Naročnina
snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. i Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka S.
šiev. rač. poštne hran. 12.549
?zhaja vsako nedeljo.
V, LITO
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran S00 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 35°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 27. februarja 1938.
ŠTEV. 9.
Dva važna dogodila
V današnjih zmešnjavah, ki so zavladale na političnem polju naše krhke Evrope, v katerih se nihče prav ne spozna, najbrž niti vodilni državniki ne, so se kljub temu zarisali na evropskem obzorju dogodki, ki so vse drugo potisnili v ozadje. Že nekaj časa je osredotočena vsa pozornost na Rumunijo, našo sosedo, ki preživlja težke trenutke, kjer se vlade menjajo preko noči. Skoro istočasno pa je kakor bomba padla med evropske državnike vest, da sta se sestala Hitler in avstrijski državnik Schuschnigg. Nič ni točno znanega, kai sta govorila, le dogodki v Avstriji kažejo, da se nista razgovarjala o vremenu in o slabih časih, temveč sta obravnavala stvari, ki bodo usodno vplivali na bodoče življenje naše sosede. In če se pri dveh naših sosedih odigravajo tako važni dogodki, se upravičeno vprašujemo za vzroke, ki so povzročili tolikšnega govorenja in ugibanja po vsem svetu.
Predvsem Rumunija ! Po zadnjih volitvah, ki so bile koncem preteklega leta, je takratna vladna stranka doživela takšen poraz, da se je morala umakniti z vodilnega mesta. In vsi so bili presenečeni, ko je prihodnjo vlado sestavil Goga, čigar stranka ni pri volitvah dobila niti 10 odstotkov vseh oddanih glasov. Delo te vlade je povzročilo toliko hrupa, da je bilo vsakomur jasno, da ministri okrog Goge, ne bodo postali stari na svojih položajih. Kar čez noč je hotel namreč Goga spraviti iz Rumunije vse žide, ter se je sploh v vseh svojih ukrepih močno naslanjal na Hitlerja in njegovo Nemčijo. Pozabil pa je pri tem, da je nemški narod ves drugačen ko rumunski in da se tudi življenske prilike Rumunije ne dajo primerjati z onimi v Nemčiji. Tako je bilo njegovo „ čiščenje", kakor se je sam izrazil, ob sojeno na neuspeh in Evropa je bila deležna, kratkega komičnega prizora, ki se je končal prej, kakor si ga je nadejala. Gogovo delo je povzročilo nevarne notranjepolitične krče, katerim so sledile tudi zunanjepolitične težave, ki so dosegle svoj vrhunec z nenadnim odstopom Gogove vlade.
Bila pa je tudi že skoraj dvanajsta ura. Notranjepolitične težave bi mogoče Goga še premagal, če se ne bi s tem, da je hotel vso zunanjo politiko Rumunije postaviti na glavo, temeljito zaletel. Nekdanji zavezniki (Francija, Anglija) so svareče dvignili svoj glas, ko je začel Goga usmerjati svoj politični voz na os Rim—Berlin. V tem trenutku pa se je zganila tudi Rusija, in opomnila Rumunijo, da tudi računi glede Besara-bije, ki je veljalo že od nekdaj za sporno ozemlje med Rumunijo in Sovjeti, še niso pozabljeni in poravnani, Skratka: klešče so se vedno bolj stiskale, izhoda ni bilo videti nobenega. Poleg tega pa je prišel še finančni pritisk od zunaj, ki je gospodarsko zelo odvisno Rumunijo prisilil k predaji. Nova vlada, ki je vzela po Gogu krmilo države v roke, je bila sprejeta v Angliji kakor tudi v Franciji ugodno. Potrjujejo se vesti, da bo v kratkem rumunski kralj Karol uradno obiskal London, ali z drugimi besedami, šel bo, da bo pri svojih zaveznikih razčistil zunanjopolitično situacijo Rumunije, ki je v zadnjih tednih krenila na stranpota. Rumunija je naš prijatelj in zaveznik, zato bo njene ozdravitve ter zunanje in notranje okrepitve vesel celokupni jugoslovenski narod.
Drugo poglavje pa tvori sestanek dveh nemških kancelarjev v Berchtsgadnu. Bil je skrbno pripravljen, vendar so pa čuvali skrivnost vse do takrat, ko sta se oba državnika že sešla, zato je tudi ta vest vplivala tako senzacijonalno. Sestanek je služil razčiščenju od-nošajev med obema nemškima državama. To je bilo tudi potrebno. Kljub sporazumu, ki je bil leta 1936. sklenjen med Nemčijo in Avstrijo, je prišlo posebno na avstrijskih tleh do takih dogodkov (narodnosocialistično rovar-jenje in preganjanje hitlerjevcev od strani avstrijskih oblasti), da se je bilo resno bati povrnitev one nevarne napetosti, ki je vladala med obema državama pred sklenitvijo sporazuma 1936. V zadnjem času je avstrijska zunanja politika sploh na trhlih nogah. Pred leti še si je hotela Avstrija zavarovati svojo samostojnost na ta način, da se je naslonila na Italijo, ki je njo, kakor tudi Madžarsko vzela v svojo zaščito. Po-
tem pa so se dogodki tako obrnili, da sta se zvezale \ Nemčija in Italija — os Rim—Berlin. Ta prijateljska zveza je tudi olajšala stališče Avstrije, ker je Italija dosegla, da je Nemčija podala izjavo v avstrijski samostojnosti in neodvisnosti, z zagotovilom, da se ne bo vmešavala v avstrijske notranje zadeve. Ne ta, pa tudi ne prejšnji sporazumi niso dosegli tega, kar se je od njih pričakovalo. Zopet so se pojavljala trenja. Avstrijski hitlerjevci so še naprej rovarili proti Schuschnig-govi vladi in ji povzročili vedno nove neprijetnosti. Posebno v zadnjih tednih je postalo njih delovanje kaj živahno in to v srcu Avstrije — v prestolnici Dunaj — kjer so na nočnih pohodih pristaši Hitlerja razbijali okna in telefonske govorilnice ter izrabili vsako priliko (še športne tekme), da so dali duška svojemu navdušenju do poglavarja nemške države. V takih okoliščinah je razumljivo, da je avstrijski kance-lar smatral za potrebno in koristno, da se sam porazgovori z vo-
diteljem Nemčije, v vseh vprašanjih, ki se tičejo medsebojnih odnošajev obeh držav. Da se je to res temeljito izvršilo, je dokaz ta, da sta se oba državnika razgovarjala polnih 11 ur. Na Dunaju kakor tudi v Berlinu pa molče o vsebini razgovorov. Ve se le to, da je Schuschnigg vztrajal na izpolnitvi že sklenjene pogodbe med obema državama in branil samostojnost svoje države. Ne le v obeh prizadetih državah, temveč tudi v ostali Evropi pripisujejo razčiščenju avstrijsko-nemških odnošajev velik pomen in skušajo s tem v zvezi razvozljati tudi skrivnostne dogodke, ki so se odigrali zadnje tedne v Nemčiji (čiščenje v nemški armadi), ki so še danes za ves svet skrivnostna knjiga s sedmimi pečati.
Kaj je pripravilo Hitlerja do razčiščenja odnošajev z Avstrijo ? Temu in vsem njegovim zadnjim ukrepom bo mogoče odgovoriti že v kratkem, saj se obeta njegov govor pred nemškim parlamentom, za katerega vlada razumljiva radovednost po vsem svetu.
POLITIKA
V narodni skupSčini se je ves pretekli teden nadaljevala debata o predloženem proračunu. Razprava je prav živahna in na dnevnem redu so govori številnih poslancev, ki zagovarjajo pa tudi kritizirajo delo vlade. Navajamo nekaj primerov iz govorov narodnih zastopnikov: Posl. Zdravko-v!č (izvoljen na listi dr. Mačka) se je obširno bavil s sporazumom združene opozicije in kritiziral politiko vlade. — Milan Čijfč (JRZ) je govoril o hrvatskem vprašanju ter izrazil mnenje, da je mogoče rošitl ta problem samo s strogim izvajanjem zakonov. Govoril je v sestanku predsednikov hrvatskih občin o priliki senatskih volitev in se čudil, kako more vlada vse to mirno dopuščati. Poslanec Vučetič je zagovarjal proračun in izjavil, da bo narod milijardno povišanje sicer težko prenaial, da pa je z ozirom na mednarodni položaj nujno potrebno, da skrbimo za državno obrambo itd.
Poslanec DoboviSek, ki je bil pri zadnjih volitvah v šmarskem srezu izvoljen na listi dr. Mačka, je prišel v skupščino. To je napravil, kakor je sam izjavil, na pritisk svojih volilcev, ki niso bili zadovoljni stem, da je stal vsemu delu v skupščini ob strani. Nas pa bo zanimala sledeča njegova izja-
va: »Slovenski narod je bolestno občutil ponovne izjave vodilnih hrvatskih politikov, da smatrajo del slovenskega ozemlja za hrvatsko območje. Tako se je ponovno naglašalo, da je Prekmurje sestavni del hrvatskega ozemlja, čeprav je to slovenska zemlja in bivajo na njej Slovenci. Zato smo jaz in moji tovariši na delegatskem zborovanju 11. aprila 1937 predlagali dr. Mačku naj poda izjavo, da hrvatska politika ne stremi za tem, da se priključi kak del slovenskega ozemlja, zlasti Prekmurje in Bela Krajina, hrvatskemu območju. Take izjave od dr. Mačka nismo mogli dobiti".
O onih poslancih, ki so odšli iz dr. Mačkovega tabora v skupščini piše dr. Mačkovo glasilo: »Gospodje so odšli svojevoljno v skupščino na »delo*. Tolmačili so, da so tja odšli zaradi svojih volilcev. Danes pa že sami priznavajo, da ne morejo ničesar za nje storiti. Odveč je vsaka njihova beseda, na nje se nihče ne ozira. Kar ima danes Hrvatski, si je priborila samo s pomočjo zavednega in slož< nega hrvatskega naroda. Vsa naša moč izvira iz nas samih. Mi nismo odvisni od nikogar".
V Zagrebu je bila ustanovljena družba »Hrvatski tiskarski zavod", kjer bodo tiskali več časopisov, ki ]ih izdajajo in bodo izdajali pristaši dr. Mačka.
Občni zbor gasilske župe
V	nedeljo dne 20. februarja 1938 se je vršil občni zbor gasilske župe Murska Sobota. Gasilci so prišli na zborovanje od vseh strani in so prestrano dvorano hotela Krona (ob 8V2 uri) popolnoma napolnili. Narodni poslanec g. Benko Josip je kot starešina župe (ob 8. uri) samo radi tega prispel iz Beograda in se takoj poda! na zborovanje.
Ko so se zbrali vsi člani uprave in nadzorstva ter viriiisti z sreskim načelnikom g. Dr. Bratinom na čelu, je starešina g. Benko otvoril zborovanje. Pozdravil je vse navzoče in naslovil na Njegovega Veličanstva kralja in člane prevzvišenega kraljevskega doma izraze vdanosti, pri čemer so vsi navzoči vzkliknili trikratni živijo. Prečital je tudi vdanostno brzojavko naslovljeno na Nj. Vel. kralja, ki je bila z živijo klici sprejeta.
V	svojem poročilu jc starešina po-vdarjal, da je z delovanjem čet včlanjenih v župi, popolnoma zadovoljen. Izrazil je svoje veselje, da ima čast nače-lovati največji župi v državi, posebno še radi tega, ker so gasilci pri vsakem požaru, ki se je v lanskem letu v območju župe pripetil, krepko delovali in s tem obvarovali naša naselja ve-like škode. Gasilci so uporabljali na pogoriščih vse ono znanje, kar so na svojih tečajih pridobili, tako da je bilo mogoče povsod zabranitl širjenje požarov, ki bi utegnili uničiti mnogo narodnega imetja.
Slednjič se je spomnil umrlih tovarišev, katerim so vsfcliknili vsi trikrat slava 1 Ob zaključku svojega poročila, je zbrane gasilce vspodbujal k vztrajnosti, hrabrosti in nesebičnosti ter prosil naj odnesejo njegove pozdrave tudi vsem tovarišem gasilcem, ki danes niso tukaj navzoči.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Čeh Franc je razvidno, da je župna pisarna močno obremenjena z pisarniškim delovanjem, kar je verjetno, ako upoštevamo, da je v župi včlanjenih 105 gasilskih čet. Ce-
loletno požarno poročilo bomo objavili prihodnjič.
Blagajniško poročilo je podal namestnik blagajnika g. Kuhar Štefan iz Tešanovcih. Iz poročila se je videlos da ima župna uprava premalo denarnih sredstev na razpolago in da je prisiljena varčevati, s!cer bi priila v dolgove.
Predsednik nadzornega edbora g. Obal Eugea iz Pertoč je v s?ojem poročilu povedal, da so člani nadzornega odbora pregledali ves inventar in vse poslovanje župne uprave ter ugotovili povsod najlepši red. Zahvalil se je starešini, tajniku in blagajniku za brezplačno delovanje v župnl upravi in predlagal zboru, da poda upravi rszrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto.
Z malimi spremembami je zbor odobril razpored gasilskih vaj v tekočem letu.
Podstarešlno župe so zborovalci volili z listki. Kandidata sta bila dva in sicer g. Vezer Geza, predsednik občine Martjanci in g. Štefsnec Franc član župne uprave in poveljnik čete Šalovci. Izvoljen je bil g. Vezer Geza.
G. Antauer, predsednik čete Petasij -ci in g. Stanjko, predsednik čete Kraj-aa sta prosila starešino za pojasnilo glede podeljenih odlikovanj gotovim tovarišem s povdarkom, da so bili nekateri odlikovani, dasiravno Imajo le par let službe, dočim so pa izostali starejši, ki imajo za gasilstvo mnogo zaslug. Starešina je pojasnil, da je obvestilo o odlikovanju prišlo nenadoma, brez posebne vloge župne uprave. Obenem je obžaloval, da ni našega člana uprave zajedmce na zborovanju, ki bi morda to zadevo bolj jasno obrazložil.
Ko je zbor odobril proračun za t. I., je starešina zelo lepo uspelo zborovanje ob IIV2 uri zaključil.
»Vesela božja pot" na Sokolskem odru
(19. II. in 20. II, 1938.)
Po dolgem času je tudi naš So-kolski oder nekako oživel. Brat Nišel-vicer, znan domači režiser, je tokrat začel zopet plavati nad lutkami in jih urejeyatš po svojih starih metodah. Tokrat se je z svojimi igralci oprijel veseloigre »Visela božja pot". Videlo se je, da v igri življenje prehaja v teater ali narobe. Vse je kontraktualno, vse se izpreminja. Ljudje, nazori, čuv-stva. Samo eno ostane za nami: žive zabave in njih dokazi. Nad tem je začela plavati bandera, ki je uravnavala bedne lutke v nove zanimivosti, z gotovimi konci, z nevidnimi, nečutečimi početki. Od slike do slike so se rodili, rasli, tonili. To je preludij te igre in tudi finale, brez vsake nerazumljive ali globoke vsebine.
Sobotni ljudje so tavali v Dom. Trudni so in željni razvedrila. Vsi so strmeli na razsvetljen oder. Gore. drevesa, nad tem vsem pa ljudje, ki igrajo svoje življenje. So kakor otroci. Na odru je bil torej nov svet, tisti svet, kjer je mnogo sonca in mnogo sobotnih in nedeljskih večerov. To je vse.
Siemesski župnik, je važna oseba. Toda v duši je trd, saj na odru. Vedno en in Isti — vendar dober. Katta, njegova gospodinja se je menda prvič izmuznila. Pravi feldbe?el, do skrajnosti groba, skopa, prava igralska kri. Gruntarica: ne znajde se, oder je premajhen, povrhu toliko skrbi, da jc tira v obup. France, njen sin: je bil resno
—	preprost fant, nekoliko preveč kui-tiviran. Poln dobre volje, malo skrbi
—	zato več sonca. Starin: je igralski talent, pravi režiserski lim. Igra življenje, kakršna je v resnici. Bzrba, Krti-mr: na svojih mestih. Marička je to pot srečno uskočila. Imela je novo sliko, nedosegljive globiae. Ugajala je njena pritajena pr.srčnost in boj2zen. Sodelovalo je še mnogo igralcev, ki so pod režiserjevo taktirko z uspehom rešili svoje naloge. — Uprizoritev » Vesele božje poti", dela čast režiserju br. Nišeivicerju, ki je z svojo skrbnostjo in ljubezni do kmečke igre, dojemljivo skrbel za zadosten nagel tempo veseloigre in jo podal gledališki publiki v luči pravega diletantskega teatra.
Nestalna čuvstva so strasti poeta; višine so z napori dosegljive — Mesečnik pa hiti za žarki Lune,
Nore 1 tepec 1 - Visoko polbutec leta -redko src6l, ki tajni sled odkrije Akordom s Inim so sledile strune.
Akordom silnim so sledile strune; v blagih dušah pa bridkost stanuje, mimo zaželjenosti — pa silno kljuje: Privid — Na Tč I povsod letč harpune.
Le boj sel Petek ne poznajo Kune, meso in kri Ti Lada zastrupljuje —
ko v mrežah Ti leži »Prostost" — se kljuje: Zakaj ? čepiš, ko ptič v kletki nune.
Kako da Tvojim — ni sledila »Ona", ko žarek hladne Lune je ljubezen — Zagrenjenost pa koga že ubije.
Vsak potok — svoje vire rad ubije, «Era" posodi nam vsak čas »Varuha", ki prilival vsak dan bo Liri kruha — Oh! - manjše »Sonce" naši zemlji sije.
Življenja temelj je: peklenska borba; čuvaj vsak 1 - korenine, Tvoje hraste -In blagor mul - kogar trpkost ne bije.
Še po jeziku je posegla: borba, iz te teptani velikan mi raste — Cenjen duh — oh! iz siromaštva sije;
Cenjen duh — oh 1 iz siromaštva sije; izjeme srečne! — pa redi uboštvo, propada masa—to naj večje mnoštvo; počasi vedno človek se razvije.
S6 — ki poslovijo se procesije — po polževo prihajajo na vodstvo njih kot poštene! - ne ceni .Bogastvo'-črv, pa, previdno in gotovo rije.
V	Avstriji so se zadnje dni odigrali pomembni dogodki, o katerih poročamo tudi na uvodnem mestu Avstrijski kancelar Schuschnigg je padel pred Hitlerjem na kolena in sprejel njegove zahteve. Tako so sedaj prišli v avstrijsko vlado trije ministri, narodnosocialfstlčnl privrženci, ki bodo krojili Avstrijo po Hitlerjevem okusu. Dokaz temu je, da je novi avstrijski notranji minister takoj po svojem imenovanju odpotoval na dolg razgovor v Berlin, kjer je dobil od Hitlerja in ministrskega predsednika Goringa potrebne nasvete ?n navodila.
V	Rumuniji delajo na spremembi ustave, po kateri bodo imele tudi ženske volilno pravico. Voliti bodo smeli vsi državljani, ki so stari nad 30 let. Lastniki kmetijskih posestev bodo smeli biti samo Rumuni po poreklu. Določeni bodo pogoji za izhajanje listov.
Na Daljnjem vzhodu so Japonci zopet začeli z vso brezobzirnostjo uničevati kitajsko ozemlje in najsrditejši boji med obema nasprotnikoma so na dnevnem redu. Posebno ostro so japonska letala obstreljevala mesto Cen-čav, kjer so razrušila okrog 600 hiš in pri tem ubili do 1200 ljudi. Med žrtvami je mnogo Francozov in Nizozemcev.
Ameriko pelje njen predsednik Roosvelt v vojno s svojim oboroževanjem in vmešavanjem v zadeve, ki Amerike nič ne brigajo. To mu je očital v zbornici neki poslanec.
Preganjanje hltlerjevcev v Avstriji, ki je še zadnje tedne bilo v polnem razmahu, je s tem končano. Prvo delo nove avstrijske vlade, ki ji še vedno načeljuje dr. Schuschnigg je bilo, da je spustila nekaj tisoč hitler-jevcev, ki so jih zadnje čase polovili in jih že tudi obsodili, iz zaporov. Važne izpremembe pa so se tudi izvršile v vojski, kjer je bilo odstavlje-nih več generalov, ki niso bili pogodu zastopnikom nemške armade. Zasluge za vse te važne spremembe v sosednji Avstriji ima nemški poslanik na Dunaju Papen, ki se baš te dni poslavlja iz avstrijske presiolice z naj višjim avstrijskim odlikovanjem na prsih, katero mu je te dni podelil na poslovilni večerji sam zvezni predsednik Miklas.
V magistrati so zlate Mi Tvoje!
Dokler srce — še peče, še trepeče — Rek čvrstega duha: V pero 1 naj teče 1
Fine Lire — nežne melodije; Ročno išče pesnik zvoke Ti iz „rune"; Akordom silnim so sledile strune — Naj se všrjč vsakdč melankolije.
Cenjen duh — ohl iz siromaštva lije, Čakrat življenje Te v trpljenje pljune, Po Tebi še bacili, „divje Kune" — Resnica d&: bolest sreč razrije.
Enajsta pa zapoved: „L'p in nada" — Sele kesn6 privedla do spoznanja: Čtnbrio - polni že kal strasti - prekleti.
Raja glej 1 da Smrt nikdar ne strada; Erinja: „Era" vozi voz trohnenja—■ Ne veš? - Za Tč! - drug' moral je trpeti.
Stoletnica! že v obraz nam teče; Rad k grobu »Njega"- romal bi kleče!
Subotica, 20. jan. 1938.
X, Y, Z, T. -
Trpljenja aenec - sreča opoteča.
Oj daljni zvon!, oj mili zvoni: bam, bamm; blm -čez lehe urno na vse strani hitim.
Finese Lire — nežne melodije; odpele srcu strune, bujne vene; »Očisti Lada ,divji Liri« stene!" — čez grob vetrov vro zvoki — vmes pa bije!
' Zapustil nam čolnar si melodije; zakaj poet? — Sreč si ljubil ene, venddr v mladosti so steze zgrešene; kaj smisel: ,L'pov!" — prazneutopije.
Najstrašnejša ječa, sužnjost je duhš; le telo zakaj? -- tej v sužnjost se proda — z otožnostjo pa Mesec nas presune.
Med zvoki, ki jih naša pamet kuha, in slabostmi, ki jih hrani še posoda— Ročno išče pesnik zvoke Ti iz rune.
Ročno išče pesnik zvoke Ti iz rune, kovač, kdor kuje podkev svoje sreče; rad v opomin, pa vsak: prižgal si sveče skrivnostni talni so pritoki ,L'ne."
Lovil besede si — ko ribič tune; podzavestno vir omamni vleče, v dnu njegovem vsa se živa: sleče — človeška ribica! - res? - v skalah Une.
Desnica smrti — strup — poslednja spona ? —dogodke opazuj!, realnost trezen— Naj se vžrjč vsakdo melanholije.
Naj se v&rj& vsakdč melanholije! posoda čudne tajne hrani gluha — »Oče! Velikani": Varuj naš dar posluha; ko gre zares, ko za čvrstost se bije.
.Nesreča' sreča včasih ,srečo* spečo -Oh! še se vije steza za spoznanjem — skrivnostne sile polnijo tolmune.
Počasi boš razumel sliko tlečo, al' omahniti mi ne smeš med bojem -Čakrat življenje Te v trpljenje pljune.
(Dalje sledi).
Motocikusti Pozor i
Dospeli so najnovejši modeli motornih koles znamke: MUDIE, PUCH, Q§CW,	od 98 do 750
cm3 ter vodim iste stalno na zalogi.
Bencin, olje, hanor tudi vsi vmm\ deli.
Najnijžje cene, ugodni pogoji.
TIVAN ERNEST, h. SOBOTA
TRG. Z MOTORNIMI VOZILI, KOLESI IN STROJI.
Obiinsite Molitve
V uradnem ifsfu štev. 15. do 19. februarja 1938 so razpisane občinske volitve zg 27. marca 1938 in sicer v
občinah: Bodonci, Csnkovs, Gornji Peirovci, Grad, Kupšinci, Martjanci, Pečarovci, Pertočs, Puconci, Selo in Šalovci. V lendavskem srezu pa v občini Genterovci.
DOMAČE VESTI
ITlurska Sobota: Na naslov občinske uprave
Jarek, ki se nahaja v neposredni bližini živinskega sejmišča je tako zaraščen in zasut, da nernore voda v njem tako odtekati, kakor bi lahko, če bi bil očiščen in primerno izkopan.
Posebno v minulem letu je voda v tem jarku zastajala, se razlivala v bližnjo okolico in povzročala mnogo škode. Poleg tega se je ob vznožju potoka nabralo mnogo protja, ki sedaj trohni in ovira pravilen odtok vode.
V interesu davkoplačevalcev in javnosti, dovolim si prositi občinsko upravo, posebno pa gospoda župana, ki ima vedao dovolj razumevanja za naše potrebe, da v bodoči pomladi ukrene vso potrebo, da se jarek temeljito očisti.	Šiftar Ludvik, mlinar.
—	Umrl je v 42 letu svoje starosti dne 18. februarja 1938 v tukajšnji bolnici finančni preglednik Kroflič Franc. Pokojni je doma iz Ceijske okolice in je dalj časa bolehal na želodčnem raku ter je neozdravljivo bolezen v zadnjih tednih dotrpel v tukajšnji bolnici. Bil je vesten služabnik in vsled svojega korektnega nastopanja povsod priljubljen. V Prekmurju je služboval 18 let in sicer 9 v Trdkovi ter zadnjih 9 let pa v Beltincih. Stanovski tovariši so ga dne 20. februarja spremili na zadnji poti v prav velikem številu. Na pogreb so prihiteli od vseh strani celo iz Kočevja. Poleg tega so se pogreba udeležili tudi ostali državni uslužbenci in meščani v prav velikem številu. Zapušča užaloščeno soprogo in 12 letnega sinčka, katerima izrekamo na izgubi družinskega očeta, naše sožalje. Mir njegovi duši I
—	Prireditev. Prosvetno društvo Murska Sobota priredi v nedeljo dne 27. februarja 1938 ob 15, in 20. uri veliko kmečko komedijo, veselo igro, polno kmečkega humorja, radostnega razpoloženja in smeha. Vsi ljubitelji zabave vljudno vabljeni. Vstopnina običajna. — Odbor.
—	Župančičev večer. Kakor smo že poročali, priredi dijaški nar. odsek Sok. društva v soboto dne 5. marca ob 8. uri zvečer v Sok. domu Župančičev večer v proslavo pesnika-šestde-setletnika. Uvodni govor o Župančiču bo imel prof. Liika. Sledile bodo potem razne deklamacije v zboru in po-samič, recitacije, pevske in druge točke. Oddolžite te spominu šestdesetlet-nice možu, ki je glasnik slovenske duše, kakor pravi Borko — vsa) s po-setom njegovega večera 1 Vstopnine ni. Pripis: Cenj. društva se naprošajo, da
tegt dne ne prirejajo nlkakih prireditev.
Križevci:
—	Napad. Filo Zoltan iz Panovec je bil neke ncči nspaden od neznanega storilca, ki mu je zadal s samokresom resne poškodbe na glavi, ker so se nahajali v naboju koščki železa, ki so prebili lobanjo in se ustavili tik pred možgani. Po kratkem zdravljenju v bolnici se je vrnil v domačo oskrbo, ne da bi mu drobce mogli odstraniti.
—	Nesreča. V veselem razpoloženju si je na gostiji na Kukeču po nesrečnem naključju pognal kroglo iz samokresa v nogo Msgaši Rudolf iz Kančevec, ki je bil takoj odpremljen v bolnico. Kroglo, ki je obtičala v stegnu, ni bilo mogoče odstraniti in priza deti je že zapustil bolnico.
—	Požig. Znano je, da je bilo že dalj časa v Kuštanovcih več ciganskih družin, ki so imele svoje lastne hiše. V zadnjem času je bilo izvršenih več tatvin v okolici. Prebivalstvo je radi takih dejanj navadno obdolžilo cigane, ki so najbolj prisiljeni na tak način pridobivanja, da morejo vzdrževati svoje številne družine. Spričo takih drznih vlomov je mržnja prebivalstva napram ciganom prikipela do vrhunca. Pred nedavnim so se doslej neznani storilci odločili, da cigane prisilijo za izselitev s tem, da njim za-žgejo domove. Neke noči so vse ciganske bajtice bile v plamenih ter so zgorele do tal. Med požarno katastrofo je nekdo še streljal 'na cigane, ki so se po tej nesreči potepali nekaj časa po gozdovih, a sedaj se čujejo glasovi, da se bodo naselili na drugem mestu tukajšnje upravne občine ter grozijo, da se bodo v primernem času maščevali nad početjem prebivalstva Kuštanovci z istim sredstvom.
—	Pretep. Dne 13. t. m. se je vršila tradicijonalna ciganska veselica pri g. Žišku v G. Petrovcih, katere se je udeležil tudi dimnikarski pomočnik P. iz Križevec, ki pa je na tej veselici slabo naletel. Ko je alkohol mladeničem že nekoliko rszgrel kri, so se med seboj sprli ter se začeli pretepati. V zadnjem dejanju te „igre" so stopili v akcijo tudi noži, od katerih je bil P. večkrat zaboden v glavo. Ker so poškodbe resnega značaja, je bil prepeljan v murskosoboš-
ko bolnico.
DOPI-SI:
—	Gornjja Lendava: Na planincah luštno biti
tam se hoč'mo veseliti, kje pa so planince te, to vabilo vam pove. Pri Gradu goričkem se bomo vsi zbrali in k Maršiku bomo se složno podali, ker tamkaj se ples planinski vrši, ki Straža Jadranska ga nam priredi. Pod smrečjem zelenim se boste vrteli, udarjali s peto in vriskali, peli, in dečve prezale se bodo smehljale ter čvrste planince k plesu podžgale. Na odru nastopi pa nov kabaret, ki pestre zabave bo višek in cvet. Na pustno soboto prihitite sem, povejte novico prijateljem vsem : Pri Maršiku čaka zeleni vas gaj, to Straže Jadranske planinski bo raj. Pričetek zabave ob dvajseti uri, pred jutrom jo nihče naj ne odkuril
Prosimo cenjene dame, da se udeležijo prireditve po možnosti v „deč-vah" ali narodnih nošah. K številni udeležbi vljudno vabi Jadranska Straža v Gor. Lendavi.
—	Od gostivanja v bolnico. Vrtič Viljem iz D. Slaveče se je vračal v družbi svatov z gostivanja, v mokrem snegu se mu je spodrsnilo ter si spah-nil in zlomil desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v bolnico. — 2 letna Celeč Cecilija iz G. Lendave si je pri padcu nalomlla levo roko pod komolcem.
—	Dvodnevni tečaj za sajenje, rez.*, oskrbo, gnojenje in preceplja-nje sadnega drevja se vrši dne 4. in 5. marca t. I. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajniki sami.
—	Sokolsko društvo Beltinci. V nedeljo 13. februarja je imelo naše društvo svoj letni občni zbor za leto 1937. Starosta br. Bezjak je otvoril zborovanje s počastitvijo našega najvišjega starešine, Njegovega Veličanstva Kralja Petra II., nakar je pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predsednika okrožja, brata Nišelvicerja. Skupščina je tudi počastila spomin lani umrlega velikega Slovana in Sokola, predsednika čehoslovaške, dr. T. G. Masaryka. Nato so vsi društveni činitelji podali svoja poročila, iz katerih Je razvidno, da društvo marljivo dela, To delo p« otežkoča dej-
stvo, da društvo nima lastne strehe in je tako odvisno cd milosti tujih ljudi. Posledica večkratnega seljenja društva pa je gmotna in moralna škoda. Da bi se temu ognili, smo na občnem zboru sklenili, da si v času Petrove petletke s ssojimi močmi in z bratsko podporo zgradimo lasten dom, ker šele potem bomo lahko popolno in neodvisno delovali med narodom. Na zboru je bila izvoljena sledeča društvena uprava za 1. 1938: starosta br. Bezjak, pod3tarosta br. Pisanski, načelnik br. Erjavec, «ače!nica s. Babi-čeva, podnač, s. Balažic, tajnica s. Prešernova, blagajnik br. Fujs, pro-svetar s. Tavzes in drugi. Okrožni predsednik br. Nišelvfcer, je še v lepem govoru navduševal za vztrajno sokolsko delo, v zavesti, da se Sokol-sivu bližajo lepši časi. Nato je br. starosta zaključil zborovanje. Zdravo I
—	Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja se vrši v soboto, dne 12. marca na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18 ure. Za hrano skrbe tečajniki sami.
—	Bokrači. Redko kedaj se pripeti, toda letos se bo, da bomo priredili borovo gostuvanje, ker se pač naša mladina v tem predpustu ni hotela oženiti. Za to prireditev, ki bo na pustni torek 1. marca, se skrbno pripravljamo. V sprevodu, kakor na veselici, ki se bo vršila v obeh naših gostilnah, bosta igrale dve godbi. Na sporedu bosta tudi sodnika i. t. d. Vabimo vse prijatelje in znance, ki želijo veselo preživeti nekaj veselih predpustnih uric našega borovega gostovanja, naj se v čim večjem številu udeležijo.
—	Tišina. Po tolikem čakanju smo vendar dobili telefon. Nameščen je v občinskem uradu in se ga lahko vsakdo posluži. Za nas je to lepa pridobitev, zato smo otvoritev naše telefonske govorilnice z veseljem proslavili.
—	Satahovci. Ugledni posestnik g. Martinec je srečno prestal težko operacijo na želodcu in se je pred dnevi vrnil iz bolnice zdrav in vesel. Zahvaljuje se g. Dr. Vrbnjaku za uspelo operacijo, ostalim gg. zdravnikom in sestram pa za vsestransko pomoč. Našemu stalnemu naročniku, g. Martincu želimo, da bi po prestali operaciji še dolgo let srečno živel.
SOKOL
Pustna prireditev. Na pustni torek priredi Sokolsko društvo v Murski Soboti svojo tradicijonelno pustno prireditev in to letos v znamenju »Prekmurskega gostovanja". Priglašena je svatba v originalnih nošah, javile pa so se že tudi razne druge maske. Prireditev obeta biti zelo zanimiva. Ob 23 uri bo šaljiva licitaciji, ki bo nekaj svojevrstnega. Ne zamudite prilike, da se od pusta poslovite v veselem razpoloženju. Postreženo Vam bo tudi s prvovrstnimi vini, z raznimi toplimi in mrzlimi jedili, v »baru" pa bodo na razpolago razni najboljši sekti, likerji i. t. d. z .Radio produkcijami".
Igrata dve godbi, ki bodeta vedno skrbeli, da plesa željni pridejo na svoj račun. — Vabimo svate, razne maske in vse ostale, da se z nami povesele I Začetek ob 20 uri. Vstopnina 5 Din.
Zd r a v o I
Prodam posestvo,
hfia z opeko zidana in krita v letu 1930 ter velbano gospodarsko poslopje in lesena hiša. Vse t dobrem stanju. Polzve se pri g. SEDONJA ŠTEFANU na GORICI.
Vabilo
na
XVI. redni občni zbor
PREKMURSKE POSOJILNICE r. z. z
0.	z v Murski Soboti, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca 1938 ob 10. uri v posojilniški pisarni za leto 1936/37.
DNEVNI RED:
1.	čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	čitanje zadnjega revizijskega poročila.
3.	Poročilo, a) načelstva, b) nadzorstva o računskem zaključku za poslovno leto 1936/37 in oddanih dolžnikov Priv. agr. banki,
4.	Volitev enega člana v načelstvo,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, se vrši čez pol ure drugi občni zbor v istih prostorih in istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih članov.
Naielstvo.

marca 1938. ob 10. uri dopoldan pri upravi bolnice pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa, mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin za proračunsko leto 1938/39, t. j. za dobo od 1. IV. 1938 do 31. III. 1939 Splošne in podrobne dobavne pogoje ter izkaze razpisanih potrebščin so interesentom na razpolago pri upravi bolnice med uradnimi urami."
Združba opozarja s tem vse p. n. člane na gornji razpis dobav.
Posl. št. I 952/37.
Dražbeni oklic
Dne 5.aprila 1938 ob 1/29. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, gozda, njiv.
Zemljiška knjiga: Domanjševci 1/40 vi. št. 51, 265, 269, 270.
Cenilna vrednost: 4842 Din.
Vrednost pritiklin: 1310 Din.
Najmanjši ponudek: 3228 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi^ se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v ško-| do dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča,^
Ohralno sodišče v Murski Soboti
oddelek IV. dne 16/2. "1938.
ogometna sekcija SK. Mure:
Treningi so tedensko dvakrat i. s. v torkih in četrtkih popoldne ob l/25 uri na igrišču.
Lahkoatletska sekcija: Radi cross-countiy tekmovanj se vršijo redni treningi tedensko dvakrat (torek in četrtek popoldne ob 5. uri) na igrišču.
Vse dame, ki se nameravajo udeležiti lahkoatletskih treningov naj se prijavijo pri gospej TručI (pisarna odvetnika gospoda .Bajlec-a).
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
ki bo v soboto, dne 5. marca 1938. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi).
Dnevni red:
1.)	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja;
2.)	Poročilo predsednika; 3.) Poročilo funkcionarjev kluba; 4.) Poročilo revizorjev;
5.)	Sklepanje o samostojnih predlogih ;
6.)	Določitev pristopnine in članarine ; 7.) Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča; 10) Slučajnosti.
Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega
zbora udeleži.
ODBOR.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boti.
RAZPIS DOBAV v Banovinski bolnici v Murski Soboti:
Od Banovinske bolnice v Murski Soboti smo prejeli pod štev. 93/2. z dne 18. II. 1938. sledeči dopis :
„V smislu odloka Kraljevske ban-ske uprave v Ljubljani z dne 5. febr.
1938. VI. No. 11/4 se vrši dne 10.
Razglas.
Naznanja se, da bo občina Murska Sobota prodala dne 2. marca 1938. ob 2 uri popoldan na javni dražbi na Radgonskem ma-rofu v Murski Soboti gradbeni materijal 3 zidanih hiš.
Kdor želi kupiti, naj se udeleži dražbe.
Murska Sobota, dne 22. februarja 1938, Predsednik občine:
HARTNER, 1. r.
Posl, št. 1 687/37.
Dražbeni oklic
Dne 5. aprila 1938 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin, njiv, travnikov, vinograda, gozda.
Zemljiška knjiga Križevei 1/2 vi. št. 633, 1/3 vi. št. 307 in 1/4 vi. št. 362 in 392.
Cenilna vrednost: 6805 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 4537 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 18/2. 1938.
Zaključni računi KREDITNE BANKE D. D. V MURSKI SOBOTI
pr. 31. dec. 1937.
Aktiva :	Dinarji
Gotovina v blagajni in	
na žiro računih	1,545.846.01
Valute	63.052-75
Vrednostni papirji	125.787-—
Menice v listnici	2,334.940-50
Dolžniki	6,353.385-04
Dolžniki za prevzete	293.000-—
garancije	
Inkaso	185.889-23
Rač. likv. kmečkih	
terjatev	1,007.877-64
Inventar	3.406-—
Nepremičnine	46.445-56
Prenosne postavke	7.219-42
11,673.849-15	
Izdatki	:
Pasivne obresti	337.175-23
Upravni stroški	202.666-87
Davki in pristojbine	15.853*—
Odpisi in rezerviranja	44.978-74
Čisti dobiček:	
prenos 19.933-40	
za 1937. leto 80.098-66	100.032-06
700.705-90	
	
Pasiva Delniška glavnica Ustanovitveni stroški Redni rezervni fond Rezerva za pokritje razlike iz kmetskih terjatev Hranilne vloge
a)	na knjiž. 3,256.582-30
b)	v tek. rač. 4,934.974-08 Upniki
Upniki za prevzete garancije Trate
Ostala pasiva Prenosne postavke Rentnina Cisti dobiček:
prenos	19.93340
za 1937. leto 80.098-66
Dinarji ,500.000'— 60.000-— 7.214-468
38.050-—
8,191.556-38; 101.370-—
293.000-—
274.130-75 1,362.074-86 33.181-24 6.239-40
100.032-06
11,673.849-15
Dohodki: Prenos dobička z leta 1936	19.933-40
Obresti	497.093-36
Donos bančnih poslov 175.759 14 Donos nepremičnin	7.920-—
700.705-90
Blagajna banke izplačuje proti predložitvi začasnega potrdila po delnici
Din 20'— dividendo.
Vladni komisar : g. Dr. BRATINA FRANC sreski načelnik.
Načelstvo banke :
BENKO JOSIP industrijalec	HIRSCHL LUDVIK veletrg.
predsednik.	podpredsednik.
BAC LJUDEVIT hotelir, Dr. JULIUS de BOLCS lekarnar, DITTRICH GUSTAV trg., KOHN SAMUEL veletrg., MESARIČ ŠTEFAN stavbenik, RITUPER ALOJZ trg.,
ŠIFTAR LUDVIK mlinar. Upravljajoči ravnatelj: HIRSCHL FER1D
Kje si jih kupil?
pri Oittrich Franiu
ker tam je največja Izbira zlatnln, srebrnin po solidnih cenah.
MURSKA SOBOTA
KOLODVORSKA 1.
Dj-nrlo ca v Murski Soboti: kravje rlUUd 3C kola, plug in brana v dobrem stanju. Naslov v Prekmurski tiskarni.
*) z letošnjo dotacijo znaša Din 30.000 —
Posl. št. 1. 1089/37
Dražbeni oklic
Dne 29. marca 1938 ob 1/210. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : hiša z gospodarskim poslopjem, ograd, pašnik i. t. d.
Zemljiška knjiga: Moščanci '/3 vi. št, 115, in 121.
Cenilna vrednost: 1677 Din 25 p.
Najmanjši ponudek: 1118 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murshi Soboti
odd IV., dne 9. febr. 1938.
Posl. št. I 796/37
Dražbeni oklic
Dne 5. aprila 1938 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv, travnikov in gozda.
Zemljiška knjiga: Tešanovci y« vi. št. 704, Vučja gomila vi. št. 829 in 830.
Cenilna vrednost: 3013 Din 75 p.
Najmanjši ponudek: 2002 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 5. febr. 1938.
Posl. št. 1 1569/37
Dražbeni oklic
Dne 5 aprila 1938 ob «/2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin : njiv, gozdov, travnikov i. t. d.
Zemljiška knjiga: Sebeborci V2 vi. št. 316, 466, cela vi. št. 679.
Cenilna vrednost: 5832 Din.
Najmanjši ponudek: 3888 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 5. febr. 1938.
Posl. št. I 1287/37
Dražbeni oklic
Dne 8. aprila 1938 ob '/2 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, gozdov.
Zemljiška knjiga: Murski Črnci 2/ls vi. št. 17, 56, 75, 90, 100, 106, 115, 3/m vi. št. 48, iy72 vi. št. 105, 2/9 vi. št. 107, 116, Vw v!., št. 118.
Cenilna vrednost: 10.026 Din 11 p.
Vrednost pritiklin: 3590 Din.
Najmanjši ponudek: 6684 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so-priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murshi Soboti,.
odd. IV., dne 5. febr. 1938.