Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 10 (369)
Udine, 31. maja 1967
Izhaja vsakih 15 dni
NEMIRNI SREDNII VZHOD
Spet smo priča napetosti in naglemu slabšanju položaja na Srednjem vzhodu. Na eni strani arabski svet, na čelu s Sirijo in ZAR, na drugi pa Izrael, za katerem je slutiti temne mahinacije zahodnih kapitalističnih sil. Tudi Sredozemlje ob obalah Libanona, Izraela in Sinajskega Polotoka je nemirno: ameriška šesta flota križari v bližini teh obal, vmes pa se pojavljajo tudi močne enote sovjetske vojne mornarice.
In potem je tu še odhod «modrih čelad» s Sinaja, ali konkretneje z izraelsko-egiptovske nieje, kjer so več kot deset let stale v imenu Organizacije združenih narodov na resnični straži miru. Na zahtevo predsednika ZAR Naserja je čete Združenih narodov, med katerimi je bil tudi jugoslovanski bataljon, odpoklical generalni sekretar OZN U Tant na zahtevo predsednika Naserja. Tako si danes na Sinajski meji spet stoje iz oči v oči izraelski in egiptovski vojaki.
Vzdušje na Srednjem vzhodu je torej napeto, postalo je spet potencialni sod smodnika in grozi, da se spremeni v drugi Vietnam, tokrat neprimerno bliže Evropi in tudi neprimerno bolj zadevajoč Evropo.
Od nesrečne sueške epizode izpred desetih let, ko so Izraelci ob podpori Anglež v in Francozov bojevito začeli svojo sueško avanturo in jo prav tako neslavno končali stojimo zdaj spet pred zapletom dogodkov na istem področju. Nemirni Prednji vzhod, ki odločno koraka v smeri socializma pod vodstvom ZAR, se znova spopada Z najbolj reakcionarnimi sitanti, ki jih v nekaterih arabskih državah kot Jordaniji in Saud-ski Arabiji predstavljajo skrajno nazadnjaški in fevdalni kraljevski režimi. Na drugi strani le to področje sila pomembno Za zahodne velesile tako s strateškega kot tudi gospodarskega stališča. Arabsko področje Srednjega vzhoda skoraj plava na nafti, in, kaj pomeni nafta v današnjem gospodarstvu, ni tTeba še posebej poudarjati, ^a drugi strani pa je prav na tent področju viden tudi velik Zamah in napredek socializma, ki zajema čedalje več arabskih držav in s tem seveda ogroža Zahodne pozicije z ekonomskega kot političnega stališča. In Izrael, to jabolko spora na Srednjem vzhodu, naj bi spet Poslužil kot trojanski konj Zahodnim imperialistom, da bi Zavrli napredek, ki ga ni moč Zaustaviti, zavrli, pa četudi za °eno vojnega spopada. Toda Napredne in miroljubne sile v s^etu kot tudi razpoloženje ši-r°ke svetovne javnosti proti rcševanju perečih problemov z ^r ožjem, so zagotovilo, da ver-Ntno na Srednjem vzhodu le ne °° prišlo do odkritega krvavega sPopada, čeprav s tem ni reče-n°, da bi odpravili napetost in razrešili vse probleme. Vendar Sn}o lahko kljub temu optimi-stL čeprav je treba biti v tem Primeru tudi skrajno previden lP Zadržan, kajti Srednji vzhod ie trenutno res nemiren in gro-Ze* oblak na že tako viharnem P°litičnem področju, ki mu Pravimo naš svet.
IA 7 'JiR PE L IC l.JA	V	RIMS
Za slovensko šolstvo v naši pokrajini
Mar se beneški Slovenci razlikujejo od Slovencev v tržaški in goriški pokrajini ? Podtajnik pri ministrstvu za šolstvo Caleffi se je popolnoma izognil vprašanju, ki mu ga je zastavil senator Vidali glede uvedbe
slovenskih šol v videmski pokrajini
Senatorja KPI Vittorio Vidali in Lorenzo Ruffi sta pred časom vložila v rimskem senatu interpelacijo, v kateri sta se zavzela za uvedbo slovenskih šol za Slovence v Videmski pokrajini.
Na odgovor o tem vprašanju sta morala dlje časa čakati. Pred kratkim je v senatu odgovarjal na njuno interpelacijo podtajnik v ministrstvu za šolstvo senator Caleffi, ki je v odgovoru na interpelacijo izjavil, da ni bila postavljena nikakršna zahteva glede slovenskih šol v Videmski pokrajini in da tudi v krajevnem merilu ni čutiti nikakršne potrebe po takih šolah. Dejal je, da zato velja zakon o slovenskih šolah št. 1012 z dne 19. julija 1961. leta samo za tržaško in goriško pokrajino.
V nadaljevanju svojega izvajanja je senator Caleffi obširno govoril o tem da je državna uprava v skladu z načeli v korist manjšine pričela z vso odgovornostjo in dobro voljo reševati nekatere obveznosti glede organizacije in delovanja slovenskih šol. Tako so, po njegovih besedah, glede osnovnih šol uredili urnike, učne in izpitne programe in pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici je bil ustanovljen za učitelje poseben stalež kot predvideva člen 5. omenjenega zakona. Glede slovenskih srednjih šol pa je senator Caleffi poudaril, da še niso bili izdelani vsi formalni ukrepi, katerih je odvisna ^ureditev stale-žev v raznih šolah kakor tudi zasedba stalnih mest ter predpisi glede izpitov za habilitacijo spričo posebnih navodil, ki veljajo za te šole.
Končno je podtajnik Caleffi govoril o šolskih knjigah in dejal, da so glede slovenskih šol nastale težave, predvsem, ker založbe niso prišle s ponudbami. Za letošnje leto so izpopolnili vrzel s ponatisom čitank, ki so jih že uporabljali v prejšnjih letih ali pa so uporabili preostale izvode prejšnjih izdaj. Vprašanje šolskih knjig bo rešeno tudi za srednje in ostale višje šole. Ministrstvo je odredilo ustrezna sredstva.
Senator Vidali seveda ni bil v celoti zadovoljen z odgovorom podtajnika Caleffi ja, ker mu v bistvu ni odgovoril na njegovo temeljno vprašanje glede uvedbe slovenskih šol za beneške Slovence v Videmski pokrajini.
V tej zvezi je senator Vidali dejal, da je treba opozoriti na poziv predsedniku republike, ki so ga podpisale vse organizacije slovenske manjšine. Prav tako je treba tudi opozoriti na člen 6. republiške ustave, v katerem je rečeno, da republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine. Vidali je obžaloval, da se omenjeno pomembno načelo dejansko ne izvaja prav zato, ker niso bile izdane posebne norme, ki morajo zagotoviti etničnim manjšinam enakost pravic z ostalimi državljani.
Glede slovenske manjšine je italijanska vlada sprejela tudi specifično obveznost z londonskim sporazumom, ki bi ga bilo treba zaradi številnih vprašanj šele uveljaviti, kar povzroča manjšini seveda resne težave.
Senator Vidali je nato opozoril na razlike glede ravnanja s Slovenci v okviru dežele in obžaloval, da je pri sestavi posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske Krajine ostalo pri splošnih stališčih in so opustili dobro priložnost, da bi izdelali konkretne norme, ki so nujne za uveljavitev ustavnega načela.
Posebni statut predvideva po membne kriterije za ureditev vprašanj in senator Vidali je v tej zvezi navedel člene e 2 b, 5 in 4 b v korist slovenske manjšine. Številnih omenjenih določb ne izvajajo, ali pa so jih popolnoma opustili. Tako se je zgodilo tudi glede pravnega priznanja šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bilo sicer uvedeno s posebnim — čeprav zelo poznim — zakonom, ki pa je ostal na « odprtem morju » birokratskih težav številnih dekretov, ki jih ne izvajajo, šole pa se zato morajo boriti z vsakovrstnimi težavami.
Vidali je v tej zvezi kritiziral vla-
do levega centra, a je dodal, da je vedno pripravljen z dobro voljo sprejeti vsa dejanja, ki bodo koristila Slovencem, kot je bilo, na primer, imenovanje slovenskega svetovalca v tržaški občinski odbor. Senator Vidali je zaključil svoja izvajanja s tem, da je treba slovenski manjšini v celoti zagotoviti njene pravice in da je treba le tako ocenjevati kulturnost italijanskih ustanov do sodržavljanov, ki nikakor niso nekaj «manjvrednega», temveč so italijanski državljani, ki govore drugačen jezik, so pa v pretežni večini dokazali svojo visoko civilizacijo in zvestobo demokratičnim idealom odporniškega gibanja proti fašizmu in nacizmu.
V tem smislu zares nimamo kaj dodati izvajanjem senatorja Vidali-ja, ki je upravičeno terjal odgovor na vprašanje: zakaj v Videmski pokrajini ni moč ustanoviti slovenskih šol, čeprav je ne samo pri nas, temveč po vsem svetu znano, da tudi na našem področju živi slovenska manjšina, ki kljub svoji stoletni prostovoljni pripadnosti italijanski državi v republikanski in protifašistični Italiji še ni dobila pravice do šol v svojem maternem jeziku. Mar se beneški Slovenci razlikujejo od goriških in tržaških Slovencev, da o Slovencih v matični deželi sploh ne govorimo?
IIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHINMIIIIIinillllHtlimilHMIIIIIIHIIINIIimilllNIIHIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllliilllliiniiuii,,,,,,
Za zboljšanje gospodarstva v Beneški Sloveniji
“ENTE FRIULANO Dl ECONOMIA RIOIITAIM,, NUJ POSTANE INSTNUHIENT NAPREDKA NAŠI POKRAJINI
Pred kratkim je bilo v Vidmu zasedanje ustanove «Ente friulano di economia montana», ki je pregledalo dosedanje delo ustanove in začrtalo smernice ter naloge za prihodnost.
Pomembnost zasedanja omenjene ustanove je bilo predvsem v tem, ker se je začela ukvarjati tudi s perečimi in aktualnimi problemi gospodarstva v goratih predelih Beneške Slovenije. Predsednik ustanove Candolini je poleg tekočega poročila spregovoril tudi o položaju, ki je nastal ob ustanovitvi dveh novih sekcij za gospodarski razvoj gorskega področja in sicer sekcije Zgornji Til-ment- Bela in sekcije Cellina-Me-duna, ki sta že organizirali posredovanje izboljšav v pretežnem delu pokrajine, medtem ko za severovzhodni del, to je Julijske predalpe, ali konkretneje, za Beneško Slovenijo, predvidevajo za-družniško sekcijo za urejevanje pogorij v okviru «Ente friulano di economia montana».
V nadaljevanju svojega izvajanja je predsednik Candolini na zborovanju poudaril, da mora ustanova tako uskladiti svoje načrte, da bo usmerila in pospešila svojo akcijo predvsem k zbolj šanju gospodarstva v Julijsih predalpah. Zato vsebujejo načrti predvsem aktivnost v smeri izboljšanja sedanjega stanja v Benečiji, to je razvoj primarnega sektorja kmetijstva (gozdovi, živinoreja in seveda ostale dejavnosti). Z razvojem drugih gospodarskih sektorjev, v glavnem turizma, obrti in industrije in razvojem splošnih služb (vzgoja, zdravstvo, aktivnosti v prostem času), torej na način, ki naj bi organsko in celotno zajel probleme Beneške Slovenije, nameravajo tako divigniti življenjski standard prebivalstva v goratih predelih, konkretno pri nas, ki je trenutno pod močnim pritiskom gospodarske depresije in nazadovanja. Vsekakor stojijo pred ustanovo precejšnje naloge, ki niso samo gospodarskega pomena za dviganje iz zaostalosti naših krajev, temveč pomenijo tako tudi velikpoltičeninhuman problem človeške solidarnosti, ki je zado-bila svoj odločen odziv tudi v ne-
davni papeški encikliki o napredku narodov.
Zato lahko torej upravičeno pričakujemo, da bo ustanova «Ente friulano di economia montana» v kratkem zares postala instrument napredka naše pokrajine, še posebej pa prispevala k razvoju Beneške Slovenije, ki trenutno dejansko gospodarsko propada in stagnira.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllHI
Godbeniki iz Tržizma v Ljubljani
V nedeljo, 21. maja, je gostovalo v Ljubljani 35 godbenikov znane «Bande cittadine di Tricesimo». Godbo na pihala sestavljajo vneti ljubitelji glasbe iz Tržizma in okoliških vasi. Za svoj program nastopa v Ljubljani so si godniki iz Tržizma izbrali furlanske in folklorne pesmi, ki so zelo navdušile prisotne Ljubljančane.
«Banda cittadina di Tricesimo» je nastopila na odprtem prostoru pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani in dopolnjevala program poklicne godbe Ljudske milice iz Ljubljane. Tako so imeli v nedeljo Ljubljančani res priložnost poslušati dober in zanimiv promenadni koncert. Godbeniki iz Tržizma so izjavili, da so zelo radi odšli na gostovanje v Ljubljano, ker upajo, da jim bodo ljubljanski kolegi lahko v kratkem vrnili obisk v Tržizmu in tu-kajšnemu prebivalstvu predvajali svoj spored nacionalnih slovenskih pesmi in skladb.
(dž)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
550 milijonov lir za bonifikacije v naših hribovskih krajih
Ministrstvo za kmetijstvo je dalo na razpolago deželni upravi tri milijarde lir za izboljševalna dela v hribovskih krajih in sicer za bazen Tilmenta in Bele eno milijardo in 900 tisoč lir, za bonifikacijo bazena Cellina-Meduna 550 milijonov lir, za gorski bazen Julijskih predalp pa tudi 550 milijonov lir.
S temi fondi bodo popravili predvsem obrečne nasipe in uredili rečne struge v krajih, ki jih je poškodovalo neurje.
LAZE PRI ČRNEJI - Naš fotoreporter je tokrat obhodil tudi dolino Črneje (občina Nemel in ujel tale posnetek: sredi vasi stoji ob cesti tabla z napisom « PERICOLO Dl FRANE » (nevarnost zemeljskih piazov). ker ie Reka izpodjedla cestno dno. To je edini ukrep, ki ga je vzela občina, namesto da bi popravila cesto
litui au uuuuuu
IZ NADIŠKE DOLINE
Zaščitili bodo ribolov v Nadiži
*Z TERSKE DOLINE
Za poglobitev turističnega in kulturnega sodelovanja
Srečanje županov iz Cente in Tolmina na Mostu na Soči
Upravni svet vodstva Zveze športnih ribičev «Val Natisone» je na svoji zadnji seji zopet razpravljal o potrebi, da bi ustanovili lovsko rezervo v Nadiži in vseh njenih pritokih. To bi bilo potrebno ukreniti predvsem zato, da bi se zaustavilo pretirano uničevanje rib, kajti dogaja se, da jih nekateri pobijajo celo s klorom in električnim tokom, in tudi da bi ribolov privabljal turiste, kakor je to v sosednji Sloveniji v Soški dolini.
Svet je ob koncu sestanka imenoval Pia Makoriča za predsednika Zveze.
Demografsko gibanje v čedadski občini
Meseca aprila je bilo v čedadski občini tako-le demografsko gibanje: rodilo se je 9 otrok, umrlo je 12 oseb, v občino se jih je priselilo 30, izselilo se jih je 31, porok pa je bilo 10. Dne 30. aprila je če-dadska občina štela 10.767 ljudi (5.203 moških in 5564 žensk).
Sv. Peter
Kosca zopet prestopila bregove
Te zadnje dni, ko je močno lil dež, je Kosca zopet prestopila bregove in napravila v okolici Ažle precej škode na okoliških travnikih in poljih. Tu so sicer napravili v preteklosti že več del ob obrežju, a jih bo treba napraviti še, ker drugače bo škoda vedno večja. Domačini imajo še vedno upanje, da bodo oblasti enkrat dale dovolj denarja, da bodo izvedli v celoti vse obrečne nasipe, in ne na obroke, kot se to sedaj dogaja.
Nevaren plaz
Pretekli teden so prišli v špe-ter deželni funkcionarji, da so si ogledali cesto, ki veže Dolenji Brnas s Kosto, ker grozi tukaj zemeljski plaz, ki bi lahko zasul cesto. Izjavili so, da bodo poskrbeli, da bo v kratkem odpravljena ta nevarnost. To delo bo stalo poldrugi milijon lir.
Priprave za «sagro» v Špetru
Čeprav manjka še cel mesec do praznika sv. Petra, ko bo v Špetru «sagra», so že začeli s pripravami. Pred dnevi se je sestal odbor turističnega društva, da so razpravljali o programu, ki bo letos jako pester. Sklenili so tudi, da se bo letošnja «sagra» vršila v znamenju «gubance», kajti podelili jo bodo vsem udeležencem. Ob tej priliki se bodo tudi domači boksarji pomerili z avstrijskimi. Priredili bodo tudi bogat srečolov, ples, igrala bo godba beat, ob zaključku pa bodo prižgali tudi umetni ogenj.
Nesreča
V bolnico so morali peljati 51
letnega Petra Gošnjaka iz Ažle, ker je padel in se močno udaril v glavo in si nalomil nekaj reber. Ozdravil bo v treh tednih.
Podbonesec
Praznik šmarnic v Vrhu
Na binkoštno nedeljo je bilo v Vrhu, ki leži precej visoko v hribu nad desnim bregom Nadiže, zelo veselo, ker je prišlo v vas dosti ljudi iz Nadiške doline, Čedada in tudi iz Vidma. V Vrhu namreč že več let sem organizirajo praznik šmarnic, ki jih je v tej okolici zares dosti. Veselemu razpoloženju je mnogo prispevalo
tudi vreme, ki je bilo prav ta dan izredno lepo.
Nov zdravniški ambulatori j v Podbonescu
Pred nedavnim je občina dala v zakup gradnjo novega zdravniškega ambulatori j a v Podbonescu, ki bo stal 5 milijonov in 500 tisoč lir. Vse stroške za to zares potrebno delo bo krila deželna uprava.
Sv. lenari
Uredili bodo pokopališče in cesto
Ministrstvo za javna dela je dodelilo šenlenarški občini en milijon in 387 tisoč lir za ureditev pokopališča in ceste. Na delo bodo vzeli 15 delavcev ki bodo zaposleni 50 dni.
Izredno dober ribolov
V hudourniku Erbeču je pred dnevi ulovil 47 letni Franko Lau-retič iz Dolenje Merse kar dva in pol kilograma težko postrv. Tako velikih rib ni mnogo v naših vodah in zato se je o tem dogodku dolgo govorilo med domačimi in tujimi ribiči.
"Hilli Illlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllll Illllllllllllll
TAVORJANA
Praznik drevja
Pretekli teden so se šolarji iz Tavorjane udeležili tradicionalnega praznika drevja, ki se je letos vršil v kraju, ki ga imenujejo «Di Qual». Šolarji so po blagoslovu drevja, ki ga je opravil domači župnik Tullio Dreossi, posadili več kot sto mladih dreves. Med cerimonijo so prepevali himne in recitirali poezije. Prisotni so bili tudi predstavniki občinskih oblasti in druge osebnosti, med katerimi tudi šolski inšpektor dr. Pi-cot, didaktični ravnatelj dr. Fa-leschini in občinski zdravnik.
Za javna dela
Občinska administracija je tele dni dosegla pri «Cassa Depositi e Prestiti» 12 milijonov in 500 tisoč lir posojila, s katerim bo sedaj dala izvesti nekaj javnih del.
Pretekli teden smo spremili k zadnjemu počitku 19 letnega Rema Brgnaeha iz Krasa pri Dreki, ki je postal žrtev prometne nesreče v Clarousse (Belgija). Remo, ki je odšel v tujino še pred leti s starši, ki so si tam našli zaposlitev, je imel mnogo lepih načrtov za bodočnost, katero je imel mnogo zaupanja, a smrt, ki mu je vzela življenje v cvetu mladosti, je prekrižala vse.
Vest o njegovi tragični smrti je globoko odjeknila ne samo v dre-ški občini, ampak po vsej Nadi-ški dolini. Pogreba se je udeležilo izredno dosti ljudi tudi iz okoliških vasi.
V občini Grmek bodo izvedli več javnih del
Pred nedavnim se je sestal pod predsedstvom župana Zufferlija občinski svet, da so med drugim potrdili proračun za tekoče leto, ki je izenačen in znaša 83 milijonov 885 tisoč lir, ker bodo razliko (4 milijone 965 tisoč lir) krili s posojilom.
V proračunu so vključeni stroški, ki jih bodo imeli za izvedbo
Najprvo bodo napeljali kanalizacijo v Tojanu, Ronkih in v Kosti.
Veriga nas reč
Pretekli teden se je dogodilo pri nas več nesreč. V čedadsko bolnico so morali peljati 42 letnega kmeta Jožefa Cudicia iz Tavorjane, ker mu je stroj za rezanje krme odrezal mezinec. V bolnici so izjavili, da bo ozdravil v treh tednih.
Pri delu se je ponesrečila tudi 59 letna Erminija Malignani. Ranila se je v obraz z zelo ostrim siriščem. Ozdravila bo v 15 dneh.
V zelo resnem stanju so prepeljali v videmsko bolnico 24 letnega zidarja Ar duina Cassino iz Ronk, ki se je z avtomobilom ponesrečil blizu čampeja. Dobil je možganski pretres in več hudih poškodb po telesu.
Nesreča ne počiva
Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 24 letni mizar Luigi Landelli iz Tavorjane. Skobeljni stroj mu je odrezal palec in kazalec leve roke. Takoj so ga prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v enem mesecu.
Ponesrečil se je v šoli tudi 11 letni Maurizio Cudicio. Med odmorom je tako nesrečno padel na tla, da si je močno poškodoval desno koleno. Ozdravil bo v dveh tednih.
Poj da
Ureditev rečne struge in nasipov
Pretekli teden so prišli v Fojdo nekateri tehniki od deželnega pri-sedništva za kmetijstvo, ki so jih spremljali zastopniki naše občine, da so pregledali hudournik Grivo, ker nameravajo, poglobiti rečno strugo in zgraditi obrečne nasipe. Kot znano, ta hudournik večkrat prestopa bregove in napravlja škodo vsej okolici.
Prometna nesreča
Precej močno se je poškodovala pri prometni nesreči 25 letna Pina Corussi iz Raščaka. Padla je z motorja in dobila več ran po gla vi in si tudi zlomila levo ključnico. Ozdravila bo v enem mesecu.
nekaterih javnih del. Poleg tega je občinski svet dal nekemu tehniku nalogo, da napravi načrt za ureditev občinskih cest, ki jih je poškodovalo neurje. Za to zadnje delo se predvideva 3 milijone lir stroškov, ki jih bo vzdržala država.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
AHTEN
Prispevek dežele za ceste
Dežela Furlani j a-Julijska krajina je prav v teh dneh nakazala naši občini 20 milijonov lir prispevka za popravilo občinskih cest. Ljudje, posebno tisti, ki živijo v hribovskih vaseh kot so Subid, Malina in Prosnid, upajo, da bodo najprvo popravili cesto, ki vodi skozi njihovo vas, kajti ta je že tako slaba, da je nevarno voziti po njej.
Dežela je poleg tega nakazala še osem milijonov lir, to je 70 procent na celotne stroške, ki jih bodo porabili za napeljavo kanalizacije.
Z deli bodo pričeli v kratkem.
Preteli teden sta se na Mostu na Soči sestali delegaciji občine Čenta in občinske skupščine Tolmin. Delegaciji, ki sta šteli po sedem članov sta vodila župan občine čenta Giuseppe Zanutti in predsednik občinske skupščine Tolmina Franc Skok.
Predstavniki občin ob videm- ' skem mejnem sektorju so se pogovarjali o sodelovanju na turističnem ter kulturno-športnem področju. Dogovorili so se, da bodo v kratkem vzpostavili avtobusno progo med Bovcem in Cento, na kateri naj bi vozil avtobus vsaj dvakrat tedensko. Sklenili so tudi, da si bodo izmenjavali folklorne skupine ter prirejali športna srečanja.
Nadalje so ustanovili posebno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki obeh območij, da bo pripravila vse potrebno za tiskanje skupnega turističnega prospekta, ki bo zajemal na eni strani Cento in njeno okolico, na drugi strani pa zgornje Posočje.
V okviru dobrih prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in z namenom, da se tudi neposredno ob meji vzpostavijo stiki ter rešujejo skupna vprašanja, so navezale koristne stike številne občinske uprave. Na najsevernejšem delu meje vzdržujeta plodne stike občine Trbiž, Jesenice in Radovljica. Centa in Tolmin sta te stike še bolj okrepila ter jima dala novo vsebino.
iimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimim
h Kanalske
Zupani iz Jesenic in Radovljice na obisku v Trbižu
Pred dnevi so trbiški župan dr. Di Gallo, občinski tajnik rag. Urli in direktor turističnega društva D Olif sprejeli župana iz Jesenic učitelja Zvana Franca in radovlji-..Kega župana adv. Kajdiža Stanka. Z njima sta bila tudi prejšnja
rpana in sicer Ludvik Slamnik in Franc Jerè.
Med razgovori, ki so se vršili na občini, je trbiški župan želel novoizvoljenima županoma, da bi se tudi onadva, kakor njuna prednika, zavzemala, da bi se medsebojni odnosi obeh sosednjih de-
.1 še bolj poglobili in utrdili. Zupana sta odgovorila, da bosta ukrenila vse potrebno, da se bo nadaljevala že začrtana pot.
Gostje so potem odšli v Celovec, kjer so se srečali s tamkajšnjimi občinskimi upravniki tega mesta.
štiristo milijonov lir za javna dela
Prejšnji teden se je sestal v Trbižu občinski svet, da so razpravljali predvsem o programu javnih del, ki jih nameravajo izvesti v tem letu. Najbolj se mudi urediti obrečne nasipe ob hudourniku, ki teče iz Rabeljskega jezera in ob hudourniku «Bartolo» pri Trbižu, ki je povzročil lansko jesen veliko škode okoliškim poljem in travnikom. Vse te stroške bo prevzela v svoje breme dežela. Z regulacijskimi deli ob spodnjem toku hudournika «Bartolo» so že pričeli in bodo stala okoli 20 milijonov lir.
Tudi cesto, ki vodi proti Belo-peškim jezerom, zopet popravljajo. Razširili jo bodo na več krajih in odpravili nekatere ovin-
ke, nazadnje jo bodo pa še asfaltirali. To delo bo stalo več kot 100 milijonov lir. V zakup za 53 milijonov lir so dali tudi ureditev notranjih cest v Trbižu in okoliških zaselkih. V kratkem bodo uredili tudi Mrzli potok (Rio-freddo), kar bo stalo okoli 25 milijonov lir. Občina namerava urediti tudi šolske prostore in sicel najprvo v osnovni šoli v Rabelj; nu, za kar je že namenila prvi obrok 9 milijonov lir.
Pred dnevi se je obrnil župan dr. Di Gallo na deželni odbor z8 urbanizem in javna dela, da je prosil, naj bi bile prošnje za izvedbo nekaterih javnih del čim prej rešene, kot prošnja za napeljavo kanalizacije v Trbižu (51 milijonov lir), gradnja 14 ljudskih stanovanj (53 milijonov lir)» dograditev vodovoda v Rablji (23 milijonov lir) in ojačenje vodovoda v Trbižu (40 milijonov lir).
V tem letu se bo torej, kot predvidevajo načrti, izvedlo v občini Trbiž za okoli 400 milijo-nov lir javnih del, ki jih bo v celoti krila država ali pa dežela.
Občina podarila parcelo za gri’ ditev novega otroškega vrtca v Trbižu
Zvedelo se je, da bodo v kratkem začeli z gradnjo noveg8 otroškega vrtca v Trbižu, kajti sedanji prostori so zelo tesni $ tudi ne odgovarjajo namenu. Re-la je že prevzelo gradbeno P0" djetje Sandrini. Očinska admim straoija je podarila teren, kje-bodo postavili otroški vrtec, ^ bo stal okoli 40 milijonov lir $ bo lahko sprejel pod streho kaf 120 otrok.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"1"
Iz pod Ma
Gradnja ceste na Matajur
Tele dni so pričeli z gradui0 nove panoramične ceste, ki bo v°’ dila na vrh Matajurja in poveZ0' vala vas Matajur z Ložcem. Str0, ški za izvedbo tega pomembni0 dela bodo znašali 110 milijohO' lir. Nova cesta bo mnogo prip0-mogla za razvoj tako poletne#0 kot zimskega turizma po vso' okolici.
Načrte za to delo je pripravi' pokrajinska ustanova za hribov sko gospodarstvo iz Vidma (Em provinciale per l’economia roc° tana), izvedlo jih bo pa neko P1’1 vatno podjetje.
Oče šestih otrok obupal nad življenjem
Vso sovodenj sko dolino je g'° boko presunila žalostna vest, d si je vzel življenje 50 letni Mal* Šekli iz Mašer, oče šestih otr°^ Mož je bil že dlje časa živ#1 izčrpan, a nihče ni slutil, da je ' ko hudo in da bo storil obup^ korak. Nekega jutra pretekle# tedna je šel na podstrešje in s tam obesil. Ko so ga našli dom ^ či, so takoj poklicali zdravnika» bilo je že prepozno. Bil je do^° delavec in skrben oče, zato je \ liko bolj vse zaboleda vest o uJ govem tragičnem koncu.
Prometne nesreča
V bolnico je morala iti 17 let*1, Daniela Periovizza, ker si je P neki prometni nesreči zlomila % sno nogo in dobila še več drug1 poškodb po vsem telesu. Ozd1" vila bo v enem mesecu.
 .........  Hlinim....mimili umilimi.mu.mini.
IZPOD KOLOVRATA
REMO RERGXACH
žrtev prometne nesreče v Belgiji
Gli Slavi	d
«INTART » v Celovcu
Skupna likovna razstva umetnikov Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine
ROMA - Nella regione del Molise esistono tuttora tre paesi, dove si è conservata la lingua slava, più precisamente croata, fra i discendenti degli antichi profughi provenienti dall’altra sponda dell’Adriatico.
Per quanto non ancora accertato, sembra che questi Croati siano emigrati dalla Dalmazia in due ondate, prima nel secolo XII o XIII e poi nel secolo XV, quando irruppero i Turchi nella parte meridionale della Dalmazia.
Nel medio evo il numero dei Paesi slavi in Italia fu assai più rilevante; infatti per quanto oggi la lingua slava sia parlata ancora solamente nei paesi di Acquaviva-Collecroce, Montemitro e S. Felice del Molise, non è ancora scomparso il ricordo che fu parlata in altre località del Molise, come: Tavenna, Palata, Mafalda, San Giacomo degli Schiavoni etc. Rai Molise le antiche colonie slave proseguirono dall’altra parte del fiume Trigno, cioè negli A-bruzzi ed oltre, spingendosi verso la zona di Ascoli Piceno.
Trovandosi isolati in una terra completamente italiana, senza nessuna possibilità di comunicazioni con la madrepatria, durante lunghi secoli la lingua croata è andata sempre più dimenticata.
Quello che oggi sopravvive è ben poco, tuttavia rappresenta Per gli studiosi delle lingue una rarissima curiosità: questa gente croata parla un dialetto «stokave-ikavo» antico, usando moltissime Parole già scomparse nella lingua odierna croata. Nessuno, fra numerosi scienziati, ha dedicato u-ba cura particolare allo studio della origine di questa gente, nessuno ha fatto indagini negli archivi di Campobasso, Termoli od altrove, per risalire ai tempi in cui tali profughi sono affluiti in questa zona per stabilire in termini esatti la loro provenienza, il loro numero, per scoprire le vere cause di questa emigrazione etc. La letteratura che riguarda la storia e la lingua di queste colonie slave, per quanto numerosa (vari storici e linguisti italiani, austriaci, slavi, russi, tedeschi hanno scritto libri, opuscoli, articoli su Questi argomenti) è raccolta sul Posto, a diretto contatto con la Popolazione, appoggiandosi e-Sclusivamente alla tradizione popolare e pochissimi documenti dovati nel luogo. Dunque resta incora oggi un vasto campo di indagini per scoprire i dettagli, Amasti ancora nascosti negli ardivi statali ed ecclesiastici, nei cnntri amministrativi della regione del Molise.
In queste ultime tre località ^ove si parla ancora la lingua Croata, la popolazione lotta di-sPeratamente per non dimenticarla. Uno dei più celebri cittadini di Acquaviva-Collecroce, l’eroe ^aliano Nicola Neri, morto trentenne sul patibolo nel 1799 duran t® una rivoluzione contro i Bortoni, accomiatandosi dai suoi compaesani che spesso visitava, diceva sempre: «Nemojte zgubit bas jazik» («Fate sì che non si Perda il nostro idioma»).
La stessa cosa ha sentito da un pecchie corazziere della regina c*iena, ancora vivente in Acquavi-va. Elogiando la vecchia «sua» re-glha «Jelena Petrovič», il vecchio s°ldato mi supplicava, con la stessa intensità, di non dimenti care la lingua materna.
. I maestri delle scuole elementa-di Montemitro (sig. Giovanni rfccoli) e San Felice del Molise .sig. Angelo Genova), come pure jj giovane studente M. Spadanuda Acquaviva, hanno compiuto Piti sforzi per salvaguardare la lbgua slava di questi paesi. Oggi siste già in due paesi un corso di ibgua croata per i bambini. In bse di preparazione è la pubbli-azione di un locale giornaletto bitto in slavo.
Con la costruzione di nuove pTade (le strade attuali sono veemente trascurate) sarà più fa-be anche per gli studiosi stranie-
ri raggiungere questa zona, dove fra l’altro sorge uno dei più antichi e bei santuari: quello di Madonna del Canneto, unica basilica romana nel Molise.
Con canti popolari ancora non dimenticati, lavori con uso di telaio, vecchie chiese, incantevoli colline producenti un vino generoso, saporita cucina, non priva delle tracce della vecchia cucina slava, buona ed ospitale popolazione, questa zona rapppresenta una curiosità eccezionale. Per quanto privi di qualsiasi albergo, esistono tuttavia sia in questi tre paesi slavo-molisani sia nel Santuario della Madonna deh Canneto, ottime possibilità di sistemazione nelle case private, ripeto, molto ospitali e funzionali.
Da Roma, andando con la auto strada per Napoli fino a Cassino e successivamente con quella che va da Cassino a Campobasso, è possibile arrivare in quattro ore (è un percorso di circa 300 chilometri) nella zona di Acquiviva, Montemitro e San Felice del Molise. Dopo sole quattro ore di strada si trova un mondo antico
Usak pozna bjele metulje (tice al' tičice se jim pravi tud par nas), ki že maja začnejo spoletavat po puoju an vartah. U cajtah teli metulji pridejo u ejelih rojih an hitro potlé ušafamo na zejé an broskvah usé puno gosenic, ki razjedajo listje an ga dostikrat pojejo do reber.
Metulji, ki se kličejo kapusov belin, imajo bjela krila (pjernice) an čarno teluo, sprednji zunanji vogali so čarni, samice (temine) pa imajo še po dve čarni piki. Gosenice so 3,5 centimetru duge, imajo čarno glavo an zeleno-armeno an čarno brjezasto teluo. Parvi rod nje tkaj nagobaren, zak’ znese jajca na travo, drugi rod pa je nagobaren, zak’ znese jajca od luja do otuberja na spuodnjo stran zejà, broskve an rjepe. U jeseni te gosenice zljezejo na debla al’ zidove, se zabubijo an preživijo zimo.
Kako uničimo kapusou belin: pozimi muoramo ušafat bube u njihovih skrivališčih an jih uničit. Pomladi an poljete se splača lovit metulje, kar pru radi djelajo otroc za zabavo. Poljete an jeseni pobje-ramo jajca, ki so na spuodnji strani zejà an tud gosenice je trjeba pobjerat. Kjer ne muoremo napravit tistega djela, jih špricamo s to-bačno-savonovo raztopino. U 100 litru vode zmješamo 2 litra tobačne-ča estrata al’ 150 gramu sjeròvega nikotina an prilijemo pou kila savo-na u likuidu, ki smo ga prej raztopil u gorki vodi. Špricamo lahko tud’ z arzenikovimi preparati na primer 300 gramu arzenika na 100 litru vode, ki ji dodamo pou kila sa-vona u likuidu, a tuo ne smjemo djelat malo cajta prej ko spravimo zejé, zak’ tista voda je strupena, trjeba je špricat zadnjikrat najmanj šest tjednu prej ko poberemo par-djelek.
Kulk cajta lahko mouzemo brejo kravo
Dobrò rejene krave rjedkokrat zgubijo mljeko, večina ostanejo mouzne do storitve. Na usako vižo pa je potrjebno tud par telih, de jih
..egli Slavi. Il viaggiatore curioso prova quasi un senso hi avventura, quaiche cosa al ai xuori deho annuale e se conosce qualsiasi lingua slava, sarà immediatamente accolto con il benvenuto in siavo.
Più in là, verso Termoli, incomincia la zona dei paesi albanesi, ancora più in là verso le pro-vmcie meridionali, sono sistemati paesi dove si parla il greco antico. in questa zona dell’Italia meridionale, dove si parlano, u na accanto all’altra, quattro lingue, dove fra i monumenti romani sorgono castelli normanni, svevi, ruderi greci, antiche chiese slave ed albanesi, troviamo un lembo di una piccola Europa, esistente nella lontana storia di questi popoli, ma già provata e funzionante. Per noi oggi, che siamo amici di una integrazione europea, è un argomento valido, per sostenere la nostra tesi, perchè se funzionava ieri, funzionerà an che domani, funzionerà per sempre.
MIRO VAROS
ne mouzeno najmanj osam tjednu pred storitvijo. Izkušnje učijo, de se dobre mouzne krave popunoma pofarderbajo, če jih mouzemo ves cajt kar je breja an tuo poznamo hitro po storitvi, zak’ majò malo mljeka. Z moužo pa muoramo ustaft tud zovoj tegà, zak nuca telé za se razvit tulku hrane u zadnjim cajtu brejosti, de bi se krava s teletom vred premalo hranila, če bi ji še mljeko jemal. Tud za bližnjo stori-teu potrebuje krava več moči an glih u tistim cajtu, kar je ne mouzemo, se nabere tulku moči, de je po storitvi buj močna an mlječna.
Breji kravi muoramo ustavt moužo počas, an tuo nardimo na to vižo, de mouzemo namjesto dvakrat na dan samo ankrat na dan, čez tjedan dni pa nič več. De bomo vjedli u katerim cajtu se z moužo ustavi, se muora natančno zapisat cajt kadar je krava bla peljana h juncu.
Dost vode’ porniča naša žvina
Usak dobro vje, de obedna živa rječ na muore živjet brez vodé. Voda pa nje potrjebna samuo za jo pit, ampa jo muoramo mjet tud za kuhat, prat an takuo naprej: nardil so ratingo, de usak človek ponuca usak dan oku 80 do 100 litru vodé. Tud žvina ima potrjebo dost vode za pit an če ji ta manjka na muoremo od nje čakat velikih dobruot.
Donàs bomo povjedal našim ku-metam dost vode ima potrjebo na dan usaka odraščena žvina, par tistem je u ratingi tud tista voda, ki se ponuca za očedit hljeu.
	Na dan lit.	Ljefno nr'	
Konj	50—60	18-	-22
Krava, ki je samuo			
senuč	60—80	22-	-29
Krava, 'ki	je pou		
sena, pou trave 30—50		11-	-18
Ouca	3—5	1—	-2
Prasé	20—25	7—	-9
Žvina, ki je samuo travo, tuo je poljete, ponuca za pou manj vode.
V Domu umetnikov v Celovcu so pretekli teden slovesno odprli razstavo likovnih umetnikov iz treh sosednih dežel: Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske-krajine, ki so jo priredili pod naslovom « INTART» «Kunstverein tur Kàrnten» iz Celovca, «Društvo slovenskih likovnih umetnikov» iz Ljubljane in «Centro Friulano Arti Plastiche» iz Vidma.
Na njej sodeluje 11 likovnih umetnikov iz Koroške, prav tako 11 iz
Če nimate pri roki žlice za obuvanje čevljev, si lahko pomagate z zvitim papirjem ali z navadnim robcem. Toda pazite, da en konec robca ali papirja vtaknete pred obuvanjem v čevelj.
Stare najlonske nogavice moremo uporabiti tudi za polnjenje dekorativnih blazin. Nogavice operite, posušite in jih zrežite na drobne kose, potem pa z njimi natlačite pisano blazino. Perete jo lahko brez težav skupaj z napolnjeno maso.
Pri barvanju vrat in drugih kosov pohištva denite v mastno barvo sok ene limone. Tako boste preprečili naval mušic na sveže prepleskan les.
Gumbi na moških srajcah bodo ostali celi, tudi če boste prali v pralnem stroju. Toda pred pranjem obrnite srajco na narobno stran in zapnite vse gumbe.
Preden trete orehe, jih čez noč namakajte v malo oslajeni vodi. Tako boste laže izluščili cela jedrca.
Sveže madeže od sadja boste najlažje očistile s surovim mlekom. Blago z madežem namakajte 1 uro v mleku, nato pa ga operite v blagi raztopini detergenta.
Cvetje bo ostalo dalj časa sveže v vazi, če konec pecljev držimo nad plamenom tako dolgo, da potemne.
Mehko kuhana jajca lahko ponovno segrejemo, če jih nekaj minut damo v vročo vodo.
Slovenije in 13 iz avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Iz naše dežele so: Afro, Altieri, Baldan, Dino Basaldella, Colo, Devetta, Flo-rian, Mascherini, Mocchiutti, Max P'ccini, Tavagnacco, Toso in Spacal.
Med umetniki, ki jih je v vsaki deželi izbrala posebna komisija, so zastopani slikarji, grafiki in kiparji, skupno pa obsega razstava okoli 160 del, kajti posamezni umetnik je smel prispevati največ pet slik oziroma skulptur. Ker glede umetniških smeri in slogov ni bilo nobenih omejitev, ta razstava nudi pregled sodobne likovne umetnosti treh dežel.
Razstava je mišljena kot stalna institucija, ki bi bila vsako leto v drugi deželi, seveda ob drugačni udeležbi razstavljalcev. Za zdaj je predvideno, da bo razstava «INTART» prihodnje leto v Vidmu, leta 1969 pa v Ljubljani.
Na dan otvoritve so podelili tudi vrsto nagrad, ki jih je prispevala vsaka dežela. Posebna mednarodna žirija je prisodila prvo nagrado razstave, ki jo podeljuje Koroška in znaša 18 tisoč šilingov, tržaškemu kiparju Marcellu Marscheriniju, za celotni ciklus razstavljenih del. Drugo nagrado, ki jo podeljuje Fur-lani ja-Jul ijska krajina v višini 300.000 lir, je prejel slikar Vladimir Makuc iz Ljubljane za barvno jedkanico — Pokrajina z ženo. Tretjo nagrado, ki jo podeljuje Slovenija v višini 400.000 dinarjev, pa je prejel koroški slikar Hans Stau-dacher za oljno sliko «Poesie objective».
Razstava, ki bo trajala do približno sredi julija, bo gotovo vzbudila veliko zanimanje vseh ljubiteljev likovne umetnosti in je hkrati pomemben prispevek za poglabljanje kulturnih stikov med tremi sosednimi deželami.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za zatiranje slinavke
Slinavka je znana vsem našim živinorejcem, ker močno ustavi mleko in včasih povzroči celo pogin živine. Vlada se že precej let trudi, da bi iztrebila to nevarno bolezen. Tako so lani cepili v severni Italiji vso govejo živino, staro nad štiri mesece. Letos je na sporedu še obširnejši načrt in sicer cepljenje vse goveje živine g roti slinavki po vsej državi.
\\\| ,	industria
— vi/	orologerie speciali
J	e up parecchi
|\	eletlromec« arvci
vaš
čas
pridobi
vso
svojo vrednost !
VENERDÌ '
291FEB
UDINE
Via Cluusaforie. 1 Tel 54 551	2	J
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
cc
MEBLO
»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI
Kupcem š področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
iimiiiiiiiiiiiimiiimmiiiimimimiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHimii,,,,,!,Illlllllm|||li||||||
Kapusou belin
FRANCU RF V IS
Junčka
To je bilo takrat, ko nisem bil več pobič, a tudi ne še fant, saj sem še hodil v šolo. Pri sosedu, kjer sem bil kuhan in pečen, so me že porabili za nekatero kmečko delo. Vodil sem vole pri vožnji in pri oranju, stresal redanice za kosci, nosil vodo v senožet. Znal sem vsako delo, ki ga je po navadi opravljal pastir. Če je nanesla potreba, sem tudi pasel.
Neko jutro so mi rekli, naj ženem dva junčka na planino. To mi je bilo ljubše kot katerokoli delo. Dali so mi veliko zagozdo kruha in kos slanine za kosilo. S seboj sem vz.el tudi sekirico, svojo zvesto spremljevalko.
Spočetka je šlo kot po maslu. Pirhasta junčka sta tekla pred menoj kot dva zvesta psička. Najprej po stezi, nato po klancu skozi raztreseno vas. Včasih sta se za hip ustavila, da sta mimogrede odtrgala šop trave. Priganjal sem ju z dolgo šibo.
Ko smo dospeli na gmajno kraj vasi in nato v gozd, so se začele težave. Nista se ustavljala le za kak šop trave. Utepla sta si v glavo, da se bosta pasla, kot sta bila navajena vsak dan. Niti prošnje, niti vpitje, niti udarci s šibo — vse nič ni zaleglo. Bržkone sta si mislila, da ju iz gole hudobije podim od paše. Za pot se nista več menila, kot da je ni. Raztepla sta se vsak na svojo stran.
Tekel sem za njima in ju navra-čal. A ko sem enega prignal na pot in lovil drugega, mi je prvi ušel. Stal je med drevjem in skalami in mirno mulil redko travo.
Tekanje me je utrujalo, obraz se mi je kopal v gostem znoju. Sonce je stalo že visoko, že kdaj bi moral biti na planini, a je bilo za menoj komaj pol poti. Tedaj sem se zavedel, da sem enega izmed junčkov popolnoma izgubil. Ni ga bilo več niti pred menoj, niti za menoj, niti na desni, niti na levi. Zdelo se mi je, kot da se je v tla vdrl. Le hrbet drugega junčka se je odražal med drevjem. A ta je bil gluh za moje vpitje, ko sem tekel za njim. Ni hotel nazaj na kolovoz, silil je globlje v gozd.
Obšel me je tak obup in srd, da sem zavihtel sekirico in jo zagnal za njim. Tudi to ni pomagalo. Zdrl sem se v jok, ki sem ga že dolgo zadrževal. Počenil sem na bližnji obek in se predajal solzam.
Da, jokal sem, tega me ni sram priznati. Kdor je kdaj pasel, me bo razumel. Bilo mi je huje kot akrat, ko sem pasel Cikano, ki mi ie uhajala v deteljo. Sonce se je ’agnilo že čez poldan, a jaz sem bil z enim junčkom še daleč od planine, drugi pa se mi je izgubil.
Izjokal sem se in pojužinal, kar sem imel v culici. Poiskal sem sekirico in stekel za junčkom, ki mi še ostal. Ker je bil sam, je šlo laže, četudi ni bilo brez truda. r!ho sem upal, da bom izgubljenega junčka že našel na planini. To upanje je bilo prazno. Do-
spel sem tik pred večerom, a wiega junčka ni bilo med drugo živino. Verjel sem, da je za vedno 'zgubljejn. Ves poklapan kot tepen pes, sem se vračal domov.
«En junček se mi je izgubil», em povedal, ko sem stopil v izbo, trdo se mi je zavozlalo v grlu.
Zasmejali so se.
«Kdaj je že v hlevu!» so rekli. Sam se je vrnil.
Debelo sem gledal. Sam se je vrnil. Saj to bi lahko vedel. A bil prav tak teliček kot junček,
•em
da na to nisem pomislil. Srce mi je postalo lahko, usta so se mi od radosti razširila prav do ušes.
Ne vem, kdo je potem junčka gnal na planino. Jaz ga nisem. A ga tudi do danes nisem pozabil.
iiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Rezijanska legenda
Sveti Peter in Bog sta šla po svetu. Spotoma se sveti Peter spomni, da imajo doma šagro in zato prosi Boga, naj mu dovoli domov. Bog mu rad ugodi in Peter se odpravi domov. Doma je bilo na šagri vsega dovolj. Tri dni se sveti Peter pomudi doma. Ko se vrne, ga vpraša Bog, kako je bilo doma na šagri. Peter mu odvrne, da je bil zadovoljen, ker je bilo jedače in pijače na izbiro. Bog je samo molčal.
Drugo leto je sveti Peter spet prosil, če bi smel domov na šagro. Kristus mu de: «Kar pojdi, sem zadovoljen! ».
Ko sveti Peter obišče svoje domače, ni bilo nič ne za pod zob ne za po grlu. Brž se vrne h Kristusu. Ta ga pa vpraša, kako da se je tako naglo vrnil, da ni prebil pri svojih niti enega dne. Peter mu odgovori: «Kaj bom doma, ko ni bilo niti ovsenega kruha!».
Spet je poteklo leto dni. Pot ju je zanesla na Štajersko. Tam je bil velik bogatin, ki ni dajal božjega daru. Bog je vedel, da bo bogatin umrl in je svetemu Petru dal hudo lakoto, da bi v potrebi šel v graščino prosit božjega daru. Šel je, a so ga z gradu napodili, češ naj gre delat in si z delom služit kruha.
Bog je Petra vodil okrog in mu dal še hujšo lakoto. Ker sta prišla pod isti grad, je sveti Peter znova potrkal na vrata tiste graščine. Nič daru mu niso dali, le napodili so ga.
Ko sta prišla tretjič v tisti kraj, je Bog dal svetemu Petru tako lakoto, da se je vlačil po štirih. Komaj je prilezel v grad in poprosil daru. Grdo so ga gledali v gradu, nič se jim ni smilil. Dekla pa je rekla: «Dajte mu kaj, dajte! Je že trikrat prišel k nam! Dajte mu! In je zares pri bogatinu izmoledovala vrečo pšenice zanj.
Ko pride Peter z vrečo pšenice h Kristusu, pravi ta: «Zdaj pa pojdiva hitro naprej!» In ko sta šla, je po poti priletel bel zajček, za njm pa črn pes. Kristus pravi Petru: «Vrzi z ramena dol pšenico in jo izsuj in nastavi vrečo, da se vanjo ujame zajec».
Petru je bilo žal za pšenico, vendar je ubogal in storil po božjem naročilu. Zajec še zadnji hip skoči v vrečo, da ga ne zagrabi pes, ki je ves togoten.
«Kar je moje, je moje! Dajte zajca!» besni. «Ni naredil nič dobrega na svetu, nima nobenih božjih darov!».
Bog pa pravi: «Poglejmo! Morda pa ima kaj!».
Pogledajo v vrečo in najdejo ob zajcu še tri zrna. In tedaj pravi Bog:
«Vsako zrno je božji dar! Tri jih ima! Rešen je!».
Duša bogatinova v belem zajcu je bila rešena pred hudobo v črnem psu.
llllllimillllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHII
Fran Milčinski
Kako sla se skušala Butalec in Tepanjčan
Butalci so se od nekdaj kosali s Tepanjčani zastran modrosti.
Pa je prihajal Butalec z vinograda, košek je nesel na rokah, v košku je bilo nekaj, je bilo pokrito z listjem, da se ni ločilo, kaj da je. Pa je srečal Tepanjčana.
Ogovoril ga je: Hej, Tepanjčan, leščerba modrosti, bakla učenosti! Ugani in povej, kaj nesem v košku! Če uganeš, ti dam vse breskve, kar jih je notri!».
Je dejal Tepanjčan: «Breskve so». Se je začudil Butalec: «Če mi po-
VILE
veš, koliko jih imam v košku, ti jih resnično dam vseh šestdeset».
Je dejal Tepanjčan: «Šestdeset».
Se je začudil. Butalec:	«Strela
skrtačena. Če mi uganeš in poveš še to, kako je ime moji ženi Katri, pa ti dam še ženo povrhu, kar tvoja naj bo!».
Je odgovoril Tepanjčan:	«Nak,
nak, toliko pa le nisem neumen, da bi jemal tvojo babo Katro, kar obdrži jo in še svojih šestdeset breskev
Nekoč je živela vdova, ki je imela dve hčeri. Starejša je bila povsem podobna po čudi in obrazu — kdor jo je videl, je menil, da gleda njeno mater. Obe pa sta bili tako odurni in tako ošabni, da z njima ni bilo moči živeti. Mlajša je bila prava podoba svojega očeta — mila in skromna pa še lepa povrhu, da bi lepšo težko kje našel. Po naravi gliha vkup štriha, zato je imela mati od sile rada svojo starejšo hčer, ni pa za nič na svetu mogla mlajše. Ta je morala jesti v kuhinji in delati kakor črna žvina.
Ubogo dekle je imelo mnogo opravil na skrbi. Tako je morala dvakrat na dan tudi po vodo. Studenec je bil debele pol milje od doma in prinesti je morala velik vrč. Ko je bila nekega dne pri studencu, je prišla do nje revna žena in jo poprosila piti.
«Zakaj pa ne, mati», je reklo dekle, splaknilo vrč in zajelo vode na najbolj snažnem koncu. Nato je vrč vzdignilo, ga nagnilo in ji ponudilo, da je žena laglje pila.
Ko se je dobra žena odžejala, je rekla deklici:
« Tako si lepa, tako dobra in skromna — ne morem si kaj, da bi ti ne dala česa v dar ». Žena je bila vila, ki se je bila spremenila v kmečko ženico; hotela je deklico preskusiti. « Dala ti bom, da ti bo padla iz ust ali cvetlica ali pa žlahten kamen ob vsaki besedi, ki jo boš spregovorila».
Ko je prišlo dekle domov, jo je mati ozmerjala, češ da prihaja tako pozno od studenca.
« Odpustite, prosim, mati», je rekla revica, «da sem se tako dolgo mudila».
In pri teh besedah so ji padle iz ust tri vrtnice, trije biseri in trije veliki demanti.
« Kaj vidim?» je rekla mati vsa prevzeta. «Rekla bi, da ji biseri in démanti leté iz ust! — Od kod pa to, hčerkica?» Bilo je prvič, da jo je poklicala la hčerkico.
Ubogi otrok ji je prostodušno povedal vse, kar se je bilo zgodilo. Pri tem se mu je naletel čeden kupček déman-tov.
« Zares », je menila mati, «tudi svojo hčerko moram poslati tjakaj. — Poglej, Francka, poglej, kaj prihaja tvoji sestri iz ust, kadar govori! Ali bi ne bila tudi ti vesela, ko bi bilo to tudi ttbi dano? Treba ti je samo, da greš po vode k studencu. Ko te bo revna žena poprosila piti, glej, da ji boš lepo prijazno ustregla».
«Lepa reč!» je odvrnila ošabnica. «Jaz da bom hodila po vodo!». «Šla boš», se je razhudila mati, «pa pri priči! ».
šla je, toda vso pot je godrnjala. Vzela si je s seboj najlepšo srebrno posodo, kar so jih imeli pri hiši. Komaj je dospela do studenca, že je zagledala imenitno napravljeno gospo, ki je bila izstopila iz gozda in jo poprosila piti. Bila je prav tista vila, ki se je bila prikazala njeni sestri. Po vedenju in po obleki pa se je bila spremenila v kraljično, da bi dekle preiskusila.
«Sem mar prišla semkaj», je rekla grda ošabnica, «da bom vam dajala piti? Kakopak! Nalašč zato sem prinesla srebrno posodo s seboj, da bodo oni pili iz nje; Tako pravim:	pijte,
kjer hočete».
«Nič nisi prijazna», je odvrnila vila, ne da bi se kaj razjezila. «Prav! Ker si tako malo ljubezniva, naj ti pri vsaki besedi, ki jo boš izgovorila, pade iz ust kača ali krastača».
Brž ko je mati zagledala svojo ljubljenko, ji je zaklicala:
«Kako je kaj, deklič?».
«Kako naj bo, mati?» ji je odvrnila odurnica in uz ust sta ji padla dva gada in dve krastači.
«Bog se usmili!» je zavpila mati. «Kaj vidim? Njena sestra je tega kriva! To mi bo plačala!». In že je stekla, da bi jo nabila.
Ubogo dekle je zbežalo in se zateklo v bližnji gozd.
Kraljev sin, ki se je vračal iz lova jo je srečal. Ko jo je zagledal in videl, kako je lepa, jo je vprašal, kaj počenja ondi sama in zakaj se joče.
«Oh gospod, mati so me spodili od doma!».
Kraljev sin je opazil, da ji lete biseri in demanti iz ust. Vprašal jo je, od kod to.
Povedala mu je svojo dogodivščino■ Kraljevič se je zaljubil vanjo. Premislil je tudi, da je takšen dar več vreden kakor še tolikšna dota, ki bi jo utegnila katera druga prinesti k hiši. Tako jo je odvedel v kraljevski grad k svojemu očetu kralju in tam sta se zve-la.
Njena sestra se je pa tako osovra-žila, da jo je mati pognala od hiše. Nesrečnica je blodila daleč daleč okoli, pa ni našla nikogar, ki bi jo hotel sprejeli. Tako je umrla zapuščena nekje v goščavi.
Nauk Prijaznost vedno lahka ni, saj k njej uslužnost tudi spada.
Prej ali slej sledi jima nagrada in dostikrat tedaj, ko se nam najmanj
zdi-
Dragulji in denar seveda
kaj radi zmotijo duha;
toda prijateljska beseda
je dosti silnejša in mnogo več velja.
iiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiniii*11
Lojze Zupanc
Povodni mož in deklica
V Bohinjskem jezeru je živel povodni mož z dolgo, predolgo zeleno kodeljo in z velikimi, prevelikimi plavutmi. Ker pa je bilo samemu dolgčas, si je plavutar lepega dne zaželel človeške družbe. Človeka sicer ni poznal, saj še nikoli ni govoril z njim, videl pa je, da zna plavati ko on in da lovi jezerske ribe kakor on.
Dolgo, dolgo ga je iskal, ki bi bil pravšen zanj, dolgo je ob jezerskem bregu čepel v tolmunu ter oprezoval za človekom, dokler se ni namerilo, da je prišla na jezerski breg majhna, majhna deklica. Tamkaj jo je pustila mati, ki je šla na bližnje perišče njeno srajčko prat.
Deklica se je tako igrala, da je v jezero kamenčke metala. In ko je povodni mož zagledal deklico, ki se je sama igrala, je prežun pomolil sluzavo roko iz tolmuna, pograbil deklico ter jo potegnil k sebi. Presrečen je z njo odplaval v svoj podvodni grad, kjer jo je položil na srebrno posteljico. Ali ko se je deklica prebudila in mater pogrešila, je zajokala tako presunljivo, da bi se je še kamen usmilil.
Povodni mož jo je tolažil in tolažil, a ni je potolažil, četudi je pred njeno srebrno posteljico prinesel vse bogastvo podvodnega gradu: poln škaf biserov. Deklica pa je vso to navlako odrinila od sebe in p° materi jokala.
Takrat se je povodni mož tako razžalostil, da je še sam zajokal In ko je jokal in jokal, mu je iz oči polzelo samo biserje. Toliko biserov je najokal, da jih je deklica imela poln predpasnik.
Deklica pa je še kar naprej joka; la in jokala ter klicala mater. Zdajci je povodni mož spoznal, da je človek bitje s čustvi, zato je deklico nežno vzel v naročje ter jo odnesel nazaj na jezerski breg.
Tačas je njena mati že oprala srajčico. Ko je šla po svojo dekli' co, jo je našla spečo na jezerskem bregu, v naročju pa je imela po^ predpasnik biserov...
Tako je povodni mož poplača1 otrokovo ljubezen do matere.
JOSIP
JURČIČ
Q
at
m
X
o
d
Q
cA
X
s
L
O
V
E
N
S
K
I
J
A
N
I
Č
A
R
fir
M
zraven nje».
 .......................    illuminili.................. im....mm.......m.........nun.................................mi limimi mimi   m  .........................................................um......mmmmmim.........un......unum........m.........m.....imunim1"
Narisal :
M. BATIST/»
85. Vsa turška sila, ki še ni bila razlila se proti severu naprej, obstopila je od vseh strani trdno kloštrško poslopje. Ne bi bilo težko braniti dobro utrjenega obzidja, ko bi bilo bram-borcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bili za zidom, zakaj veliko hlapcev se je bilo pri procesiji razkropilo, in bodisi v turško ujetništvo prišlo, bodisi končalo pod turškimi sabljami.
86. Izmed menihov bil je v kloštru samo Marko Kozjak z dvema sivostarima očetoma. Zdanja nevarnost prisili Marka, da pozabi sam nase in svoje bolečine; premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji vojak zapoveduje hlapcem. Dobro pa je razvidel, da to malo ostrašeno krdelo ne more dolgo braniti široko razprostranega obz dja proti taki množici Turkov, ki je obkrožala klošter.
87. Nedaleč od mesta, kjer sta stala meniha, nastane velik hrup. Sredi med hlapci se pojavi dolgi cigan, ki je prišel v klošter po skrivnem hodniku. Hlapci so hoteli napasti Semola, ali ta jim pokaže prstan in pove, da ga pošilja opat, naj jih po skrivnem hodniku odpelje iz samostana na varno. Marku pa razodene, da je njegov sin poveljnik janičarjev pred samostanom.
8.. Kozjak, sproznavši, da se dolgo bran' ne more, sklene zapustiti še to noč obzidje, bolj, ker se je mesec na srečo skril za obla" ' Preden je torej minilo pol ure bilo je pokonci. Ravno so hoteli odpreti železna vra:,(j ko se pretrga oblak na nebu in luna posije sve* in jasno.	(|
Zdajci se skaže, da jih je ravno luna srflr rešila.