova« ne biti rat Jugoslavije protiv Italije. Na kraju imamo još nešta da na« pomenemo; napomenučemo tek u kratko, pošto nam ne ide u račun, da o ovome govorimo opširnije. Ako je Italija konačno ipak osetila po-trebu, da izprazni treču zonu i da prestane sa divljačkim terorom nad našim elementom u Istri, to nije zasluga ni jugoslovanske diplomacije ni italijanske obazrivosti. Mi smelo tvrdimo. da se Italija na tai korak rešila samo i isključivo zato. što zna. da preko 300.000 jugoslovenskih na- obavezi, morala je i opet stvoriti tako drsko. tako podlo, niški i ku- drugu jednu mečku. oko koje bi skoncentrisala pažnju italijanske nacije. I ta nova mečka je stvorena i ona je odigrala več nekoliko uloga i to tako vešto, da publika rado do-lazi da gleda. Ovoj novoj mečki dali su ime: boljševičko-anarhistička o-pasnost, a akti se zovu: hvatanie 60 anarhista i komunista tamo, 30 ovde, ulične borbe izmedu fašista i komunista, fašista i nacionalista itd. I dok su se odigravali jedan čin za drugim, vlada je iza kulisa, u zatišju, orošvercovala santa - margheritske konvencije. račun Jugoslavije,^ koja je u ratu I cionalista i kom-ita nestrpljivo čeka- ju, pa da Italiju na prvi njen jači iz-aziv egzemplarno kazne za sve ono što nam ie kroz 4 nosledme godine učinila, da je kazne tako, kako još nikad nijedan narod nije bio kaž-njen! Jer propast Turske in stropo-štanje Austrije — to su bile napro-sto glume naprama onome, što čeka Italiiu! Ovo je poslednji put, što mi Italiju pozivamo, da ne odugovlači sa ispražnjenjem čitave treče zone, uključivši tu i Deltu i Baroš. Ovo je poslednji put, što je pozivljemo, da prestane sa rušenjem našeg suvere-niteta i sa progonima jugoslovenskog elementa u italijanskem ropstvu. Mi smo dugo trpeli i dugo gutali, jer nismo hteli udariti bez apsolutne sigurnosti u potpun i svestran uspeh. Danas su naše snage takove, da ml ne trebamo oklevati više ni jednoga časa. 1 zato, Liga jugoslovenskih osvetnika poručuje po poslednji put: »Italijo, biraj: Čast ili smrti« Beograd, 13. 11. 1923. Žwel kral»! »Vidovdan« (Novi Sad) prinaša brzoavko iz Beograda: Iz zanesli* vena vira sipo izvode! , da le bila vlada pripravila vse za razpust Or-fune. toda včerai (9. II-) ie prlsto no mesto odbilo predlog. C- - ■ M Nacijonalisti! Zahtevajte »Orjuno« v vseh javnih lokalih, kamor zahajate! Vsem. lii lio $\m si. mi iiiteiipsiiiiijoisiem rti sirtivo im in Kote in nrith »ti. la takoi nam , najviše stradala? Otkuda to, da Italija postupa s nama danas, u dvade-setom veku, onako, kako nisu ni Turci s nama nikad postupali? I dale: Kad ie več odredila Jugosla-viju za svoju žrtvu, je li trebalo, da je na onako nečuven i u istoriji još nikad nezabeležen način eksploatiše i niško vreda? . Ako ie Italija trebala bauka ili mečku, koja se zove italijanski problem. ona ga je mog>’a i insceni-ratfi. Ali sada Se pitamo: je Ti Italijii baš trebalo, da sav jugoslovenski narod pod njenim jarmom baci na prosjački štap? Je li njoj trebalo izgoreti sve jugoslovenske Narodne Domove? Je li njoj trebalo razoriti odnosno pozatvarati sve jugoslovenske škole i orkve? Je li njoj trebalo proterati skoro svukoliku jugoslovensku inteligenciju sa rodene grude i izbaciti jugoslovenski jezik iz škola, crkava i svih nadleštava, pa čak i iz opština. Šta je, dalje, Italiji trebalo otvarati topovsku vatru na Split, t. i. na razoružan grad jedjne suverene države? I šta je. uoošte, Italiji trebalo da inscenira spaljiva-nje naših državnih zastava i da nam da:e jednu za drugom nacionalnu, političku, moralnu i diplomatsku pljusku? Šta joj je, dalje, trebalo, da izdržaje črnogorske i hrvatske legije, da izdržava naše proterane ! izdajnike, da šilje svo;e aeroplane ! nad našu državnu teritonju, da spu-ztaiu letke buntovničke sodrž ne itd? Konstatujemo, da otkako ima istorije, još se nikad Jedna suverena nacija i država nije ponela naprama drugoj kojoj suverenoj naciji kavički, kako je to učinila Italija naprama Jugoslaviji i njenoj naciji kroz poslednje pune 4 godine. Ako Italija misli, da je jugoslovenski narod bez obraza, časti, ponosa i osečaja, pa drži. da je sve ono gore navedeno i koješta drugo, što se ne može ovde navesti, zabo-ravljeno i oprošteno, ona se ljuto vara. Ako drži. da nas može i dalje, kao i dosad, nesmetano i nekažnje-no vredati. pon z vati. sramotiti i ste-tifi., ona se takode vara. Ako Italija drži. da nas naše unutrašnje razlike čine nesposobnim, da s njome radi- JUHI*, lii je pumo ti proti lem ostudnim LJUBO D. JURKOVIČ: (4). Pod junačkim Veselinovim rukama lemeš! vida mi dobrog! Veselinu je pri duši bilo teško vrlo teško. ___________________________________________________ _ 1 moja su brača puni 1 pre- je ja*ko~škripao i zvonko bi zazveknuo kad bi puni dece i blaga, a malo zemlje. Za sve nema j On je osečao da čemu se dogoditi nešto velika naišao na koji kamenčak... j ovde mesta ni opstanka. Pa svade i zagovara- i strašna. Hiljadu misli po hiljadu puta prodoše ‘ ‘ mu kroz izmorenu glavu. Činilo mu se je kao da če sad hTadu gromov,i nncat' n n i - da č ■ ga Zemlja se je na zimskom suncu blistala, a nia, srde je sve to! - 1 — Cuo sam gde ljudi govore. duge brazde izorane zemlje izgledale su kao nastavi II. DEO. Prošle su mnoge i mnoge godine i godine j ta a Andelijine i Veselinove ženidbe. da su obasute čistim biserjem i dragim kame- Veselin iza male Stanke i duboka razmjšljanja njem- Oseča-s se 'e neki osob;t' zemliani miriš. , . , . .. . .____... , . Na obližnjim brežuljcima sneg se malo po neobrademh zemalja koje bi da vale obdan plod — da tamo daleko, negde na jug. imade lepih i malo kopnio ... kad bi se samo obradivale, a i kraj da je tamo — i Veselin je bio odeven uskim tamnomodrim krasan Srce me tamo dolie vuče. Jednog sunčanog zimskog dana stajao ie benevrekama. koje su bde urešene svetlomo- jednog ču dana tamo da podem. da tamo sebi ■ - ~ drim uresom i gdegde malo istrošene. Bio je nadem novu postojbmu i da tu sazidem i po- Veselin Veselinovič nad drvenim plugom. Bio le sav oznoeti od naDomog rada: ruka ve ie za-sukao poviše lakata; na rukama mu nabrek-nuše modre žile pune rujne krvi. Orao je svoju oranicu. a plugom ie unregnuo šestero volova orača. Volovi su bili veliki, beli i šareni sa velikim oštrim rogovima ... Volove ie vratio n egov stariii sin volar Vuk, koji je milo sekao lepu volunjsku pesmu, e da mu volovi budu veseliji i da mu bolje oru. Sekanje je zasladivao zvonkim glasom, a u pesmi bi umetnuo neke osobite glasove, pa ote-zajuči pevaše: Cmčj cvčle, crano cmčja; Cuprl cjarmu, evolak dragi! Cajde evolak cmoj cradi, Cradi cvčlak dragi, — drdgi---------- U ruci je držao dugi bad, pa sad jednoga, a sad drugoga vola, više od milošte no od potrebe, badao je i neumorno je dalje pevao, milo sekaluči. Volovima su se zaervenile noge od izorane zemlje, a bele su im bale navrnule na gubice, pa su ih ponovo mirno natrag u usta stavijali. - - - > v * -* i * > • vnr» ■ namrštena čela: u licu ervene zemljane boje — Ustavide ih, Vuče — viknu sinu — da malo upočinemo! — Ea, ea; rano moja! — Ustavljao je Vuk SVO)'* h'*"”1 t'ib’<*. Veselin 1 Vuk sedoše pod jednim obližnjim grmom, u zaklonici od lagane južine. Izvadili su čuturu vina i komad ječmenice pa su se dobro nahranili, snružili su se na zemlju i naslonili se svaki na lakat leve ruke. Volovi su takoder legli i nekako su zadovoljnim pogledom mirno gledali preda se i pre-žvakali hranu ... — Svantevida mi dobrog, — mislio je u sebi Veselin iza užine — malo zemlje i malo vinograda imadem. Dece dosta, blaga još i više, a malo, premalo zemlje. — Čitava struga vu-njači, buk kozjači: dvanaestero volova orača, troje krava muzara i troje teladi; dvanaestero prasadi; dobra konja jahača, kobilu i mlado ždrebe; sllu peradl — i tako sve dalje I dalje nabrajao Je sve blago I imanje svoje, pa nastavi odlučno — tnalo, premalo zemlje, Svante- dignem kulu lepšu od ove koju ovde gore irradem. — Dva nr ie ma'ena. na kad mi deca ponarastu. neče imafi gde stati 1 neče imati na čemu da žive. — Na jug, na jug! bacati i o crnu zemlju tuči, te okretati ga I sve mu kosti isprebijati. Činilo mu se je kao da če cela ^cnTa dn če isnucati. na da če njega gutati. pritiskivati i ponova ga iz utrobe svoje bacati van ... Takove su misli morile Veselina pri svakom koraku. On je držao, da je to nemila os-veta nemilog Nevida. Ali ipak, med svim tim črnim mislima, plamtela je jedna mala svetla Iskra, koja mu je kazivala da če sve te boli. sve patnje i sve te strahote nadvladati, preboleti l preživeti, pa da ga u budučnosti čeka nešto veliko i lepo, njega i celo njegovo koleno. Mirno i največim samopregorem, slegnuo je izmorena pleča i donekle se je izmirio tim mislima, a za ono što je imalo da bude kao da mu nije ni stalo. - Sto bog i sreča unačka! — Kliknuo .te junačkim glasom, a glavu namrštena čela tvrdo snusti na junaoka i n- Crne guste obrve na- Jednog se je dana odlučio i uputio prama jugu. Na sebe je navukao erveni, lepo izvezen i izšarani konoran: pokrio se dttgom belom ha-ljinom: navukao je lepe nove čarape. obojke i tozluke sa novim opancima. Divota ga je bilo DOg,’edati Pravi sin staih vremena! Putnjuči dugo i dugo kroz nepoznate kra- jeve, pred kasnu noč jednog kišovitog dana, - — __ Veselin je Veselinovič gavliao po nepreglednoj mrštio je i svoje velike ocii otvono, zenice ra-baruštini... .Dušu mu je tištilo nešto teško — Sirio i ukočeno je gledao daleko, daleko — u teško ko olovo... Ali neznajuči ni kamo, ni tamu. kuda, gavljao je dugo 1 dugo, a kad je celu baru i ^l0 Je Ciljna izgleda jednog ispačen g progavljao. sav zaduhan, zablačen, Izmoren, čeljadeta. a na ustima mu se je ukazivala bela kao nemilo isprebiian. našao se je u vrletnoj i [ pena kao slina zaplašenu konju. Premda je bio kamenitoj gori: u čudnovatom nekom kraju. umoran i nije znao kuda hoda, on je čvrstim Gusti. veliki l crni oblači valjali su se le-! korakom gigljao i gigljao po nepoznatoj 1 vrie-dan za drugim i tarna je postajala sve to veča i i tn°i E°rl dugo i dugo... yeča, sve gušča i gušča... I (Nastavlja se.) kjer je doživel polk svojo Golgo* to. Človeku se zdi vsa ta groza nekaj neverjetnega, a je vendar tragična resnica, krvava zgodovina, ki jo je pretrpelo toliko in toliko tisoč naših fantov in mož. Dalje poraz italijanske armade, pohod v Italijo. Strahovite boje ob Piavi, poraz avstrijske armade, njen raz* pad. In dalje upor polka in njega zakletev. V knjigi je naštetih vse polno živih prič, ki svedočijo za neovržno zgodovino tega strašne* ga trpljenja. Delo izpopolnjuje še 25 izvirnih slik, ki predstavljajo vso kruto resničnost bestijalne vojne. Za vse one tisoče in tisoče, ki so pri polku trpeli, bo to prava spominska knjiga, zanimiva pa bo tudi za vse, ki nimajo pojma o grozotah na fronti. Knjiga bo za* nimala tudi naše neodrešene bra* te, ker na njih zemlji se je vršila vsa ta strašna žaloigra in tudi njim je delo posvečeno. Kako so razpa* dale cele vasi, kako je ginila vsa dežela. Pisatelj je gledal njeno raz* dejanje, njeno zasužnjenje, v du* hu pa vidi tudi njeno — odrešenje. V »viziji osvete« dvigne zasužnje* ne brate iz robstva. Kmnlkm, Oblasnl odbor kakor tudi mestni OR-JU-NE poslujeta v areni Narodnega doma. Uradne ure: vsak dan od 10.—12. In od 16.—19. ure. Člane poživljamo, da se takoj naroče na naše glasilo. Za imovitej-še člane je naročitev obvezna. Naroča se potom mestnih organizacij, po položnicah ali pa z dopisnico na »pravo lista. Oblastni odbor. Vsem naročnikom pošiljamo naš Ust točno. Prihajajo nam pa pritoč-be da isti lista ne dobe- Očividno sp nam delalo zapreke na pošti. Prosimo cen.ene naročnike, naj nam ta-koi javi o nedostatke. — Podlost. Od pokrajinske pprave smo dobili informacijo, da je bil na gospodarja tov. S. Žnideršiča poslan službeno, poštnine prosto, en izvod »Slov. Naroda«, od 6. L m., v katerem je članek, kjer je opisan njegov nastop pri g. pokr. namestniku. Ta članek je obrobljen in ime Stanko Žnideršič podčrtano. Radičevi agenti v Mar boru. V torek. 13. t. m. so sklicali Radičevi in Novačanovi agenti v gostilno Oro-vič v Vetrinjski ulici v Mar boru agitacijski sestanek na katerega so Prišli večinoma tamkajšnji nemčuri. Agenti so delili med svoie vernike nemški program Radičeve republikanske stranke z Radičevo sliko ter »Slobodni dom« in »Republ kanca«. Ko so izvedeli naši tamkajšnji tovariši za to zborovan:e. so poslali k Oroviču par čet, ki so republikance razgnale in zaplenile n ihove programe, liste in spise. Vzklikajoč kralju tn enotni Jugoslaviji so se orunaši »ato mirno razšli- Upamo, da si Radičevi in Novačanovi agenti ne bodo več upali na vroča mariborska tla. Živela mariborska Orjuna. Šport klub Printorie In akadem. klub Primorje sta prired la prešle dni zabavi. Zabavo privoščimo vsem mlad>m 1 udem. toda vprašamo ne-odrešence kako se ie dogodilo, da Je med n imi tudi ra!al italijanski delegat- Mari tudi to snada v iredentist č-no Prireditev? To ie škandal prve vrste! Prireditelj pa zaslužo, da Um naši neodrešeni brat.ie tam preko da:o pokusiti ma'o ricinovega. Mi Pa tem petolizcem priporočamo, da okrasijo drugič dvorano z Italijanskimi zastavami, kakor so to napravili n ihovi idrijski tovar'ši- Ali ne občutite sramote Vašega početja? Ali yam je italijanski fašizem izgnal že zadn:o troho ponosa? Ali mislite, da se tako osvaia domača gruda? Dopis »Orjuni«. Prejeli smo: Podpisani se naročam na Vaš list ter nameravam pristopiti k borcem za naso narodno idejo. Naznan.am, da sem član (Zagorskega) Sokola ter javljam, da sem bil leta 1914. v Celju radi mojega narodnega mišljenja aretiran in v Gradcu obsojen na dveletno lečo. katero sem prebil v vojaški kaznlntai v Mollersdorfu pri Dunaju. — Po poklicu sem trgovski sotrudnik; ker pa so žal še tako žalostne razmere, sem bil primoran prijeti za delo ori tukaišntam premo-gokopu- Tudi ori nas imajo Švabi In protdržavni elementi glavno vlogo ter zatira o kjerkoli mogoče narodne-delavce. Pa sai se ti škodljivci naše domovine lahko šopirijo, ker imamo žajibog na kompetentnih mestih take k:mavce, kakor n. or. g. Hribar, ki bi se še sedai radi z bajonetonj Dostavili v bran našim najhulšim sovražnikom ter bi prodali tud; domovino za n ih obstoj. Iz lastnega orepričanla. da se mora z vso silo zatreti ta prot:državna golazen pristopam k Vaši oganizaciji s klicem: V boj! za domovino. Zdravo! Na naš parte v tedni prejšri ih številk smo prejeli sledečo izjavo, katero objavljamo: Moja izjava. Podpisani Anton Umberger, so-dnig in vod a tvrdke Siegel & drug, Ljubljana. Dunajska cesta 31. Izjavljam za svoio osebo: da sem ro en Ljubljančan in odločen naprednjak. Kot pripadnik narodno - napredne stranke sem go il narodno mišljenje in podpiral naored. stremljenje. S stanu primernimi prispevki sem oomogel razlčnim' naprednimi društvi in posebno rad diaštvu. 35, reci petintrideset let sem član bub- l.ianskega Sokola, član Jugoslov. Ala-tlce. član Slov- plan nskega društva ter bil svo ečasno navdušen pevec Glasbene Matice. Izjavljam, da vsa ta dejštva zadostno dokazuje o mole notranje prepričanje in se mi ie z partem v »Or-iuni« delala vekka krivita. Izjavljam, da so sodi ugi tvrdke Cehoslovaki. Slučatao e bil med mo-io odsotnostjo drugo polovico meseca januara prokurist tvrdke tu. kateri je Nemec, rodom Dunajčan ter e vsled tega govor i le nemško za kar pa jaz ne morem nositi nikake odgovornosti in se meni samemu ali tvrdki v splošnem ne more vzeti v zlo. Izjavo potrjujem z lastnoročnm podpisom; Anton Umberger. S tem pa še ni rečeno da ne ob-sotaino tstiii Jugoslovanov, kateri nosotata svoo narodnost v zaščito tufh tvrdk, katere nam potem vtihotapljata svoje ljudi. V boj za Jugoslovansko Naci* jo! Kdor ni z nami, je proti nam; kdor je proti nam je profi državi — zato podpiraj in pridruži se Or.ju.na.l HaiPti vesti. Stavka cestne železnice še vedno traja. Vprašamo merodajne faktorje, ali bode res treba Orjune, da se nekolikim nemškim čifutom odločno pove. da ne pustimo svojih 1 udi na svojih tleh izmozgavati? In vi širo-koustni rešitelji delavsva — kje ste? Kmalu vas bodemo naučili, kako se brez fraz pomaga delavstvu! »Grafični Radnik« je or:obč:l nastopni poziv: »Zadnje dni se množe dejanski napadi na razne tiskarne. Iz mržnje napram posamnim listom smatra o gotovi nepoučeni mladi ljud!e za potrebno, da se maščuje nad tiskarno v kateri se tiska dotič-ni list v kateri so zaposleni popolnoma nedolžni grafični delavci. Dogodilo se je celo, da ie bila v neki tiskarni med grafčne delavce vržena tudi bomba. Samo sluča u se ie zahval evati. da so se ti siromaki pravočasno rešili in tako utekli gotovi smrti. Tako ti atentati, namenjeni poed:nim Ustom, ne zadeneta onih, katerim so namenjeni marveč popolnoma nedolžne ljudi, nas grafčne delavce, ki na ta načn lahko izgubimo življenje in kruh. Sedaj se govori tudi v Zagrebu, da bodo zaradi psave nekaterih listov demolirali poedine tiskarne v Zagrebu. Vsaka akci a rodi reakcijo. Strankarska mržrra je prikioela do vrhunca In nr.rodno je. da se bg stranka, kateri je druga stranka demciirala Iskalno njenega lista, revanžirala. A končni rezultat? Ti listi bodo zopet izhajali v katerikoli nedemolirani t skarni. a iz demoliranih tiskaren bo ostalo brez posla in bo vrženo na ul co na stot'ne grafičmh delavcev. To sili grafične delavce na to. da skrbe za potrebno samoobrambo- Z ozirom na to opozariamo tem potom pristaše vseh strank, na* se izogibljeta tak-šn h nakan. V protivnern slučata bodo graf čni delavci primorani, da ustavita delo in s tein onemogoč jo izhajan e nienih glasil v vsi državi oni stranki, katere pristaši bi poškodovali ali demolirali t:skarne listov nasprotne stranke. V tem stremljenju e dolžan v svojem lastnem interesu nas oodirrati tudi Savez Udru-žen'a grafičnih ooduzeča v Jugoslaviji. Tovariš ! Bod!te proravleui!« Kaj ie vse mogoče v Jugoslaviji? V cenjeni Orjuni od 6. febr. sem či-tai neverjetno: Banjaluka Stadt. Jaz vam sporočim še eno neverjetno: v Mariboru v meščanski šoli imajo učenci še danes v njih čitankah iv strani 116 cesarsko pesem. Ne vem je to zanikernost ali so pobožne želje. Naj bo prvo ali drugo, obsojanja je vredno. — Orjunaš. U starom Bcčeju (Vojvodina) na-iavfi su bil: Komadinlčevi zemlta-radnici zbor, na koji su u velikom broju došli i tamošnji nacijonalisti. Komadlničevac dr. Apič počeo je da govori i to madžarskim jezikom. ali ta morao odmah pTestatl. jer su nacijonalisti digli veliku galamu, pročerali ga sa govorničke trlbine 1 održali onda veliki nacijonalist:čki zbor. Komadlničevci, udruženi s Ma-darimapočeli su po crkvama zvoniti u sva zvona i zvati narod na uzbunu, ali su se brzo umirili, jer su nadošli odredi akcione sekcije, koji su izazivače ubrzo primirili. Komunizem je treba zatreti! V Trstu so odkrili veliko jugoslovan-sko-italijansko komunistično zaroto. Italijanski listi pišejo, da so imeli zarotniki po navodilih iz Moskve dvigniti ustanek v Jugoslaviji in Italiji obenem. Kakor nam je draga Rusija kot slovanska zemlja, odločno pa moramo odklanjati povelje Židov, ki rezidirajo v svetem Kremlju in ga onečaščajo na nesrečo in sramoto | bratskega ruskega naroda. Komunizem mora izginiti! Doli Švabe! Iz Prage javljajo, da | je prišlo v praškem gledališču do burnih demonstracij o priliki neke komedije Bernharda Shawa, kjer se zasmehujejo balkanski vojniki. Ju- I goslovanski dijaki so dvignili tak j hrup, da so morali predstavo prekiniti. Slovenska društva podpirajo Nemce. V Mariboru v Jurčičevi ulici se nahaja hotel in restavra* cija »Stara pivarna«, ki je last pretkanega nemškega nacijona* lista Halbwidla, ki se je udeležil dne 1. t. m. tudi izzivalnega celj* skega »Jagaballa«. Nemci tega ho* tela in restavracije ne posečajo to* liko, pač pa ga skrbno podpirajo razna zavedna (?) narodna društ* va, ki prirejajo tam svoje občne zbore, sestanke itd. Tam zboruje Slovensko Planinsko Društvo, tam zborujejo slovenski športniki itd. G. Halbvvidl se na račun sloven* skih par debeli, poseča razne pan* germanske prireditve ter se smeje neumnim Slovencem,' ki ga podpi* rajo. Opozarjamo slovenska mari* borska društva kakor tudi poedin* ce, da se enkrat vendar zavejo, kaj je njihova dolžnost. »Stara pivar* na« spada na indeks. Enako zbo* ruje j o razna slovenska društva in klubi (S. K. »Maribor«, »Grohar«, Novinarski klub itd.) v kavarni »Rotovž«, ki je last Nemca Kaf* ferja, bivšega velikega prijatelja nadvojvode Evgena. Tudi to je sramota, ki mora biti čimpreje iz* brisana. Umazana cun a. s katero bi si nc smel zamazati rok nobeden Jugoslovan, so Kleklove novine. Znač Ino je. kako demagog Klek! zaoel:u'e ubogi slovenski narod v Prekmurju. Vse. kar ie poštenega, zmer a s srbskimi hlapci. Šele so mu oosrboval-n:ce. Beograd ie bogato obložena inVa, iz katere dobivamo samo drobtinice itd. To umazano gonta proti naroJu m naši narodni državi pa podpira tudi g. okraini glavar, ki gre hujskačem zelo na roko. Nešteti klici zavednih Jugoslovanov iz Prek- murja nas opominjajo na to sr a mo-ten e naroda in države. Že se osnuje v več krajih Prekmurja Orjuna, ki bo pokazala tej črnožolti madžaro-filski gospodi, da se jugoslovanski narod ne da zavajati v sužnost in ne pod jarem grofov in hercegov. za katere se g. Klekl pr dno potegu, e. Okusil je narod sladkosti suženjstva. Ne mara ga več, ker je zadosti pretrpel. Dan obračuna ni daleč! Aretirani protidržavni agitator]!. V vasi Tordinci so orožniki aretirali več agitatorjev, ki so agitirali v protidržavnem smislu. Aretiranci so bili izročeni osiješkemu državnemu pravdništvu. Rajanje »Švabov« v Šoštanju. Pretečeno soboto se je tu vršila zabava NVoschnaggovih uradnikov, med katere spadajo tudi oni, ki pometajo pisarne in stranišča, pod firmo »Beamtenbal«. Na to prire* ditev so bili povabljeni skoraj vsi tuk. Slovenci: in res se je našlo med našimi vrstami nekaj izmeč« kov, ki so prireditev posetili. Naj navedemo imena: Kompletna rod* bina Sinica, Janežič Gusta, blagaj* ničarka tuk. Sokola, sicer učitelji* ca in postajenačelnik Zupan Lipe — sramota jim! Da bi se »Bal« tem impozantneje vršil, je naročil tuk. župan g. Marinček več orožnikov, da so varovali to propalo gardo. Kot protiuslugo so mu Švabi baje podarili več buteljk pristnega jeru* zalemca. Obisk je bil precej kla* vem, ker večina nemčurskih lov* cev ni še okrevala po »Jagi« v Celju. — Verujte nam, Wosch« nagg et comp., da je bila priredi« tev te vrste zadnja v Šoštanju. Vsem organizacijam. Poživljamo vse člane, da ne sprejme o nobenih nodpor od naših nasorotnlkov, posebno od tujerodcev Ce sa ie to zgodilo, naj se zneski takoj vrnejo. Oblastni odbor. Somišljeniki, berite in širite »OR* JU NO«, ko jo prečitate, jo dajte naprej! Mi se borimo za edinstvo in ve* ličino naše države, za povzdigo in razvitek vsake poedine klase in vsakega poedinega človeka. flaznašalec za mesto Ljubljana se sprejme. Zglasiti se je od 5.-7. ure zvečer v ARENI NARODNEGA DOMA. DR. IVO MOGOROVIČ, Beograd: Misli in prepr č«n«a. Kar sta zrak in svetloba za rastlino, to je svoboda za človeka. • Dokler ne pride človek izpod udarcev preganjanja, bede in ponižanja popolnoma čist, ne more občutiti toplote notranje svobode. • Javno mnenie .ie nestanov:tno kakor marčevo vreme. Da se razčisti obzorje in ustanovi vreme, so velikokrat potrebne velike nevihte. Hiteti za slavo, se pravi, bežati od nje. Delati iz častihlepnosti se pravi, deta ti nekaj, za kar niste dorasli. • Medtem ko temelji moč reakcionarnih strank na egoizmu in korup- ciji, je vsa sila revolucionarnih strank v morali in nesebičnosti Fatalnost hrvaškega bloka je v tem, da so vodniki njegove politike sovraštvo in maščevanje, dva naj-grša in obenem tudi najdražja svetovalca. Obstoj klerikalne stranke v Jugoslaviji nam je dokaz, da jugoslovanski narod še vedno ne zna razlikovati naloge cerkve od naloge države. Vlačiti politiko v cerkev se pravi, goniti Boga iz nje. * Klerikalec v parlamentu je kakor hudič v cerkvi. Religija in politika sta dva dragocena elementa, ki pa, čimbolj se med sabo dotikata, tembolj izgubljata svojo lepoto in vrednost. Mnogim notranjim in zunanjim sovražnikom se skomina po jugoslovanskem narodu. Toda, dokler bo pesem o Kraljeviču Marku odmevala v src:h niezovih Dotomcev bo ta narod vedno bolj in bolj napredoval in postajal močnejši. • Vsa zgodovina jugoslovanskega naroda nas utrjuje v veri, da bo on na vse sovraštvo, pakost in slepoto svojih premaganih tiranov odgovoril z ljubeznijo in svetlobo. Do iskrenega prijateljstva med jugoslovanskim in italijanskim narodom ne more priti nikoli, to pa iz prostega razloga, ker sta si značaja obeh narodov diametralno nasprotna. Medtem ko je jugoslovanski narod vtelešeno junaštvo, nosi italijanski narod v sebi vse lastnosti bojazljivca. ■sv n sa v v Zemljišče po ceni na prodaj! Proda se zemljišče v obsegu 11.548 m*, oddaljeno pol ure od glavne pošte Ljubi ana ležeče ob deželn' cesti Ljubljana-Šmartno 500 m nad poljsko šolo. Cena 100.000 Din. Naslov: Mirko Stefauovič Ljubljana, Gorupova ul št. 8/IL AkO kašljate je edino sredstvo proti prehlajenfu PEKTO kateri sigurno pomaga „ADRIJA“ drogerija in foto - manufaktura B. Čvančara, Ljubljana. Cie. Gle. Transatlantique, Francoska linija 1 HAVRE — NEWY0RK Najkrajša linija, samo 6 dni čez morje. Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d. Zagreb. lome listke ie \mima pojasnila daje zastopnik UHLJIH Kolodvorska ulita Itn. 41 t i L Uti n til Ha debelo io drobna. ija DRAGO SCHWAB Uillit Midi v zalogi specijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimnlki, ragluni etc. ! Izdelava oblek ▼ last- | nem modernem salonu. ■ Carinsko - Posredn iki - Bureaua Uvoz GROM Izvoz Centrala Ljubljana Kolodv. utica 41. Podružnice i Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh, Bistrica, Čakovec. Rakek. i Kr. monopolna veleprodaja soli JADRANA Ljubljana. Dunajska cesta St. 19. Prodaja Špecerijskega in kolonljalnega olaga na debelo. 7*lcton laiamrb. 113. TELEFON 177 BRZOJAVKE: TSXTtUfl DELN SKI KAPITAL Z REZERVAMI Din 4,©©®.®©© DEVIŠKI KAPITAL Z REZERVAMI Din 4,300.000 LJUBLJANA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA D. D jt Semena 1 W/. na debelo In drobno ;p| W/> za polje in vrt priporoča 'j$m % Sever &Komp. |9 W Ljubljana. i_g ||| M/ PISK* po cenovnik! Ljubljana, nasproti glavne pošte, s bjh suisBM ‘vNvnann I 3IA01VNU3S 'O VN AOOtll VMSri))H:3NOM Odgovorni urednik: inž. F. KRANJEC. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Mi mli zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igrnčni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa, so najcenejši: „TRIBUNA*, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška c. 4. Zobna pasta Ustna voda proisBMmBU mm*, nuiumt IRIOJRfl: BEDlEI mn ?5 iiifiiiTiinn^nnirminirniiiiififiiai »SLOGRAD Slovenska gradbena in industrijska d. d. TeEefon Istlcr. 180. Telefon i«Ser. ISO. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, bptonske in železobetonske -konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, Bsil©“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga ra. ^ cb1" imiBMJf, ruumiiiE m n iuu Klune oskrbuje v tu- in inozemstvu po originalnih tarifnih cenah cružiia z o. z. UBBLMtlA I BEGiHD Senpsti trg il. 3. j Snnski ulita lir. 1 Oficijeluo zastopstvo Praškega vzorčnega velesejma v Pragi od 11. do 18. marca in od 2. do 9. septembra 1923. Pili lili ADRES po določenih strokah in krajih naše kraljevine. Proračuni brezplačno. MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! I Mi«juinn oblasiveos poverjen slaviieni iožioer te mestni itniuil Kupuje in prodaja . . • vse vrste lesa EMPEX druiba z o. z. LJUBLJANA Lastna ža^a......... v Bohinjski Bistrici ZOBNA KRENA NAJBOLJA DIVADENT DOBi SE POVSOD in »o st.lt Mjt In pjiktiia vsakovntne visoke zgiaie, volt zpls, __ fflaitelMite itavBe iti Autogaraia AUTODELAVN1CA A. Thaler LJUBLJANA GL3NCE 37. ŽEIEZNATO VINO lekarnarja PICCOLi-ja v L ubljani, Dimniška cesta, krepča oslat^e m< G avna za oga na diobno in ua debelo l.jubljana, Breg 20 in podruž. Aleksandrova e t. .........■ .sMaacss Modna in športna trgovina za dame in $©ip®de Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev In nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, perila, kravat in drugega. — ' -..bs=s-.;s=: ...—rt ! c S c itmHlllliniHKNiimimHMintttINIIIIHININHIIHIHHHHtlllMUHIHHIIMMNIUIHNMIIHNMMIiNIIIUUIIUUMIItlllMHH)« umimm TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. Brzojavi: (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Telefoni: 13», trgovska, napjtag gR rezerve Dh. 17,500.000*-. m' m' Izvršuje vse bančne posle naitočneje in naškulantneje. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd Ljubi ana (menjalnica v Kolodvorski ulici). „SAVA“ £@ „CABA“ OpCe osipun.vajnde \^My Omare 0CHrypaB^jyfce dlonlčarsko d: uštvo fw%z] RHommapCKo ,a.pyiiiTBO ZAGREB EP! SArPEB Generalno zastopstvo za Slovenifo V LJUBLJANI Sv. Petra cesta št. 2 Posluj8 v vseh zavarovalnih strokah. d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov veleniski, šentianški In trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnik« v, za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete, NASLOV: PromUDl zavtd za premog, Id. Podružnica v