štev
.M
V Ljubljani, nedelja dne 9. novembra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se »U	pošilja	upravništvu.	ss
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
J"	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-m	pust.	— Za odgovor jo priložiti znamko,	ut
«	Telefon številka 118.	m
»Zmagati moramo!"
Treba je precej predrznosti, nadutosti in domišljavosti, če pride načelnik take stranke, kakor je S. L. S. in pravi, da mora taka stranka zmagati. Ni treba dosti popisovati, kdo je ta stranka, kakšni so njeni ljudje in kaj je dosedaj storila. Njeni grehi leže v javnosti in lahko rečemo, da v Avstriji ni stranke, ki bi proti lastnemu narodu zagrešila toliko zla, kakor naša klerikalna stranka. Zato je po vsej državi razkričana in znana kot najbolj nenarodna in nazadnjaška stranka. Kdor ima še kje kaj poštenega narodnega čuta — ta to stranko sovraži!
In vendar je nastopil dr. Šušteršič in je rekel:
»Stojimo v volilni borbi in tu velja ena sama beseda, ki označuje ves politični položaj in ki se glasi: »Vojska je! Zmagati moramo! Mi moramo zmagati in premagati vse naše nasprotnike, to zahteva od nas interes celokupnega slovenskega naroda In Interes dežele Kranjske. (Burno pritrjevanje.) Pravim, da zahteva interes celokupnega naroda, kajti na te volitve ne gleda samo narod na Kranjskem, ampak narod vseh slovenskih dežel, vseh jugoslovanskih dežel, da, cela javnost v naši državi.«
Tako dr. Šušteršič. Res je! Gledali bodo vsi na ta volilni boj, ■ vsi Slovenci, vsi Jugoslovani, vsa javnost. Zakaj?
I. Vsi Slovenci — zato, ker je S. L. S. po svojem protlnarodnem programu protislovenske, ker sramoti vse Slovenstvo, škoduje vsej slovenski domovini in izdaja narod-nes lov. svetinje, narod in domovino tujcem. Ko bo uničena S. L. S. bo rešen slovenski narod velikega zla.
II. Gledal bo na Kranjsko narod vseh jugoslovanskih dežel, ker je S. L. S. stranka denunciantov, ki de-nunclra slovenske ljudi z lažnjiviml natolcevanji In Intrigira med jugoslovanskimi narodi s tem, da povsod spravlja vero v politiko.
III. Gledala bo na volitve javnost v naši državi, ker ta javnost ve za škandale, ki se vrše na Kranjskem in je radovedna, ali je na Kranjskem še toliko poštenih ljudi, da bodo znali varovati čast svoje dežele In bodo odgnali s svojega telesa svoje krvosese.
Dr. Šušteršič je torej iinel prav: gledali bodo na nas.
Dr. Šušteršič pa je še dalje govoril in rekel:
»Tukaj na Kranjskem je jedro V. L. S., til je tekla zibelka V. L. S., tukaj se je ustanovila V. L. S. in od tukaj so izšli prvi žarki ljudskega probujenja. Zato, prijatelji moji, je naša zmaga, zmaga vesoljnega slovensko hrvaškega ljudstva. Pokazati moramo, da smo vsi Slovenci edini, ena stranka, in kar je zoper
nas, da so samo klavrni odpadki. (Burno odobravanje.)«
To se pravi:
Vsa sramota, ki jo dela S. L. S. slovenskemu narodu, pade na nas, Kranjce. Mi smo vzgojili kačo, ki mori danes tudi naše obmejne kraje. Mi smo jo vzgojili, mi jo moramo tudi pokončati.
Klerikalna predrznost je znana. Saj si je upal dr. Krek v dež. zboru govoriti o svoji aferi in — klerikalci so mu ploskali!
S takimi predrznostmi se pogosto preslepi javnost.
1 udi nastop dr. Šušteršiča je imel ta namen.
Odgovor naprednih volilcev mora biti le eden.
»Zmagati moramo!«
To bodi geslo vsakega poštenega človeka. V imenu naroda, v imenu domovine, v imenu poštenega slovenskega imena. »Zmagati moramo!« Boj je — in treba se je bojevati Tega naj se zavedajo vsi, ki danes delajo po mestih in na deželi za volitve. S ponosom gre lahko vsak na boj za pošteno slovensko stvar!
Število naprednih glasov bo kazalo pred svetom, da slovenski narod še ni tako skažen, uničen in zatajen, da bi mogli zmagovati ljudje takih gese), kakor jih nosi S. L. S.
Štajersko.
Našim naročnikom. Kdor čita »Dan«, se je lahko prepričal, da prinaša točno m dosti preje vse vesti, tako splošne, kot domače vsak dan že na vse zgodaj, dočim jih prinašajo drugi listi večinoma za dva dni, ali pa cel teden prepozno. To je za’ vsak list velike in prav posebne važnosti, kajti s tem se naročnikom najbolj ustreže. V tem pa je dana tudi okoliščina, da se lista vsak lahko i sam poslužuje s tem, da marljivo dopisuje in pridobiva med svojimi znanci vedno več naročnikov, Na delo torej za »Dan«. Agitirajte zanj in dobivajte mu vedno in vedno zopet novih naročnikov!
Pišek odstopi? Zadnjemu »Nar. Listu« se poroča iz Slivnice pri Mariboru, da namerava dosedanji državno in deželnozborski poslanec, župan in razkosovalec kmečkih posestev, Fran Pišek, odložiti svoje mandate in se umakniti iz javnega političnega življenja. To bi bilo res sicer edino pravo izvajanje konsekvence, ki si jih je Pišek nakopal s svojim počenjanjem skozi celo dolgo vrsto let v svojem volilnem pašaliku Vprašanje pa je, če se ta vest potrdi. Nam se močno dozdeva, da naši klerikalni stebri — naj bo potem Peter ali Pavel — navadno nimajo toliko moralne energije, da bi tudi v resnici izvajali posledice, da bi prišla na dan ena ali druga^ njihovih umazanosti. Dasi v predležečem slučaju smrdi vse skupaj do nebes, se nam vendar
le zdi potrebno, še počakati, kako se stvar razvije v bodoče. Ne bodimo preveč — verni.
Volitve za Robičev mandat. V enem naprednih listov je čitati pritožbo, da se še sedaj, po preteku dveh mesecev niso razpisale volitve po pokojnem deželnozborskem poslancu Robiču. V tem oziru krožijo v gotovih krogih dvojne verzije: 1. da se hoče dati mariborskim slovenskim klerikalcem dovolj prilike, da se zadostno pripravijo za volitve v tem volilnem okolišu, ker bo kandidiral mariborski odvetnik dr. Leskovar, pristaš S. L. S. Ker še ni dolgo v Mariboru, treba poprej volilce nekoliko sterorizirati in preparirati za njega, kajti ravno gorajšnja okolnost bo dala nasprotniku v roke dobro orožje za protiagitacijo; 2. pa pravi druga verzija, da ne pride morda sploh do volitev. To bi bilo sicer pravcato in grobo kršenje ustavnih pravic, a kdor pozna razmerje naših klerikalcev z grofom Claryjem — in obratno — bo tudi uvedel, da i to ne bi bilo ravno izključeno. Saj se nekateri klerikalni magnati radi pobahajo, da mora Clary plesati, kot mu oni žvižgajo. Da jim res daje koncesije, je pa že dovolj dokazano z molkom, baš v tej zadevi. Ne preostaja torej drugega, kot: Ljudje božji, počakajte, dokler se ne bo klerikalcem zljubilo...!«
Gradec. (Cigani ukradli otroka. •— Policijski pes »Lord«.) Te dni je orožništvo prijelo ciganko Ano Krems, v Gratweinu pri Gradcu. Ciganka je obdolžena, da je poleg več tatvin navadne narave, tudi še ukradla nekega otroka. Sedaj sedi v preiskovalnem zaporu. Te dni pa je prišel glavar ciganske družbe in jo hotel s svojim pričanjem razbremeniti vsaj poslednjega — otroškega ropa. Preiskovalni sodnik pa je zaslišal v pričo njega še dva druga cigana, ki pa sta Ano Krems obremenila. V tem oziru se je še pozvalo par drugih
cigank in ciganov k zaslišanju. — V V. okraju mesta je naznanil neki mesar policiji, da mu je bil v noči ukraden kos mesa, vreden 20 K, katerega pa pozneje našel v neki šupi. Ker je menil, da je tat v njegovi hiši, je prosil varnostno stražo, naj stvar
preiskuje. Na to njegovo zahtevo so takoj odposlali na lice mesta enega policistov v spremstvu policijskega psa »Lorda«. Pes se je takoj spravil na sled in v par minutah na to zalajal nad 301etnim mesarskim pomočnikom Janezom Sosterjem. Soster je nameravano tatvino priznal.
Ptuj. (Smrtna nesreča.) Minuli torek popoldne proti 5. uri je bil pre-mikač južne železnice, Fran Breznik ravno službeno zaposlen. Stal je na nekem odprtem železniškem vozu, napolnjenim z gramozom. Voz, ki je bil že odpet, so ravno odrinili in Breznik je stal pri zavori. Pri tem pa je naenkrat padel pod voz, ki je zapeljal preko njega in ga tako težko ranil, da je par trenotkov na to, ko so ga prenesli v ondotno bolnico, umrl. Eni pravijo, da je tako nesrečno skočil iz voza, drugi pa, da je iz-podrsnil in padel pod voz.
Čelnica n. Dr. (Čeden mladič.) Te dni so orožniki prijeli pastirja posestnice Jožefe Neubauer. Fant se je pregrešil baje opetovano proti nravi. Rojen je leta 1897. pri Sv. Martinu na Pohorju. Oddali so ga c. kr. okrožni sodniji v Mariboru.
Na Bizeljskem zopet tatovi. Na Vernih duš večer se je priklatila tolpa tatov. Spravili so se nad trgovine. Kosova jim je najbolj po volji. Pa tokrat so imeli smolo. Bili so pregnani. Sli so k Freceju. Tam se je začela prava bitka. Cela vas je bila na nogah. Tatovi namesto, da bi bežali, so se obrnili in streljali na branitelje. Še le čez dolgo časa se je posrečilo domačim druhal pregnati. Kmalu so bili v Stari vasi. Poskusili so vlomiti pri tamkajšnem trgovcu. Pa niso imeli sreče akoravno so bili silno drzni. Nasproti tej trgovini je orožništvo. Na mah so bili avizirani. Neki orožnik je bil od krogel samokresa 2krat ranjen, ta pa tudi je storil svojo dolžnost in vstrelil med tolpo in podrl enega na tla. Roparji so ga naložil na voz ter pobegnili v Dobravo. Orožništvo iz Klanca in Bizeljske so ji h zasledovali tja in jih baje 9 vjeli. V okolici so napravili precej strahu,
Gesla za volitve.
m
»Fantje, kdor je pravi mož,
Ta naj gre na boj na nož!
Kdo naj se samo prereka?«
(to je geslo doktor Kreka.)
»Kdor je naši stranki zvest ta naj trdno stisne pest, in naj liberalce biča! —«
(geslo doktor Šušteršiča.)
»Kdor se proti nam upira, ga ubijmo brez obzira, sveta naša je osveta.«
(To je geslo za Lampeta.)
»Človek naj skrbi le zase in uživa lepe čase zraven pije naj tokajca —«
(to je geslo doktor Zajca.)
»Vera, to je stvar za farje nam pa gre le za denarje, mi smo tam, kjer bo več nesio« (doktor Peganovo geslo.)
»Tudi če okraj se brani, mu poslanec zvest ostani, nič ne boj se hrupa, udarca,«
(to je geslo Evgen Jarca.)
Ljudje bodo naj nevedni, zatro listi se napredni, zataji naj se natura!«
(kliče škof f Bonaventura,)
»Vsi katoliški poslanci naj uče se pri Johanci— kar je delala Ivanka, dela naša ljudska stranka.«
(Naše geslo.)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
obrestne hranilne
vloge po čistih
3/	0	brez odbitka rentneg
4 /0 :	davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Videč jo tako strašno bledo, je vzkliknil:
»Oh, dragica, mari nisem storil samo tega, kar sem moral storiti?«
Ona pa je vprašala z jedva razločnim glasom:
»Pa kaj so ti odgovorili na to? Kaj je rekel on?«
»On? Kaj vem? Ali meniš, da sem jih poslušal? Videl sem samo, da se vgrezajo v zemljo spričo razkritij, o katerih sem imel dokaze v rokah!«
Prebledela je še bolj.
»Karkoli hočeš storiti poslej,« je
f®*Trrnral tiho, »za vse je bolje, da vedo resnico.«
elobikeMd»4|? ,iše’ 2 vzdi"°m »Torej ga ljubiš še vedno?. « »Ne!« je vzkliknila vročično »ne ljubim ga več. Ne, nikoli ne pozabim, kar mi je storil! Ne odpustim mu nikoli...«
»Nikoli, prav imaš. Ponos se oglaša v tebi; tvoja čistost se upira Prizadejani žalitvi. To priča, dete da se ti vrača moč in volja do Menja... to priča, da si oteta ... Vidiš,« je nadaljeval, opajaje se sain
s svojimi besedami, »pomagati ti hočem, da izvršiš laglje svoj sklep. Ne, Gilberta, tu, v Parizu ne smeš več ostati... tu si preblizu tistim, ki so te spravili v nesrečo ... Saj nimava velikih potreb ... nekako bova že izhajala... Odvedem te ... daleč od tod ... Že jutri lahko odideva, ako hočeš; njim pa rte poveva ničesar, pustiva jih same z njihovim kesanjem in njihovo grozo.«
Ona je trepetala, ne da bi mu odgovorila.
»Ali ti to ne prija?« je vprašal Florestan, ki se ga je že polaščala skrb.
»Prav imaš, očka, da ...« je dejala, majaje obupno z glavo. »Poidem, daleč... daleč... tako daleč da me ne najde nikoli več...«
»Tako daleč, da ga pozabiš naposled, uboga mala.«
Zamahnila je v nepopisni gesti:
»Toda«, je dejala kakor z nenadnim sklepom, »zlo bi bilo, vidiš, ako jih pustiva v veri . . . Varati’ oče, ne sme človek nikogar, in nikomur ni dovoljeno prikrivati resnico . . .«
In tiho, tiho je dodala:
»Treba jih bo obvestiti o nesreči, ki bi jo bili kmalu zakrivili... o nesreči, ki se ni zgodila.«
»Torej hočeš govoriti z njimi še enkrat? Povedati ti moram namreč, da te Je gospod d’ Ormod že iskal. Ako izve, da živiš, sem prepričan, da bo hotel govoriti s teboj.«
»Ničesar mi niina povedati,« je dejala zamolklo.
»Gilberta! Oni vedo zdaj, kdo si Ako jim ostane v srCu le še iskrica poštenja, jim bo velevala vest, da te
' ’ ‘a ne-za drU£0, vsaj zato, da urede svoje obveznosti do tebe. Zakaj med tabo i„ rned njimi je zdaj strašen račun. Zakon jih odvezuje vsakterega povračila, toda čast, Gilberta, da, čast . . .«
»Povračila! Molči mi o tem! Ne maram njihovega sočutja, ne maram njihovega denarja, ne maram njihove miloščine! . . . Niso mi hoteli dati edinega, česar sem si želela od njih: nekoliko svojega srca in nekoliko spoštovanja. Vse ostalo pa zavračam in preziram . . .«
»To so torej besede, s katerimi jim odgovoriš . •
»Nočem jih videti!«
»No, potem pojdiva . . . osta-viva Pariz.«
»Ah!« je vzkliknila, »ne, očka, nočem ti vzeti tvojega zaslužka zdaj, ko jrostane življenje zate spet tako trdo in ko sva spet tako uboga.«
»Saj nisva čisto revna, draga Gilberta. In meni je treba za življenje tako malo.«
»Ne, ne, še eno sredstvo je treba poizkusiti.«
LI.
Gilbertlna ideja.
Toda bolj nujna od snovanja načrtov je bila vrnitev v ulico Ešikjč. In Florestan je odgovoril Gilberti:
»O tem, dragica, se pomeniva doma, v tvoji sobici. Zunaj imam voz, ki naju čaka. Saj si že dovolj pri močeh, da se moreš vrniti... ali ne?«
»Da, očka.«
»No, potem te pustim za par trenotkov samo. Sicer pa se imam pomeniti z vrlim možem, ki se mu imaš ... ne, ki se mu imava oba-dva zahvaliti za tvoje življenje, Gilberta. Med tem ti prinese žena...«
Odprl je vrata kabine.
v »Zdi se, gospa, da je dejal vaš mož zaradi obleke moje male . . .«
»Seveda, gospod, takoj jo dobi. Razobesila sem je okrog peči še sinoči; zdaj je popolnoma suha.«
In dočim je stopila vrla žena v kabino, je začel Florestan z Benediktom Leblanom razgovor, ki se je zaključil s tem, da se je preselil lep nov bankovec iz režiserjeve listnice v čolnarjev žep.
Tačas je zaključila Gilberta svojo toaleto; prišla je klicat svojega krušnega očeta in mu dejala:
»Pripravljena sem ... idiva...«
Uro kasneje sta dospela v ulico EŠikjč.
Ah, da, blazno se je bila izpoza-bila sinoči, zakaj zdaj so jo premagali mahoma vsi spomini in vse vezi do tega doma ... čar dolgoletne' navade jo je objel z vso svojo močjo.
Kastor, ki je razgrajal zgoraj že ye" čas. odkar ie bila stopila na
stopnice, je planil vanjo, tuleč oo burne radosti.
Razprostrla je roke, in planil ji je v naročje . . . ona pa ga je prijela, kakor primeš majhnega otročička, da mu pobožaš rdeče ličece.., in zdajci ga je poljubila na mrzli, črni smrček.
Ta hip se je prikazala Roza iz kuhinje:
Ah, prav ste storili, gospodična
—	saj je bil on prvi, ki je povedal sinoči kje ste.«
»Samo, da te takrat že ni bilo več tam . . . takrat si se že zibala na čolnu,« je popravil Florestan, na obličju katerega je igral zopet prejšnji, dobrodušni smehljaj zadovoljstva.
In ko je dospela Gilberta, še vedno s Kotorjem v naročju, v sobo z venci ter zagledala spet stari klavir in stari naslanjač, v katerem je njena uboga mati preživela svoje poslednje dni, se je razjokala ...
»Dragica,« je vzkliknil Florestan, »kaj pa ti je spet hudo?«
»Ne,« je odgovorila ona, smehljaje se izmed solz, »saj mi ni hudo... to je samo veselje nad svidenjem...«
Trenotek nato sta sedela ob kaminu in se razgovarjala.
»No, povej Gilberta, kakšno je tisto sredstvo, ki si ga omenila?«
»Poslušaj, dragi očka,« je dejala. »Nekdo je na svetu, ki po krivici predolgo nisem mislila nanj po krivici zato, ker je star, žalosten m sam.«
K j je Johanca ratia imela ?
Čimbolj je Johanca krvavela, temveč je ponesnažila obleke in perila. Perilo je moralo biti večkrat čisto in novo, ker starega smradlji-vega tudi nosovi klerikalnih ovčic ne preneso. To vse je pa s stroški zvezano; Johanca pa ni bha tako nespametna, da bi svoj težko pri-služeni denar porabila s tem, da bi kupovala novo obleko in zato je hodila okoli ženic in jih prosila za platno in kotenino. Od denarja je najbolj ljubila, kakor »R. N. List« poroča, 20kronske cekine.
Slovenski klerikalec Može in vino.
Kakor je znano, je Johanca bivala tudi na Trsatu pri Slovencu klerikalcu Možetu in tam predstavljala in trpela Kristusove muke. Može je bil takorekoč njen impresarij©. Ker je Johanca po takšnih mukah dobila žejo, vino je drago, voda pa za nič, je prišel Može na idejo, kako bi se dalo od ljudi vino zastonj dobiti. Povabil je neko gospo, o kateri je vedel, da ima vino v buteljkah in ji je rekel:	»Veste, Johanca je
svetnica; ona trpi Kristusove muke, in poti krvavi pot. Revica bi potrebovala dobrega domačega vina. Prinesite ji vina, pa boste videli njene muke«. Gospa odvrne: »Ko imam pa samo tacega, ki je v buteljkah.« Oh, saj je tudi dober. Kar prinesite!« In res, gospa prinese vino. Može in Johanca pa po njem in sta ga pila tako dolgo, da je začel Može Johanco od samega ščegetanja ščipati. Ali ji je s tem hotel povzročiti krvavi pot ali kaj — to se ne ve.
Kaplan.
Neki kaplan je rekel: »Jaz dobro vem, da je Johanca svetnica; gledal sem njene gole prsi in videl kako je iz njih kri tekla. Ljudje božji — hočete še večjega dokaza, da je Johanca res svetnica.«
Dnevni pregled.
Slovani so povsod spoštovani samo v Avstriji ne. Zadnjič smo poročali, kako je clevelandski župan počastil naše rojake — Slovence ob priliki .stoletnice, odkar vladata v Ameriki svoboda in mir. Zupan Baker stoji na čelu mesta Clevelanda, ki ima nad milijon prebivalcev. Kaj je proti takemu županu n. pr. mariborski ali celjski ali celovški župan?
In kaj počenjajo proti Slovencem župani teh nemčurskih gnezd! Kaj je proti takemu mestu n. pr. Kočevje? in vendar v Kočevju niti slovenske šole nimamo. Kljub temu, da vsa ta mesta stoje na naši zemlji v t. zv. kulturni Evropi, v t. zv. enakopravni Avstriji, ne smejo tam Slovenci imeti niti svojih človeških pravic in so nekaki ljudje druge vrste! V Ameriki smo spoštovani ljudje, doma smo zatirani. Pa ne samo mi. Ravnotako se godi Čehom. Na Dunaju so zaprli češke šole — v Ameriki dobite v vsakem mestu češke knjižnice. Šol imajo kolikor hočejo. Še več. V vseh večjih mestih so Čehi na veljavnih mestih. Še več! Združene ameriške države so imenovale Čeha za svojega poslanika na Balkanu. Te dni je bil g. Vopička v Pragi, ko Je šel na Balkan in ga je sprejel mestni svet. Poslanik je navdušeno govoril o svobodi slovanskih narodov. Dasi je amerlkanec je navdušen Čeh in Slovan in ameriške države so imele toliko takta, da so med slovanske balkanske narode poslale Slovana. Ml pa pošiljamo tja Forgače, Prochazke in bogve ko-
?:a še — samo Slovan ne sme biti. Ako pri nas kdo avanzira za kakega svetnika, se to imenuje »pridobitev« in mora zaradi tega trpeti cel narod, Češ da je treba za take stva ri »kompenzacije«. —) Taka je razlika med državo, kjer vlada zakon in postava in med državo, ki hoče vladati svojevoljno. Drugo smo spoštovani, doma zatirani. Zato se vrši beg iz Avstrije!
Žrtev »Canadian Pacifica«. V D. M. v Polju je živel skromen voznik, ki je vozil razne stvari za tovarno v Vevčah. Vsled intrig je ob času stavke izgubil svoj zaslužek Takrat pa se je začela klerikalna agitacija za »Canadian Pacific«. Mož bi ne bil šel iz domovine, kjer je imel ženo in družino, da mu niso prigovarjali agitatorji. Zena mu je bra nlla. On pa je rekel: Ker gredo vsi in ker tako dobro kaže, grem pa še Jaz.« In je odšel. Sedaj že tri mesece ni o njem nobenega glasu. Uboga žena išče tolažbe. Kje naj jo dobi? To so posledice take agitacije. To ni edini slučaj. Bog ve, koliko ljudi zdihuje v tujini in proklinja agitatorje in plačane agente, ki so jih Spravili v nesrečo.
Dobro so odgovorili »Nar. Listi« »Slovencu«, ker je zadnje čase dolžil Mladočehe, da so oni razbili
ratijKo »Slovansko Enoto.« — »Nar. Listi« pišejo, da se je »Slov. Enota« razbila samo zaradi dr. Šušteršiča, ki je iskal povsod svoj dobiček. Dr. Šušteršič dela torej povsod enako politiko, na Dunaju in doma.
»Zmagati moramo, cel svet gleda na nas« — tako je menda trobil poglavar Krekovih fantov raz svoj demagoški prestol. Pozabil je le povedati, kdo je tisti cel svet, ki gleda na S. L. S. ali ho zmagala ali ne.
Ali je morda tisti svet kopitalistična Amerika in da ta pričakuje, da ji S. L. S. nameče v odprto žrelo novih tisočev in tisočev slovenskega ljudstva in na zapuščene domove naseli našega najhujšega sovražnika Nemca? To je namreč delo kranjskih odpadnikov, denuncijantov in slične golazni organizirane v klerikalni stranki. Bo že res, da vsi gledajo na prihodnje volitve, poleg prijateljev naših, tudi naši najstrupenejši sovražniki, ker ti — Nemci — imajo poleg klerikalcev največ koristi od tega, če zmagajo klerikalci. In, če se narod noče obsoditi na smrt tedaj naj ne bo volil kandidatov, ki mu jih oznanja župnik pri pridigi, temveč bo volil neodvisne, narodne kandidate.
Ker je »Slovenec« vedel, da »Dnevovi« uredniki ne bero nepotrebne cunje »Napredne Misli« in ker se mu je zdelo, da vsebina »Napredne Misli« paše ravno tako za njegove (»Slovenčeve«) predale, je šel in ponatisnil nekaj odstavkov iz spisa »naprednega učitelja«, ki ima vse lastnosti habilitičnega spisa za stolico na univerzi, ki jo bo ustanovil Isa Boljetinac v Albaniji. Čestitamo obema! Eden drugega sta vredna — če tudi sta si vedno v laseh.
Naši mali abecedarji pišejo lepšo slovenščino, kakor »Napredna Misel« in imajo ob enem tudi pametnejše misli kakor »napredni učitelj« v »Napredni Misli«.
To ni res! Rek o »solzavi tetki« »Edinosti« se je v Trstu tako udomačil, da tega javnega mnenja ne izbije več nikdo in četudi se sedaj »Edinost« trudi postati »energična« napram — »Dnevu«. Tako je v četrtkovi številki zopet »teta« namignila, »da izvestni domačinci« (ta domačinec je »Dan«!) hočejo, da bi mi (Edinjaši!) bili popustljivi in obzirni do Italijanov. — Ta trditev je tako neresnična kakor nizkotna! Če hoče morda »Edinost« s tem pripraviti pot za napad na »Dan« na javnem nedeliskem shodu, il povemo že v naprej, da njeno delo ne bo imelo vspeha. Javno mnenje »Edinosti« in ;avno mnenje »Dneva« sta pri ljudstvu v diametralnem nasprotstvu. »Edinost« čitajo le vsled tega, ker je lokalen list, »Dan« pa čitajo naši privrženci vsled odločnosti in idej, d jih zastopa. Zato podtikanje, da loče »Dan« popustljivosti napram Italijanom, ni resnično, ker naši čita-telji dobro vedo, da je ravno »Dan« zahteval najbrezobzirnejše borbe napram krivicam, ki nam jih delajo kamoristi; da je »Dan« za časa gori-ških in tržaških volitev brezobzirno vodil boj zoper kamoraško kliko in da je »Dan« najbolj bičal popustljivost In mlačnost napram Italijanom v slovenskih vrstah. »Dan« je preje pisal o tem, predno je »Edinost« odprla svoje zaspane oči in često se je »Edinost« zbudila šele tedaj, ko je začula glas »Dneva« ali je pa še potem spala naprej. Da, često, ko je »Dan« bičal mlačnost in popustljivost izvestnih privržencev »Edinosti«, jih je »Edinost« vzela v zaščito, dasi je nam dala sicer prav. I ocemu metati ljudstvu pesek v oči: kar zahtevajo v narodnem oziru gospodje podjetniki in politiki od našega delavca, to naj izvršujejo najpreje sami! Potem si bomo gledali drugače iz oči v oči! Atentat na odločnost »Dneva« od strani »Edinosti« je jiočetje onemogle jeze in mrznje po osebnem prepiru — to govorim kot tretja oseba, brez vsekake mrž-rije do »Edinosti« kot slovenskim tržaškim lokalnim listom. Roko torej
proč, če nočete, da padlo blato, ki ga mečete na nas — pade na vas na zaj! »Dan« stoji in bo stal na stališču brezobzirnega boja napram našim narodnim nasprotnikom in kdor širi drugo mnenje: ta laže!
Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo, dne 9. listopada 1913 v dvorani Društvenega doma gledališko predstavo »Težke ribe«. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal M. Balucki. Poslovenil J os. Debevec. Začetek točno ob polu 8. zvečer. Po predstavi ples in prosta zabava.
Goriški »Sokol« vabi svoje mnogoštevilne prijatelje in znance na Martinov večer, katerega priredi dne 9. t. m. ob pol 9. uri zvečer v hotelu pri »Zlatem Jelenu« »Sokolove prireditve so po pravici priljubljene vsled neprisiljenosti in prisrčnosti zabave, katera vlada pri istih. Upamo, da bode tudi letos ostalo občinstvo zvesto tradiciji, da mora v kolikor mogoče velikem številu pokazati »Sokolu« svojo naklonjenost.
Odbor je pridno skrbel za pestrost programa. Sveti Martin nam je letos naznanil svoj prihod pod pogojem, da mu zložimo za polovico plašča, ki mu manjka! — Sledili bodo komični prizori, petje, silhuete, na katere posebno opozarjamo slavno občinstvo. Razume se, da ne bode manjkalo kralijce zabave — gosi. Samo to še ni znano, da-li pride v živem ali mrtvem stanu. — Vmes bo igrala vojaška godba — to pot iz Tolmina tako, da nihče, kateri si bo hotel privoščiti nekaj uric prijetne zabave, ne bode manjkal v nedeljo zvečer pri »Jelenu«. Po končanem sporedu se vrši ples. Vstopnina 40 vin. za osebo.
Ogenj. Dne 31. p. m. je izbruhnil na podstrešju hiše posestnice Terezije Luznar iz Mošenj ogenj, ki je popolnoma vpepelil s slano krito hišo. Na mesto nesreče je takoj prihitela domača požarna bramba, kateri se je posrečilo ogenj lokalizirati. Skupna škoda znaša 1500 K, posestnica pa je bila zavarovana samo za 400 K.
Napad. Pretekli pondeljek zvečer je neki rudar napadel 421etnega rudarja Franca Jurkasa iz Trbovelj, ko se je vračal domov. Napadalec je večkrat sunil Jurkasa z nožem v spodnji život in ga smrtno nevarno poškodoval.
Nadležen gost. Koncem preteklega meseca je prišel 191etni posestnikov sin Peter Markun iz Gorič pri Kranju pijan v neko tamošnjo gostilno. Tam je nadlegoval goste in je hotel provocirati tudi prepir. Gostilničar je bil prisiljen nadležnega Markuna postaviti pod kap. To pa je fanta silno jezilo, začel je razgrajati in tudi s požigom je grozil. Markuna je orožništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Kranju.
Cel sod petroleja ukradel. 27-
letni, zaradi raznih lumparij že šestnajstkrat kaznovani dninar France Pucihar iz Šmarije pod Ljubljano je prišel pred osmimi dnevi ponoči na železniško postajo na Rakeku in je ukradel iz skladišča cel sod, jioln petroleja. Pucihar je skril nato sod pri nekem tamošnjem posestniku. Drugi dan je hotel sod s petrolejem prodati, vendar ga ni nihče kupil. Ko je videl, da je izdan, jo je pobrisal.
Se danes ne vedo, kje tiči.
Tatvina kolesa. Mesarju Josipu Janežiču iz Domžal je pred kratkim neznan tat ukradel izpred neke trgovine kolo »Puch«.
Tatovi cerkvenih puščic. V* noci na 30. p. m. so vlomili neznani tatovi v Idriji v cerkvene puščice in so pobrali iz njih ves drobiž. Tudi pri Sv. Barbari so hoteli tatovi vlomiti, pa so bili še pravočasno prepodeni.
Med vožnjo okraden. Te dni je neznan tat ukradel Janezu Aržišniku iz Zagorja, ki je uslužben pri vinskem trgovcu Ropiju med vožnjo na železniško postajo iz žepa črno, usnjato denarnico, v kateri je bilo šestdeset kron. Na sumu tatvine je neki tridesetleten možki, ki se je peljal skupno z AržiŠnikom in ki ga je zapustil na postaji v Zagorju.
— Sokol Moste pri Ljub janl vabi ponovno vse prijatelje m elane na Martinov večer, ki ga priredi danes v nedeljo ob 8. uri zvečer v gostilni br. Krušiča v Udmatu. Kdor hoče preživeti nekaj veselih uric v naši družbi bo posetil to našo prireditev. Na svidenje! Vstop prost! Na zdar!
— Začetek Martinovega večera,
ki se vrši danes v nedeljo v veliki dvorani »Narodnega doma«, je točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 80 v za osebo. Poleg zanimivega sporeda, ki obsega: godbo, petje moškega in ženskega zbora, komične prizore in ples bode gotovo privlačna sila, tudi prvi nastop društvenega ženskega zbora. Brez tistega pretiranega društvenega samoljubja in presedajoče samohvale, katera dotičnim društvom ni posebno v ponos, je »Slavec« povsem mirno ustanovil krepak ženski zbor, kateri ob tej priliki prvikrat nastopi. Pri »pia.vce* vih« veselicah pred leti upeljam lov na srečo, bode tudi ,le*°s loval s krasnimi, praktičnimi dobitki, katerega prvi dobitek je krasna velika salonska stenska ura na nihalo.
V Globokem je na Vseh svetih dan obstrelil lovec Grmovšek Cvetkovega hlapca. Deček je sedel v posekani koruznici, jerebice so sfr-flale, strel je počil in poleg jerebice bi bil strel skoraj dečka ubil. Je pač smola.
Maribor. (Pogrešana fanta.) Dne 5. t. m. sta dobila realca Friderik Kislih jn Julij Godor slaba šolska izpričevala (cenzure). Svojim tovarišem sta dejala, da ne pojdeta več domu, marveč — v smrt! Stara sta 14 let. Kislih ima zelenkast jopič, črne hlače dokolenice, črne nogavice, črne čevlje, zelen klobuk in sivo pelerino. Godor ima temnomodro obleko s hlačami dokolenicami, črne polučevije, sivo športno čepico in temno sivo pelerino ter nahrbtnik iz sivega platna, za shranjevanje knjig.
Aretiran agent. Y Moravski Ostrovi so aretirali dne 8. t. m. bivšega rudarja in sedanjega posestnika Josipa Pawlowskega. Z njegovim posredovanjem sta dve tvrdki v Bremenu nabirali izseljence in dognalo se je, da se je zadnji čas izseljevanje iz ostrovskega okraja izred-pomnožilo ter da je bilo med njimi veliko vojnih obveznikov, ki so zapuščali svoje službe brez odpovedi. Poizvedbe so dognale, da je izvrševal Pawlowski izseljevalne kupčije v velikem slogu. Bremski tvrdki sta mu zagotovili po 5, oziroma 10 mark za vsakega izseljenca.
Aretirana izseljenca. Na severnem kolodvoru na Dunaju so aretirali dne 7. t. m. dva vojna obveznika iz Galicije, ki sta hotela v Ameriko.
Častniški izgredi. Iz Tridenta, Rovereta in Merzoporane prihajajo vesti, da so se zadnje dni primerili večji častniški izgredi. V Mezzopo-rani sta se neki častnik in civilist sprla. Pridružil se je še en častnik. Civilisti so se morali umakniti v neko pekarno. Oficirji so vdrli za njimi in zahtevali od delavcev, naj jim izroče begunce. Ko se to ni zgodilo, so razbili vso opravo. Nekega civilista so odpeljali v kasarno, potem se je častnik vrnil z vojaki, katere je postavil pred vrata. En častnik je s sabljo, drugi z revolverjem v roki preskrbel vse. Vojaki so imeli nabite puške. Podobni dogodki so bili tudi v Tridentu in Roveretu. Domobranski minister je uvedel preiskavo.
Bogata dedščina. »Boheniia« poroča iz Falknove: Baronica Marija Kopalova je testamentarično zapustila benediktinskemu redu grad in vse posestvo Hartberg. Benediktinci bodo na posestvu ustanovili največji samostan svojega reda.
T-u-reJs:© srečke
80 najbolj zanesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Ljubljana.
— Vigllantibus jura - čujočim se dele pravice! Še malo dni — in reklamacijska doba bo pri kraju! Volilci in mlajši (dijaki akademiki) zaupniki, opozorite svoje prjatelje, da gredo na magistrat pogledat, ali so pravilno -— po činu, slovniško in stanovanjsko — vpisani v splošni in mestni kuriji (za 1. in 16. december in sicer sami, ali pa po kakem zanesljivem prijatelju. Po toči zvoniti — nič ne pomaga! Glasovnica je najbolj nedolžno in nekrvavo orožje v rokah volilcev — pa vendar v veliki množini upotrebljeno — uniči do cela političnega nasprotnika.
— 13.000 »Johance« — je šlo do včeraj zvečer med svet. Ker je v tis karni mnogo dela, smo morali nekatera naročila odložiti. Prih. teden bomo poskrbeli, da pride »Johanca« v vse kraje po deželi. Nepričakovani uspeh te knjige nam kaže, kako se ljudstvo zanima za klerikalni škandal. Posebno nas je veselilo, da so priprosti ljudje v tako obilnem številu prihajali po knjigo! Razširjajte jo.
— »Slovenca« zelo jezi, da se ljudje ob »Johanci« tako dobro zabavajo. On bi menda najrajše, da bi se Kranjci vedno jokali pod »trdo Šu-steršičevo pestjo«. Toda časi se spreminjajo: prej so se ob Johanci zabavali klerikalci — zdaj se pa mi. Naše veselje je gotovo bolj nedolžno nego njihovo. Zato nas zelo veseli, da se ljudje ob Johanci tako smejejo in zabavajo. Bodo vsaj malo pozabili na klerikalne nadloge.
— Vsi izletniki, ki gredo danes na deželo, naj neso s seboj »Johanco«. Dobe jo z »Dnevom« vred v vseh trafikah, dopoldne pa tudi prt nas v upravništvu. V trafiki na »Glavnem kolodvoru« se tudi dobi »Johanca« sama za 10 vin.
— Neka gospa v Ljubljani je zdravila glavobol svojega moža s tem, da ga je z Johancino krvjo mazala po čelu. Ona je rekla, da mora pomagati — mož pa je tožil, da ne pomaga. Gospa se je jezila, da mož premalo veruje. Zdaj verujeta oba, da ni pomagalo.
— Razni deželni zavodi nikoli ne razpisujejo javne konkurence za dobavo živil, mesa itd. Tu se dela vse pod roko. Klerikalni podjetniki pri tem bogate — na račun deželne blagajne. Treba bo tudi v to deželnih razmer nekoliko posvetiti.
_ Opozarjamo na /anašn o predstavo v »Slov. gledališču« »Martin Smola« je burka polna smeha. Začetek ob pol 8.
— »Slovenec« je Imel s svojim ponatiskom iz »Napredne Misli« prozoren namen: priporočati »Napredno Misel« ljubljanskim kazino-tom. Pričakujemo, da pride med družbo dveh še tretji: graški »Šuf-tenblatt«. Ta družba bi bila zanimiv
predmet za kakšnega eksperimentalnega psiholpga.
— Čitatelji »Dneva« naj pri predstoječih volitvah nikar ne pozabijo, da se jih je kranjski deželni odbor v svojem nedosežnem pamfletu drznil imenovati: najzadnje elemente v deželi. Pomnite na to besedo — in ni vrag, da bi ti tisoči ne pomen-jali za klerikalce zasluženo kazen.
— Gospode župnike po deželi prav lepo opozarjamo, da krote svoje jezike in svoje roke in naj puste na miru brošuro »Vodiški čudeži«. Če ste preje lahko mimo in smehljaje prenašali, da so vaše ovčice pile vodo in kri, ki je prihajala od Johance, boste že tudi sedaj si morali vzeti toliko potrpljenja, da se bodo ljudje s čitanjein prijazne brošurice nad Vašo omejenostjo zabavali.
Dva jugoslovanska umetnika koncert »Glasbene Matice« je krasno vspel. Sicer, je bilo par sedežev praznih, toda oni, ki so bili na koncertu, so prišli zaradi umetnosti in so uživali. Gosp. Vuškovič je naš stari dragi znanec. Gospodična Do-kičeva se je izkazala kot umetnica prve vrste. Vse, kar se je o nji krasnega pisalo, je resnično; pridali bi lahko še cel slavospev. Občinstvo je bilo očarano. Umetnica je dobila krasen šop krizantem. Bil je krasen večer.
— Odvetniški izpit je včeraj napravil g. dr. Franjo Lipold s prav dobrim uspehom. Čestitamo!
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je pretekli mesec mnogo podružnic naročilo družbine računske listke. Jako umestna in pohvale vredna so taka naročila, kajti družba bode le na ta način prodala več računskih listkov, kakor do sedaj. Znesek 2 vinarja pa zmore vsakdo, kdor obiskuje gostilne. Prosimo, da tudi ostale podružnice naroče rečunske listke.
— V odgovor na sicer smešno obdolžitev v »Gottsčheer Nachrich-ten« 2. t. m. št. 44., kakor da bi bil postal g. dr. Jak. Rajh, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu, neznačajen renegat, poslal je ta častiti rodoljub družbi sv. Cirila in Metoda bankovec za deset kron v dar.
— Ganljiv prizor. Vseli svetnikov dan prišel je poklonit se manom blagopokojnega g. Iv. Fabjančiča na ljubljansko pokopališče neki oče s prav snažnima in zanimivima sinkoma, ki sta bila stara nekako po 4 in 5 let. »Kdo je tu, ate?« povprašujeta otroka. »Tu je pokopan rajni Iv. Fabjančič, ki je zapustil velik del svojega imetja družbi sv. Cirila in Metoda. Ta mu je oskrbela spomenik, kakor vidita in krasen venec z napisom na trobojnem traku. »Kje pa je ta družba?« nadaljuje zvedavi sinček. »Ta družba ima sedež v Ljubljani, skrbi pa za slovenske otroke v tistih krajih, kjer ni slovenskih šol. V teh šolah se uče slovensko brati in pisati, Boga moliti in lepo po slovensko govoriti. Vidva se bosta v tukajšnjih domačih šolah že lahko učila, ker so slovenske in učitelji Slovenci, za mnoge otroke pa, ki nimajo te sreče, oskrbuje družbaj sv. Cirila in Metoda slovenske šold in zato, da pomagamo tistim ubogimi otrokom, podpiramo družbo sv. Cirila in Metoda. O tem vama bom govoril še večkrat.« Vsa čast .temu vzornemu možu.
— Samomor Ljubljančana v tujini. V sredo se je v Šebeniku v Dalmaciji ustrelil Ljubljančan torpedni mojster c. in kr. mornarice Franc Šinkovec. Nesrečnež je služil že šesto leto in je izvršil samomor iz strahu pred neko kaznijo. Tudi njegov oče si je svoj čas sam vzel življenje.
— Prijeta žepna tatica. Preteklo sredo zjutraj je prišla 5Gletna vdova Marija Neuhold iz Velikega vrha v litijskem okraju v trgovino »Pri solncu« na Pogačarjevem trgu, začela je tiščati v posestnikovo ženo Nežo Pader iz Dobrega polja pri Mali vasi. Paderjeva je v imenovani trgovini nakupila več raznih stvari. Neuholdova je Paderjevi izmaknila iz žepa rujavo usnjato denarnico, v kateri je bilo 18 K 66 v in vozni listek do Dobrega polja. Ko je Neu-holdovo stražnik aretiral se je hotela iznebiti ukradene denarnice s tetn, da jo je vrgla za neki zaboj. Neuhol-dovo je policija izročila deželnemu sodišču. Ona je prav nevarna tatica in je bila radi tatvine že neštetokrat
kaznovana.
Obsoiena je bila tudi ra-
di tatvine iz navade na šestletno težko ječo.
— Japonska raca ie priplavala včeraj dopoldan po Grubarjevem prekopu in jo je ujel gospod Anton Rebernik, lastnik omenjene race naj se zglasi v Hradeckega vasi štev. 80.
— »Kralj« z Albertom Basser-niann v glavni vlogi se bode predvajal v torni' 18. nov. v Kino Idealu.
Rasse»~>••'■v' nalboliši nemški igra-jec p   na ie ena naiboli pretresljivih. — Od danes do četrtka »In
?	.	.	«,	a	Predvajanje	te	velikanske	zgodovinske	zgrdbe	tt.	TTtP	A	T	T	•	i	t	•
In noc siono vinces! od danes dne 9. do petka 13. novembra V iVinO-iuiii A Ju	V JLiJ tl Olj 8,11.1
a.	„ „ ,	,.	'	.	f«*m „.i.	2 uri. Vsak	ria„ uri 1-3,	3-5, 5-2,	7-9	„ri	9-1,.
M n|	V	tem	znamenju	bodeš zmagal!	Rj9
niOVO.	Ta	slika	ima tudi	slovenske napise.	1'OVU.
, ristja;
Cesar Konstantin sprejme krst Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
7 dni!
V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj, rt Cene: K 1.90, 160, 130, 1, -60.	*	OIIII
lioc signo vinces« ki jako ugaja. — V petek Psylander v drami »V naročju strasti«.
—	Loterijske številke: Dunaj: 81, 27, 56, 1, 42.
Trst.
Italijani so se z vso silo vrgli v boj za svojo univerzo. Njihovi listi so v zadnjem času polni tega vprašanja. Prirejajo tudi shode. Mi Slovenci bi jim univerzo prav iz srca privoščili, če bi oni nekoliko drugače nastopali proti našim šolskim zahtevam. Toda, tako dolgo, dokler bodo 70.000 tržaškim Slovencem odrekali pravico do ene same ljudske šole v mestu, jim univerze ne privoščimo in se bomo postavljali proti njej. Italijani vedno zdihujejo in se pritožujejo, da jim vlada ne da šol, čeprav jih imajo — izvzemši univerze — v izobilju. Ne moremo zapopasti, da so pri vsem tem tako barbarski, da se z vsemi štirimi borijo proti izobrazbi slovenskih otrok. Takim barbarom bi morda samo bič še kaj pomagal.
Zaradi narodnega zapostavljanja slovenskega železničarstva v področju c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu je bila te dni na podlagi iniciative posl. dr. Rybara vložena na c. kr. železniškega ministra obširna interpelacija. Mi smo o teh razmerah že neštetokrat poročali, in ni, dolgo temu, ko smo izrazili željo, da bi proti ponemčevanju na progah, ki tečejo po naših tleh, vsi slovanski poslanci skupno nastopili ter z najenergičnejšimi koraki zahtevali izpremembo teh izzivajočih razmer. Toda pri zgornji interpelaciji se je zgodilo nekaj nezaslišanega, kar se bo moralo slovensko ljudstvo, posebno pa železničarski uslužbenci in uradniki temeljito zapomniti. Naši slovenski klerikalni državnozborski poslanci namreč niso hoteli podpirati skupne akcije, ki so Jo predlagali jugoslovanski napredni poslanci, temveč so stvar zavrgli s tem, da so vložili o istej zadevi interpelacijo posebej — na svojo roko. Klerikalci torej niti pri tej tako važni stvari niso hoteli z naprednimi poslanci skupno nastopiti. To nam gotovo ne koristi ker ima vlada priliko videti da jugoslovaiti niti tedaj, kadar gre za naša najeminentnejša narodna vprašanja, nismo edini. Mislimo, da bi se moralo vsaj pri takih akcijah, kakršna je zgornja, opustiti vsako strankarstvo. Vse drugače postopajo Nemci. Zaradi tega se naša zemlja krči od dne do dne; zaradi tega nas že na naši lastni zemlji zasmehujejo in preganjajo (slučaj Wieser). Kdaj bo konec tem žalostnim razmeram? Prej gotovo ne, predno se ne bomo najtesneje združili vsi, ki spadamo k Jugoslovanskemu plemenu. Da bi se masa že skoraj zavedla ter obračunala z onimi, ki na najnizkotnejši, izdajalski način škodujejo našim narodnim in gospodarskim interesom!
»Jugoslovanski železničar« in socialni demokratje. Zadnji »Jugosl. železničar« precej ostro prijemlje delovanje social, demokratičnih organizacij in njihovih voditeljev. Radovedni smo, če bo »Zarja« na te očitke kaj odgovarjala.
Podružnica Clril-Metodove družbe pri Sv. M. Magdaleni je ustanovila v začetku tega meseca šolsko kuhinjo za otroke magdalenskega otroškega vrtca. Ker pa ima s tem precej stroškov, se obrača do zavednih Magdalenčanov, da jej gredo na roko ter jo po svojih močeh podpirajo.
Naše gledališče. Danes ob Yz4 popoldne se uprizori otroška predstava »Pepelka«. Ob 8. zvečer romantična opera »Čarostrelec«, ki se poje prvič v Trstu. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni v »Nar. domu«.
Politično društvo »Edinost« sklicuje za danes, 9. novembra, ob 10. dopoldne javen shod v veliki dvorani »Nar. doma« v Trstu. Dnevni red: 1. Naš položaj in naše delo. 2. Poročilo o delovanju v parlamentu m v tržaškem mestnem svetu, ozi-roma deželnem zboru.
Skupina c. kr. javnih skladišč v Trstu naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor skupine v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška št. 2. Dnevni red naznanimo Pravočasno.
Narodnih kolekov je videti vedno manj. Spominjamo se, da je vladalo v prejšnjih letih veliko več zanimanja za kupovanje narodnih kolekov. Vsakdo, ki se je čutil količkaj narodno zavednega. ie. bil vedno za-.
ložen z njimi in ni odposlal pisma ali razglednice, da bi ne prilepil nanj narodnega koleka. Toda to zanimanje za nar. koleke postaja od leta do leta očividno manjše. Z narodnimi koleki kolekovana pisma, ali razglednice so postale dandanes že bele vrane. Nekdaj so se prodajali nar. koleki brez izjeme pri vsaki veselici, v zadnjem času pa se je pripetilo že večkrat, da je razprodaja kolekov odpadla ne morda samo na navadnih društvenih veselicah in zabavah, ampak celo na narodnih prireditvah. Kako je drugod, ne vemo. Da pa zelo hira razprodajanje narod, kolekov v Trstu, to je gotova stvar. Vsled tega ima tudi naša družba sv. Cirila Metoda gotovo občutno škodo. Ko bi bila naša družba bogata in njeni stroški zmanjšani, bi to ne bilo tako žalostno, ker pa vemo, da naraščajo njeni izdatki od dne do dne bolj, je treba res pomisliti, kako odpomoči tej novi naši malobrižnosti do naše družbe. Pred vsem apeliramo na odbore vseh naših narodnih društev v Trstu, da si naročijo ob prvi priliki nar. koleke, da bodo preskrbljene z njimi vse njihove prireditve, bodisi da se vršijo v velikem ali manjšem slogu. Če pa bi pozabili na to razna naša nar. društva, naj bi jih opozorile naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Naše podružnice naj bi tudi poskrbele vsaka v svojem okraju, da se založe z nar. koleki tudi naši narodni gostilničarji, in drugi. Koliko narodnih gostilen, prodajalnic in to-bakaren je v Trstu — a resnično je, čeprav žalostno, da je dobiti le ma-lokje nar. kolekov. Podružnice naj bodo v tem oziru stroge! — Je res prava sramota za Trst, kjer je 70.000 Slovencev, in kjer kar mrgoli narodnih društev, da se (posebno v zimskem času) razproda v celem mesecu morda le par sto nar. kolekov. — Prepričani pa smo, da bi bilo lahko vse drugače. V prvi vrsti naj se zganejo odbori naših narodnih društev; dobro pa bi tudi bilo, ko bi naša družba objavljala perijodič-no, koliko nar. kolekov je razposlala v vsako mesto. V takih poročilih bi videli, kje so zaspanci.
Klavir, zrcalo, obleke In drugo je izginilo. Vsakemu je znano, da prepeljujejo LIoydovi parniki poleg ljudi, tudi blago. Te dni je imel odpluti eden izmed IJoydovih parnikov proti Dalmaciji. Nekoliko ur predno je odplul parnik, je bilo odpeljano vse blago, ki je imelo biti vkrcano na parnik, na obrežje. Med nakladanjem pa je izginil s pomola velik zaboj, v katerem je bil pianino, veliko zrcalo in več oblek. Ko bi izginil kak prstan ali kaka urica, bi ne bilo nič čudnega, toda da je izginil tak ogromen zaboj, in to pred očmi mnogoštevilnih delavcev, to je pa zares čudovito. Družba L!oyd bo morala plačati vse blago odpošiljatelju, in bo trpela vsled tega občutno škodo, zakaj blago je cenjeno na 1600 K. — Tatvina je javljena na policiji, onemu, ki iztakne tata, je obljubljenih 50 K nagrade.
Morilec Fodransperg o katerem smo poročali pred tremi dnevi je res umrl, in sicer 26. t. m. Resnične so bile tudi vesti, da se je morilec izpovedal pred smrtjo, neresnično pa je vse govoričenje, da je morilec izpovedal izpovedniku, da je ubil poleg subretke Fabryjeve tudi dva, ali celo štiri kočijaže. Na tukajšnji policiji se je izrazilo, da ko bi priznal morilec Fodransperg tudi druge umore, bi bila tukajšnja policija takoj obveščena o tem po ravnateljstvu koprške kaznilnice. Ker pa ni dobila policija nikakega sličnega obvestila, je znamenje, da so vse govorice o taki izpovedi izmišljene.
Dober lov. V noči od srede na četrtek so vlomili tatovi v trgovino Adolfa Schlesingerja, v ulici S. Se-bastiano 4. O tatvinah, ki se dogajajo v Trstu, bi lahko poročali vsak dan v najmanj dveh kolonah, a tu in tam so tako mastne, da jih ni mogoče prezreti. Lov, ki so ga napravili tatovi v Schlesingerjevi trgovini, je oškodoval gospodarja za 5000 kron, in sicer v denarju 500 K, ostalo pa v blagu.
Krematorij — za nesnago In smeti v Trstu. Krematorij za sežiganje smeti, je dovršen. Zažiganje se še ni pričelo, a smeti se je že pričelo voziti v zalogo krematorija. Pepel sežganih smeti bodo prodajali kot gnojilo, iz ostalih nezgorljivih ali organskih snovi pa bodo delali neko novo vrsto opeke. Ogenj, ki ga bodo dajale goreče smeti pa bo gonil stroj, ki bo proizvajal elektriko, ki bo krepčala elektrarno nove tramvajske oroge^ki gre iz mesta do mestne
klavnice. — Kakor je videti, so v Trstu zelo praktični. Ko bo začel delovati krematorij, in bo mogoče videti njegovo delovanje, bomo poročali kaj natančnejšega.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NOVA SRBIJA V SRBSKEM PRORAČUNU.
Belgrad, 8. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Kakor javljeno, iznašajo izdatki za prihodnje leto po proračunu 163 milijonov dinarjev; na nove kraje odpade od tega 35 milijonov in sicer samo na upravo, šolstvo, poljedelstvo itd., ker izdatki na armado, zunanje zadeve, pošte itd. se ne morejo deliti.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 8. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po mejnem sporazumu med Srbijo in Črno goro je slednja dobila več ozemlja, kakor bi ji po pravici pripadalo, ali temu tukaj nihče ne ugovarja, časopisje stoji na stališču, da Srbija onega ozemlja, ki ga odstopa Črni gori, ne izgublja in da je razlika med ozemljem Srbije in črne gore samo ta, da se en del upravlja iz Bel-grada, drugi pa s Cetinja. Srbija je zahtevala Djakovico za sebe samo zato, ker se bo morala nahajati tam radi Arnavtov vedno močnejša posadka, ki bi jo ona s svojim močnim proračunom lažje vzdrževala kot Črna gora s svojim slabim proračunom.
Sicer so pa odnošaji med obema srbskima kraljevinama najprisrč-nejši.
NEMŠKI AGRONOMI V SRBIJI.
Belgrad, 8. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Tukaj ni ostalo neopaženo nezadovoljstvo, ki ga je vzbudilo v avstrijskih slovanskih krogih sprejetje več agronomov Iz Nemčije v srbsko državno službo. V merodajnih krogih smatrajo to nezadovoljstvo za neopravičeno, ker agronomi Iz Nemčije so bili sprejeti iz dveh razlogov: prvič, ker slovanskih kompetentov ni bilo in drugič, ker je znano, na kako visoki stopnji se nahaja poljedelstvo v Nemčiji, Srbija pa hoče skrbeti zato, da se njeno poljedelstvo razvije čem bolj, da se dvigne na čem višjo stopnjo. Razun tega Nemci iz Nemčije niso nikdar poka-zOvall nobenega sovraštva nasproti Srbiji, to sovraštvo pokazujejo samo avstrijski Nemci in — žalibog — tudi mnogi avstrijski slovanski politiki, ki podpirajo protlsrbsko in protislo-vansko dunajsko zunanjo politiko.
V splošnem pa velja v Srbiji pri oddaji državnih služb princip, da se sprejmejo — ako ni domačih kompetentov — v prvi vrsti avstrijski Jugoslovani In ako tudi teh ni, drugi.
KRATKE VESTI IZ SRBIJE.
Belgrad, 8. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes ob 10. uri dopoldne se je vrnil prestolonaslednik Aleksander iz Skoplja.
V torek ali v sredo se odgodi zasedanje narodne skupštine do 10. decembra, ko pride na dnevni red proračun na prihodnje leto in zakon o invalidih.
Včeraj je predsednik narodne skupštine Andra Nikolič izročil v dvoru kralju skupštinsko adreso kot odgovor na prestolni govor, s katerim je kralj otvorll zasedanje narodne skupštine.
Skupštinska adresa bo tiskana na državne stroške v 10.000 izvodih in se razdeli v novih krajih.
Na proslavi prve obletnice osvoboditve Bitolja bo kralja zastopal prestolonaslednik Aleksander (poveljnik armade, ki je Bitolj osvobodila), navzoči pa bodo tudi generali Rašič, Jankovič in Zivkovlč. Bel-grajčani donesejo Bltoljcem dragoceno sliko prestolonaslednika Aleksandra. Slavnost se vrši 19. novembra.
Minister narodnega gospodarstva je določil, da se v vseh mestih in drugih krajih, kjer bi bilo dosti učencev, otvorljo poljedelske in trgovske šole.
Mali oglasi.
Kdor želi kupiti harmonike, naj
se obrne name. Imam vsake vrste v zalogi, stare in nove ročnega dela. cene od 8 do 140 K. Dobi se tudi še skorai nov bas poceni. P. Bizjak. Kranj 102.__________ J039—3
Mlad, zdrav gospod želi popolne oskrbe od neodvisne dame. Ponudbe pod »Neodvisnost«, poste re-stante Ljubljana.	1083-2
Lepa nemeblovana soba se odda. Pojasnila v »Prvi anončni pisar-ni«.	1092-2
Proda se leseno steno 4 m dolgo in 2 m visoko, peč za s koksom kurit in dobro ohranjeno zimsko suknjo po nizki ceni. Več se izve pri Josipu Ahčinu, krojaču, Jurčičev trg štev. 3. ________________1086-3
Išče se nemeblovana, srednje-velika, snažna ter zračna soba. Sprejme se le neposredno od hišnega gospodarja. Ponudbe ha »Prvo
 » •   _____________________________
anončno pisarno«.
1070-2
Išče se kuharica, ki bi oskrbovala troje otrok, ki hodijo v šolo, ter vodila malo obrt. Znati mora pisati in računati. Plača po dogovoru, nastop lahko takoj. Ponudbe naj se pošljejo na »Kuharica«, Novomesto, Poste restante.	1101—4
Šivalni stroj Singer (cilinder) se po ceni proda. Ivan Kodrič, čevljar, Rožna dolina št. 70.	1100—1
faff“
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
—...    ■	1	"J.. ————
Doktor
N, Gailalla
zopet ordinira.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urami in zlatarni
Alojzija Povha, Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata	izbera.
Kdor hoče Imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane verižice, prstane * i. t. d. naj ne /	\
tvrdke S 0 '
Ljubljana, sv. Petra c. 4
Išče se za večje stavbeno podjetje v vseh strokah dobro izurjen, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi
vešč ključavničarski
preddelavec
Vajenca
za krojaško obrt sprejme takoj Ivan Magdič, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
■■■mmmmmmmmmmm
Odda se za februar termin že nad petdeset let ostoječa priznano dobro idoča,na najživahnejšem prometnem kraju mesta večja
gostilna
s krasnim gostilniškim vrtom, ” salonom in kegljiščem. H V vseh prostorih je napeljana električna razsvetljava.
Več se poizve v pisarni gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 16. zzz
Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav,
Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav 1
Želodčni liker
Ponudbe pod:
»Zanesljiva moč
na „Prvo anončno pisarno".
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila I
Pristni „FLORIANA se dobi edino od Rastlinske destilacije „ FLORJAN “ v Ljubljani.
MUC
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 450. Edina zaloga:
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd,
SLovt/bljam-a.
K. JURMAN ZmuVSZ Šelenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
Okrajne zastopnike
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, (ljubljanski okraj je že oddan), sprejme dobro vpeljana pražka tovarna, izključno za potovanje. — Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne. — Naslov „Ex lex“, Praga, glavna pošta, restante.
»Zdravnik
želodca*1
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
UwiS«*ti*-WE*
s
8
■
■
■
Modistinja
8
S
S
8
■
. MINKA HORVAT
š Ljubljana, Stari trg št. 21.
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- ■ t kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
8 Popravila se točno in najcenejše izvrše. j
Slovenci!
I Ciril-Metodove
g Dobijo se povsod! vžigalice!! ■
^8 Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. 8
Kupujte in zahtevajte ■
povsod edino-le
Priznano n najboljše! g
I
l
a
i
Modni salon
Stuchly-Maschke
8 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Priznano d.o"brc "blago — nlzlre cene.
\
E
Klobuke
čepice
od preproste do nafinejše izvršbe.
Moderno perilo, trikot perilo :: kravate, dežniki, galoše itd.
•	t
•	•
• • • •
Špecialna, modna in športna trgovina za gospode ■■= in dečke —"n ■=
J. KETTE
Ljubljana, Franc Jožefa c. 3.
MT Kdor hočeTM
uro zastonj!
Da se naše izborne žepne ure povsod spoznajo razdelimo gratis 5000 ur. Pošljite natančen naslov potom dopisnice tovarni ur
JAKOB KONIG, Dunaj III2.
Postamt 15, Facli No. 363.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Gramofonske
plošče
z novimi
slovenskimi
ODODDDODD D
• • • •
• • • •
posnetki
so zopet izšle in se dobe edino pri
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov In godbenih automatov na Kranjskem.
Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko *Angelj“, in Homophon Comp.
v BeroUnu, znamka „Homokord„. Plošče: Jumbo, Favorit, Odlon Itd. vedno v zalogi.
: 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdelavo In popravljanje gramofonov in godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, Igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in franko.
S. Benisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2‘40 K; prima pol-belega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nnnkinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 18 K; napol puli 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglav-nice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm široka 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5‘20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12;80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis m franko.
S. Benisch, Dešenice 790, Češko.
g
Konfekcijska trgovina
Maček i Ko.
založniki c. kr. priv. južne železnice
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča veliko izbiro jesenskih in zimskih novosti za gospode in ' . * . dečke. . • . *
Strogo reelna postrežba. Najnižje cene.
Zaloga po- 8 li štva in ta- B potniškega : blaga.
; j Fr. kapus!
• m__________■
8 Ljubljana, Marija Te- g režije cesta Š 11 (Kolizej).
■
n
■Eli
Zaloga spalnih jj Zaloga otomanov g ter Jedilnih sob l div žimnic S
u rs)7lirnih tininni/oicih clntrih ■	7_______________
v različnih najnovejših slogih, g
::: Zaloga otroških vozičkov
• • • 88
• • • il
Spalnica v amerik. orehu S
K 850 - i
Obstoječa: 2 dvovratne omare, 2 postelji, 2 nočni oma- H rici, 1 umivalnik z marmor ploščo in ogledalom.
V
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14*— naprej.
= Raglani za gospode =
najboljše izdeljave od K 20*— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10*— naprej.
Naj večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Najnovefše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
— modni in športni trgovini =======
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne = pošte. =