V Liublisni dne 31. oktobra 1935.
Posamezna itev. Oin
Leto XVIII.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tnzenutro: ietrtletno I Din, polletni) IS Din, celoletno 36 Din; za la«* zerastvo razen Amerikei ietrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno M DisJ Amerika letno I dolar. — Raton poštne hranilnice, podružnice « Ljubljani, št 10.TU.
Demagogija z ljudskim zaupanjem
Demagogija je grška beseda, ki bi se ji reklo po naše voditev ljudstva. Ker pa so se že v tistih starih časih izkazali različni širo* koustneži, ki so vpili, da vodijo ljudstvo k dobremu napredku, za varalice, je sčasom dobila tudi beseda demagogija slab pomen in znači danes ta beseda: zavajanje ljud* stva. Z blestečimi gesli poizkušajo tudi da« nes razni demagogi prav zgovorno prepri* čati ljudstvo, da so oni tisti dobrotniki, ki bi bili že davno spremenili naše kraje v de« veto deželo, če bi ne bili razen njih vsi dru« gi ljudje lažnjivci, tatovi in celo razbojniki.
Znano je, da žene zločinca slaba vest ali kaj, da prav pogosto obiskuje kraj svojega zločina in se zgovorno pomenkuje o nje« govem poteku. Prav tega opazovanja smo se spomnili, ko smo čitali v zadnjem »Domo* ljubu« članek pod naslovom: Vrnite zaupa« nje! Članek ugotavlja, da se je rodilo nezaj upanje v denarne zavode tedaj, ko se je za« telo nekaj šepetati, da nekatere osebe, ki so igrale važno vlogo v našem javnem živ« ljenju, začenjale nositi denar ven iz države. Ni naš namen, da bi sedajle preiskovali, ko« liko je bilo na tem resnice. — res je samo to, da se je o tem govorilo. In zadosti je, da se je o tem govorilo.
K tem »Domoljubovim« izvajanjem pri« pominjamo, da so ljudje takrat prav šepc« tali, in da so mnoge prav uplivne osebe na« šega javnega življenja pobegnile v tistih hu« dih časih, ki so sledili usodnim strelom v narodni skupščini, s svojim denarjem čez mejo prav tako, kakor uteče brezvesten dr« žavljan čez mejo pred svojo vojaško dolž« nostjo. Ti ljudje, katerih imena so priobče« vali s pobeglimi vsotami vred obširno ino« zemaki časopisi, ti ljudje so pravi krivci, da je prišlo do nezaupanja v denarne zavode. Po njihovem zgledu so namreč potegnili svoj denar iz bank razni drugi velikaši in ljudje iz poslovnega sveta. Ko je pa hotel dvigniti muli človek svoje od ust pritrgane prihran ki\ je našel seveda že zaprta okenca denarnih. zavodov. To je resnica, ki jo ve tudi »Domoljub«, pa se je ne upa zapisati. t Temu napadu vlagateljev na denarne za« vede, piše dalje »Domoljub«, je sledil ukaz, naj se vloge le po malem izplačujejo, kar je nezaupanje le še lc povečalo. Nič pa ne p i« ve ta Iiist, kdo je. dal zato ukaz in bi pač vsakdo, kj to čita, pač mislil, da je dalo ta ukaz, kakor sploh daje ukaze, kakšno držav« n:> cblastvo. Toda temu ni tako. Ukaze za omejeno izplačevanje vlog so dali denar« n i m zavodom njihovi nadrejeni zavodi, tako na primer našim zadrugam njihove zre« ze. Dale so pa ta ukaz zato, ker niso irnclc od vlagateljev jim zaupanega denarja kar v skrinjah nasutega, da bi ga lahko, če bi bilo treba, na mernike vračevali. Da so mogli obljubiti vlagateljem lepe obresti, so rnora* li uledati denarni zavodi, da čim boljše na« lo/ijo vlagateljski denar. Tu pa Se je poka« zala popolna nezmožnost velike večine na* eclstev denarnih zavodov, ki so dajali de« nar, skoraj bi rekli vsakomur, kdor se je ja* vil. Tako se je moralo zgoditi, da niso mo*
gli dolžniki niti obresti več plačevati, kako šele glavnice v hudih časih, ki so prišli čez nas. Vloge so, kaikor danes temu pravimo, zomrznile, to se pravi, da sicer niso izgub« ljene, ker je tukaj zanje več ali manj popol* no jamstvo, vendar pa ni mogoče priti do tega denarja, ker bi izterjevanje teh posojil tako pretreslo ves naš gospodarski sestav, da bi bil končni izid še slabši od današnje* ga stanja. Pribiti pa moramo, kdo je glavni krivec nezaupanja tisti, ki je privedel de« name zavode v takšen položaj. To pa so ne« uka načelstva denarnih zavodov, ki so lah« komiselno posojevala njim zaupani denar vlagateljev, ne pa dolžniki, ki so prav tako kakor vlagatelji le žrtve nesposobnosti vo« diteljev našega denarnega gospodarstva.
Potem se je začelo govoriti, pravi nadalje imenovani list, da nameravajo gospodje, ki imajo mogočno besedo, večje število denar« nih zavodov zatreti in zapreti, povrniti se na stare čase nazaj, ko si moral nositi svoj denar v Ljubljano in tja ponj hoditi, kar je bilo združeno z zamudo časa in pa z ne« varnostjo, da te nazaj grede počakajo ro« parjem in tatovom sorodni ljudje in ti po« berejo, kar si s trudom privarčeval.
Če te besede niso demagogija, pa res ni več demagogov na svetu. Poznamo namreč denarni zavod, ki je pošiljal podrejenim de« narnim zavodom leto za letom okrožnice, da naj le pri njem nalagajo svoje vloge in ni« kari naj ne posojujejo doma. Zgodilo se pa je, da je bil prav ta zavod tisti, ki je pod« rejenim zavodom dal ukaz, da se naj izpla« čujejo vloge le po malem. Sam je šel še da« Ije in vemo za primer, ko ni clobšl načelnik podeželjskeaa denarnega zavoda, ki je imel pri tem ljubljanskem z i vodu cel milijon' di« narjev »varno« naložen, niti enega kovača za pot, ko je prišel moledovat za denar svojih vlagateljev. Ta milijon je namreč ro« mal z drugimi številnimi milijoni s posres dovanjem in zaslužkom bank na pot. s ka« tere se jih bo malo povrnilo. »Domoliuba« samo vprašamo, če si upa povedati, kdo so potem tisti »roparjem in tatovom sorodni ljudje, ki so pobrali tem vlagateljem, kar so s trudom privarčevali.«
Potem je pa še zašla, p:še nadalje iimeno« vani list, med svet beseda, da bo treba dol« gove črtati in to na račun vlagateliev. Le« pa bi bila ta! Ti boš varčeval, ti boš hranil svoj denar, da si postaviš novo hišo, da si
sezidaš že razpadajoči hlev, sedaj pa naj drugi vživajo sad tvojega varčevanja.
Kdo je čul kedaj človeka, ki ga prišteva* mo h količkaj resnim ljudem, trditi, da bi se sploh dali pri naših kreditnih zadrugah z neomejeno zavezo dolgovi črtati, če je zako« nito zavarovana vsaka para vanje vložena. Dolžnost naših denarnih zavodov je bila vedno in povsod to povdarjati in je zato le nemarna demagogija, če se najde list, ki takšne marnje priobčuje in celo gostobesed* no razlaga. Kaj ni to že samo po sebi uni* čevanje zaupanja!?
Kako vrniti našim denarnim zavodom staro veljavo in nekdanje zaupanje, se vpra* šuje in jadikuje imenovani list, in ne naj* de drugega izhoda kakor žalostno ugotovi* tev, da so bili velikemu pobornikue zadruž* ništva dr. Kreku zato prikrajšani dnevi nje* govega življenja, da mu ni bilo treba gledati sramote in ponižanja, v katero so ga zape* I j ali sinovi našega naroda. Kaj bi počel dr. Krek, vzklika demagoško list. če bi danes vstal iz groba tam deli pri Sv. Križu???
Odgovor, katerega je ostal »Domoljub« dolžan svojim čitateljem, zapišemo namesto njega mi, in sicer z vso pokoinemu Kreku tako ljubo odkritosrčnostjo: Vzel bi bič v roke, kakor nekdaj Kristus v templju, in bi segnal iz te naše javnosti posebno pa iz na» šega zavoženega zadružništva razne nemar* ne mešetarje in demagoge, med njimi se ve« da v prvi vrsti »Domoljubovega« pisca.
Zaupanja v naše zavožene denarne zavo* de namreč nj mogoče z nobenimi sredstvi več dobiti, dokler ne dobijo le«ti odkoder* koli si bodi (morda od države) potrebnega denarja, da ga bodo mogle izplačevati vla* gateljem. Če tega ne bo, je ves trud zaman, ker so vloge z obrestmi vred sicer točno za* pisane v hranilniških knjigah, nikjer pa nI zapisano, odkod naj vzamejo dolžniki, ki jim je požrlo denar nedonosno kmetovanje, da vrnejo svoje dolgove. Dolga leta so nam* reč živeli vsi drugi stanovi v državi na ra* čun brezcenia kmetijskih pridelkov, zato ie dolžnost države, da povrne lindstvu preko denarnih zavodov to izgubo. Če tega ne bo, bo prišlo tudi ori naših denarnih zavodih do podobnih posledic kakor pri raznih samo* pomočeh in gradbenih hranilnicah, kjer se je jasno pokazalo, da nista le poštenost in dobra volja dovoljna za uspeh, temveč je treba za denarno pcslcanje tudi potrebne* ga strokovnega znania. Zato odločno zahte* varno, da postavi država za upravnike ljud* skega denarja ljudi, ki so se tega posla na* učiti.
Prosveto delo siml m&im
Zvene kaltoralh droStev, ki	rarrme-

Pretviilo nedeljo so sc zbrali v Ljubljani delegati 400 prosvetnih, nacionalnih in so* kclskih društev, včlanjenih v vZKD, da ču* jejo poročila o delovanju svoje .matične or* ganizacije v minuli poslovni dobi. Zboroval* ce jc prisrčno pozdravil predsednik ZKD dr. Albert Kramer, ki se je najprej toplih besedah spominjal vzornega kulturnega de*
ram zispevno deHssjje
lavca direktorja Rada Pavlica, potem jc pa spregovoril trezno, tehtno besedo o budili posledicah znižanja uradniških prejemkov.
Poslevodeči podpredsednik dr. Stoian Ba* jič je orisal sedanji gospodarski in socialni položaj, ter obrazložil idejne smernice ZKD ki ima že cd svoje ustanovitve jasno začr* tan narodovzgojni in prosvetni načrt, ki je
ustaljen in se ne more menjati po dnevnih prilikah. V tehničnem pogledu se je ZKD prilagodila sodobnim zahtevam, a da še bolj poživi svoje delovanje med narodom in obenem razbremeni osrednji odbor, bo usta« novila krajevne prosvetne odbore. Zaključil je s pozivom, naj se strnejo vse jugosloven« ske prosvetne organizacije v eno, ki bo lah« iko učinkovito zastopala skupne interese.
Z občnega zbora je bila poslana Nj. Vel. kralju Petru II. udanostna, prosvetnemu mi« nistru pa pozdravna brzojavka. Iz tajniške« ga poročila dr. Borisa Puca posnema, da je gospodarska kriza lani močno prizadela tudi ZKD, katere dohodki so se občutno skrčili. Odbor je pa dobro gospodaril in posrečilo se mu je znižati osebne kakor tudi stvarne izdatke, spraviti proračun v ravnovesje ter tako omogočiti stvarno delo. Izdelal si je obširen program, ki ga je tudi izvedel. Lani v marcu je priredil tečaj za prosvetne de« Javce na deželi, ki se ga je udeležilo 73 po« slušalcev, cveta mlajših podeželskih kultur« nih delavcev. Da pritegne v prosvetno delo tudi mlajše moči, je odbor organiziral idejni srednješolski tečaj letos v maju, ki ga je posečalo 30 srednješolcev iz vse banovine. Tečaj je pokazal, da je med nami mnogo sposobne mladine, ki jo bo treba pritegniti k prosvetnemu delu. Večkrat je bila izra« žena želja, naj bi ZKD izdajala neke vrste »Prosvetne knjižico«, ki naj bi izhajala po potrebi in vsebovala kulturne, socialne in gospodarske sestavke. O tem je odbor resno razmišljal in začel izdajati knjižice, ki bodo zelo poceni, največ do 2 Din komad. — Od« bor je nakupil okrog 1000 kniig zadnjih iz« daj, ki iih bo razdelil med podeželske kniiž« niče. Poleg določenega programa je odbor razpravljal še o drugih vprašanjih, ter je skušal biti s posameznimi organizacijami v čim tesnejših stikih. ZKD razveseljivo na« rašča in napreduje od leta in danes šteie 388 društev, od teh 129 ustanovn;h in 254 rednih. Pristopilo je 8, in izstopilo pa 6 članov.
Tajnik jc podal tudi obširen pregled dela posameznih odsekov. Najbolj delaven je bil predavateljski, ki je priredil 85 preda« vanj, kateri mje prisostvovalo 14.500 poslu« šalcev. ZKD je dala društvom na razoolago tudi bogat material, projekcijske aparate,
diapozitive itd. Dramski odsek je bil dru« štvom na razpolago z gledališko knjižnico, ki ima 173 iger z 958 izvodi in 37 glasbenih partitur ter gledališko garderobo s 125 ko« madi. Izposojenih je bilo 180 iger in 22 par« titur. Dramski odsek je priredil več preda« vanj, a s 15. novembrom se prične pod vod« stvom prof. Šesta 5«mesečni dramski tečaj. V ZKD je bilo včlanjenih 57 knjižnic, ki imajo s 50.305 knjig. 15 knjižnic deluje zelo zadovoljivo, druge se pa bore s finančnimi težkočami. Glede mladinskega odseka je tajnik podčrtal, da je treba s prirejanjem idejnih tečajev in pritegnitvijo mladine v prosvetno delo polagoma ustvariti kader mladih prosvetnih delavcev. Kino otlsek nri« reja ljudske predstave v kinu Matici, kate« rih donos je edini in izključni dohodek ZKD in ki omogoča organizaciji, da vrši svojo važno kufturno misijo na deželi in v mestu. Odbor je razpravljal, da bi pričel igrati filme kulturne vsebine, vendar jih na filmskem trgu ni in so tudi tako dragi, da
jih ni mogoče nabaviti. Tudi jih ljudstvo ne poseča tako, kakor bi bilo želeti. Kljub temu stremi ZKD, da imajo njeni filmi kulturno in umetniško vrednost. V seziji 1934«35 je bilo odigranih 44 filmov, 3 jugoslovenski, 5 čeških, 1 ruski drugi pa nemški in ameriški. Obiskalo je te filme 51.061 gledalcev.
Ker je g. dr. Kramer glede na svojo pre« zaposlenost na drugih mestih odklonil po« nevno izvolitev, je bil za predsednika izvo« ljen prof. Jeran, v odbor pa naslednji gg.: dr. Stojan Bajič, Jakob Špicar, Drago Pogo« rele, Franc Mam, Ivan Tonja, ravnatelj Mir« ko Gruden, dr. Boris Puc, inž. Slavko Zajec, Božo Borštnik, Fran Juvan, inž. Lado Bevc, Ivan Poharc, dr. Branko Verčon, agronom Alojzij Jamnik, dr. Marjan Ahčin. Revizor« ji: inšpektor Franc Vrhovnik, Miroslav Ur« bas, Josip Ribičič, namestnika: Dušan Ver« bič, Pavel Borštnik. V razsodišče so bili iz« voljeni primarij dr. Alojz Zalokar, Branko Goslar, dr. Branko Alujevič, dr. Marjan Zaje in dr. Janko Kosti.
Zadružniki zborujejo
Občni zbor Glavne zadružne zveze
Preteklo soboto se je vršil v Osijeku občni zbor Glavne zadružne zveze kralje« vine Jugoslavije. Na občni zbor je prišlo 38 delegatov, ki so zastopali 120 glasov. Otvoril ga je predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec, notranji minister, ki je imel naslednji otvoritveni govor:
»Otvarjam 16. redni občni zbor Glavne zadružene zveze v kraljevini Jugoslaviji, po« zdravljam vse udeležence kot delegate po« sameznih včlanjenih zadružnih organizacij. Cela triletna delovna doba sedanje glavne uprave Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije je bila združena z velikimi težko« čami, ki jih ni zakrivala uprava sama, tem« več so le posledica sedanje gospodarske in denarne stiske. Radi tega je potrebno, da se vse naše delo osredotoči tako, da bomo od zadružništva odstranili vse nezaželjene pre« trese in da ohranimo do sedaj v družabnem redu zavzete postojanke. V gotovem oziru je bilo treba ohraniti zadružništvu njegovo ideologijo, samozavest in zadružno navduše«
Soteščan:
SKRIVNOST OBLJUBE
»Res ni mogel. Dobil jo je, da jo bo pom« nil do smrti. Strel mu je zdrobil koleno. Šepal bo, šepal. Najbrž se ne bo nikdar več izlizal«.
Silno je ugajala Janezu ta novica. Rad bi bil zvedel še bolj natančno, ta se je bal iz« dati. Samo nekaj je moral še vprašati: »Ka« ko je s tisto Minko? Ali se ji plemenitnik še vedno vsiljuje?«
Lipe se je spominjal, da so Minko sicer odvedli v ječo, a so jo kmalu zopet izpu« stili. To je bilo namreč tedaj, ko so jo za« slišali zaradi njenega zaročenca, ki je po« begnil iz ječe. Tega Lipe ni prav izvedel, ali pa ni znal pravilno razložiti Nadvse pa je razveselilo Janeza, ko je slišal, da Kon^ rad ne prihaja več v Orešje.
»Sam Bon ga je udaril«, mu ie privoščil ne srečo. »Toda Janže?«, ga je takoj zaskrbe« lo.
»Fantov je škoda!« je vzdihnil Lipe. »Zdaj se ponuja dekletu neki Robidar, gro« Ščakov nezakonski sin, ki ga je imel z ne« ko kravjo deklo Če bi bili fantje doma, bi jo že iztaknil To bi ga naklestili!«
Janez je zardel od jeze. Ni se bal za Min« ko, saj je poznal njeno trdno voljo. Toda smilila se mu je zaradi nesramnega nadle« govanja. Zaželel si ie peroti. da bi pohitel domov in kaznoval hinavca Samo maščeval bi se rad; Minki pa je zaupal, ker jo krepi skrivnost obljube.
Toda. ako bi bil domi. ali bi ii mogel pomagati? Biriči bi mu bili vedno za pe«
tami. In ječo bi zaklenili tako, da bi ne mo« gel več uiti. Dolžili bi ga celo, da je ob« strelil Konrada. Ali bi ga kaznovali!
Vdal se je v usodo. Konrad jo je izku« pil in Janže gre za njim po isti poti. To mu je bilo v zadoščenje.
»Kdaj pojdeš pa zdaj domov?« je vpra« šal I.ipeta.
»Kadar se naveličam«, mu je odvrnil. »Tu« kaj je dolgočasno. Moja navada ni, da bi ostaial dolgo na istem mestu«.
»Doma boš pa spet kaj novega izvedel«, mu je namignil rahlo.
»Ali te zanimajo naše novice?« — Tova« rišu je ugajalo, ker ga je Janez tako rad po« slušal Prav nič ni slutil, da ima pred sabo svoiega ožjega rojaka.
»Prijetno je, ako človek sliši, kako se imajo po svetu. Tukaj ne čuiemo drugega kakor vpitje voznikov in šumenje reke«.
»Pa res. Ali je to življenje? Nobene druž« be. nobene zabave. Tukaj smo kakor d;v« jaki... Celo pri vojakih je bilo bolj živah« no«.
Lipe se je v skladišču hitro naveličal. Tožilo se mu je po veselju, katero je užival v obljudenih kraiih. Samoti se ni mogel pri« vaditi. Fant ni bil rojen za resno delo. Vdal se ie pohajkovanju.
Žilica, po kateri se mu je pretakala nemir« na kri, ni mirovala poprej, dokler se ni ocl« pravil na piotovanie. »Zdaj pa grem«, se je poslovil od tovariša. »A se bom kmalu zopet vrnil«.
»Le kmalu pridi«, mu ie naročil ob slo« vesu. »Pa Minko pozdravi!« ie začutil v svo« ji zvesti dnš;. Malo je manjkalo, da ni tega glasno izrekel. ,
nje. Več ali manj smo to tudi dosegli. Za« družniki so ostali zvesti ciljem in ideologiji zadružništva. Nismo sicer dosegli vsega ven« dar smo delali tako, da nihče ne more imeti drznosti, da bi trdil, da se sedanje težke gospodarske razmere, ki vladajo tudi v za« družništvu, lahko pripišejo delu uprave. G o« spodarska stiska še ni na umiku, vsaj v Ju« goslaviji ne. Stojimo verjetno pred največ« jimi gospodarskimi in finančnimi težkočami. To pa posebno radi neugodne letine. Upam, da bomo izvršili vse, ako bodo naši zadruž« niki storili svojo dolžnost in stali hrabro tam, kjer bodo ovire in tam, kjer bomo nanje apelirali.
Ne samo, da trpimo zaradi posledic suše, temveč nam sedai grozijo tudi sankcije, za katere razen lepih obljub ne bomo dobili ničesar. Kakor vam je znano, je oktobra meseca letos stopila v veljavo uredba o za« ščiti kmeta. Zadružnem krogom se ie pesre« čilo. da se je uredba primerno proučila in da so bile v korist zadružništva v § 4 vnesene
6. Iz ljubezni do očete
Koširjeva Minka je ostala zvesta svoj' obljubi. Janže je napel vse sile, da bi ji pogasil spomine na njenega zaročenca. La« gal ji je, da mu graščak ponuja službo oskrbnika, katere pa ne mara poprej, dokler ne postane Minka njegova žena.
»Pri meni boš gospa«, ji je pokazal vse udobnosti in prijetnosti življenja na Br« stičju. »Kmetska gospodinja pa ni nič dru« gega kol navadna dekla«.
Tako se ji je laskal in hlinil vse dolge zimske večere. Mladenka ga je bila sita do grla. Oče je zehal na peči od dolgočasja. Nekoč ga je hotel odpraviti s tem, da je snel raz steno leseni molek in pričel moliti
* rožni venec. A nadležnik se ni dal odgnati. Pokleknil je na tla in pokazal, da zna tudi moliti. Molil je tako pobožno, da se je Ko« širju skoroda prikupil. Vmes je zavijal oči ter se trkal na prsi.
Kadar so večerjali, je prisedcl k mizi in slastno zajemal. V zameno ie prinesel pe« čenke in potice, češ, v graščini smo imeli pa takšno večerjo.	J^H
Za god je dobila Minka uro in uhane, Košir pa umetno pisan kožuh in toplo kuč« mo. Koširjeva hiša ni več opravljala tlake in dajala desetine: Tako je odredil Janže na svojo odgovornost.
Vse to pa Minke ni omajalo v zvestobi. Še je prižigala svečo v znamenju pred čudo« delno podobo ter se potapljala v skrivnost obljube. Njene misli so iskale Janeza po« vsod, kamor je segla njena domišljija. Ali še živi? Kdaj se bosta videla? Zakaj ni no«
„En madež več ali manjl Saj je prt 2e tako ves porumenel I"
„Tako — zdaj pa samo Se cvetje. To napravi prijeten vtisi"
..Kaj naj samo storim, da bo perilo zopef belo?"
..Čisto preprosto [ - peri ga s Schicht-fovim terpentino-k ' vim milom
TERPEMTSNOVO MILO
gotove spremembe. Te dni je bil predložen narodni skupščini predlog zakona o gospo« darskih zadrugah. Ko se bo v javnosti obja« vilo besedilo tega zakonskega osnutka, šele tedaj se bodo mogli o njem izraziti tudi za« družniki. Kolikor se o novi uredbi ve že se« daj, bodo stavili zadružniki več predlogov za spremembo. Poljedelski minister je ob« ljubil, da bo upošteval predloge, ki jih je do« slej zadružništvo izdelalo in da jih bo spre« jel v zakonsko uredbo. Z največjimi željami pričakujemo zadružniki, da se pristopi k zdravljenju obrtnega in ostalega zadružni« štva, ki ni krivo, da je postalo žrtev sedanje finančne in gospodarske stiske Zadružni« štvo samo se bo potrudilo, da bo pridobilo s socialnim in požrtvovalnim delom v naro« du še več pristašev in da se bodo priprave za ozdravitev splošnih slabih razmer potom za« družnikov sistematično izvajale. Trdno ve« rujem v delavnost in resničnost zadružne misli.
Takoj po otvoritvi so bile odposlane uda« nostne brzojavke Nj. V. kraliu Petru II., kraljevemu namestniku knezu Pavlu in min. predsedniku dr Milanu Stojadinoviču. Rrzo« javke izražajo željo, da bi se utrdile gospo« darske razmere v državi.
Pri volitvah novega odbora je bil zopet^ izvoljen za predsednika minister dr. Koro« šec.
Po skupščini Glavne zadružne zveze se je vršil Zadružni kongres, ki je bil zelo dobro obiskan. Kongresu je predsedoval notarnji minister dr. Korošec. Kongres je otvoril s kratkim nagovorom, v katerem je očrtal važnost zadružništva pri urejevanju gospo« darskih razmer Na kongresu je bila spreje« ta daljša resolucija, ki ugotavlja, da je v Jugoslaviji 7C00 zadrug, v katerih je včlanje« nih nad 900.000 zadrugarjev. Kongres je po« drobno razpravljal o težavah kreditnega za« družništva in zahteva, da se izdajo primerni ukrepi za obnovo likvidnosti kreditnih Za« drug. Osnuje naj se Zadružna banka, kateri naj država zasigura potrebna sredstva, da bo mogla uspešno podpirati kreditne zadru« ge. Čim pre naj se izdajo primerni ukrep! za sanacijo vseh ostalih zadružnih panog. Po« speši naj se končna ureditev agrarne refor« me, tako, da bodo agrarni naseljenci čim prej postali lastniki zemlje. i
Prepir radi prta
benega poročila? Kdo ve, kako sc mu godi po svetu.
Tudi sosedje so ugibali, kje je Majarjev Janez. Nekateri so uganili, da je pri vojakih, drugi so ga iskali drugod po tujih krajih. Pravega pa ni nihče pogodil.
Medtem se je oglasil v Orešju neznan po« potnik. Oddal je pri Majarju neko pismo, ki ga pa niso znali prebrati. Majar se je takoj odpravil s pismicm k svojemu prijatelju, odkoder se je vrnil z žalostno novico.
»Janez je mrtev!« mu je zaječalo iz grla. »Delal je daleč nekje v kamnolomu, kjer ga je zasulo...«
V hiši je nastala globoka žalost. Domači so pričeli glasno jokati. »Požrli so ga!« je tarnala mati. »Janže ga ima na vesti...«
Novica je hitela od hiše do hiše. Vsa vas jc milovala nesrečno družino. Minki je po« kalo srce, ko je premišljevala usodo svo« jega zaročenca. Zakaj ni raztrgala vezi, dokler so bile še rahle ter so se dale raz« dreti. Takrat bi bila ločitev laže prebolela.
Očitki, da je Janez pobegnil zaradi nie, so jo najbolj boleli. Videla je. da jo pri M a« jarju gledajo po strani. Prejšnjo prijatelj« stvo se je ohladilo. Minka se ni upala več stopiti v Majarjevo hišo. Pa tudi Majarjevi niso več prihajali h Koširju.
Zavoljo razburjenja se Robidar nekaj ča« si ni prikazal v Orešje. Prišel pa je zopet, čim se je žalost nekoliko pozabila. Spet sc je dobrikal dekletu, pred katerim je bolj ko kdaj poprej razgrnil svoje mreže.
Minka je bila brez moči in tolažbe. Upa« nie. ki jo je še p.rei krepilo, je ugasnilo za vedno.V znamenju je gorela sveča le še kot spomin na skrivnost obljube. »Janez, odpu«
sti, ako sem res kriva«, je molila za njegovo dušo.
Nasilnik je obupal nad uspehom. Odpo« vedale so mu vse pasti in zanke. Nobena zvijača se mu še ni obnesla Njegova h-i^dob« nost pa ni mirovala. Mladenki, ki mu je tako vztrajno kljubovala, je pričel groziti: »Ali veš, da si osumljena čarodejstva? Kdo je odprl jetniku vrata, da je pobegnil iz ječe? 0:ii zapisnik je še vedno shranjen v grajski pisarni...«
Dekle je obledelo. Pogum se je umikal stra hu pred grajsko ječo.
»Za čarovništvo je določena smrtna ka« zen«. Zlobnik je hotel zdrobiti njeno od« porniost.
»Potem bo vsaj konec...« je izrekla z drhtečim glasom.
»In muke...« jo je pričel strašiti. »Tre« nje kosti... Zbadanje z razbeljenim žele« zoni... Natezalnica ...«
Mladenka si je zakrila obraz in pričela jokati.
Košir jc drhtel od strahu in groze. »Min« ka!« jo je poklical. »Vsega tega ne boš mog« la pretrpeti. Pa se vdaj v usodo«.
»Oče!« je kriknila obupno. Nikdar ni mi« slila, da bo kdaj čula iz njegovih ust tako strašno besedo.
»Vdaj se iz ljubezni do očeta«, je silil Robidar. »Vem. da ne maraš zame, kar ti ne zamerim. Vendar mi je na srcu tvo;a sreča. Obsodba je skoro že izrečena... A še jo lahko preprečim. Odloči se v pos'ed« njem trenutku vsaj očetu na ljubo. Ne boš se kesala«.
»Minka, tvoja smrt bi bila tudi moja«, je ječal slabotni starec. »Umrl bi tisto uro, ko
bi ti gorela na grmadi...«
»Dekle, poslušaj očeta!« ji je prigovarjal Robidar. »Dcbro premisli, preden se boš od« ločila«.
Mladenka je molčala. Zmagala je ljube« zen do očeta. Zlomljena je bila njena trdna volja.
Strahovanje, ki ga jc izvajal Janže v Ore« šju, ni koreninilo na Brstičju. Graščaku se je ohladila jeza na uporne vaščane, zato ga je bilo treba ponovno naščuvati. S tem hudobnim namenom je hotel nasilnik stopiti predenj, a Viljema ni bilo v graščini. Po« vedali so mu, da je odjezdil v grapo k dr« varjem.
Robidar mu je hitel naproti. Nadejal se je, da ga bo našel kje v samoti, kjer se bo« sta laže pomenila. Tam mu bo odkril svojo željo ne kot podložnik, marveč kot sin oče« tu.
Srečal je delavca, ki mu je hitel nasproti »Graščaka je ubilo«, mu je povedal v eni sapi »Ko smo podirali hrast, je stal prebli« zu. Dosegla ga je veja ter ga oplazila po gla« vi.
»Ali še živi?« Janže se je resno prestra« šil.
»Srce mu še nekoliko utriplje ...«
»Kam pa dirjaš?« je zadrževal odhajajo« čega drvarja.
»V graščino po padaria in voznika ...«
»Ali je nevarno, da bi ne okreval?«
»Zato pa hitim, da ne bo prepozno...«
Graščak je ležal v grapi na posušeni gozd« ni travi. Ganil se ni z nobenim udom Dr« varji so mu močili čelo z mrzlimi ohkladkL
Ponesrečenec se ni več zavedel. Tudi iz* kušeni graščinski padar mu ni mogel ohra«
Zveza slovenskih zadrug in krmetska zaščita
Dne 21 t. m. je bila v Ljubljani seja ce« lokupne uprave (načelstva in nadzorstva) Zveze slovenskih zadrug. Glavni predmet razgovora je bilo sklepanje o tem, kakšno stališče naj zavzamejo naše zadruge do vprašanja kmečke zaščite z ozirom na dolo« čila nove uredbe. Zveza je priredila pisme« no anketo o tem vprašanju in naloga seje je bila, da na podlagi došlih odgovorov do« loči stališče našega zadružništva. Anketa je pokazala, da je velika večina zadrrg za do« sedanji zadružni odplačilni načrt in to iz razloga, ker zadruge, kot predstavnice upni« kov in dolžnikov, ki so oboji kmečki ljudje, ne morejo niti izdatnejše znižati obrestne mere, dokler jim uredba o maksimiranju obresti ne nudi možnosti za enako znižanje vložne obrestne mere, niti ne morejo pri« znati dolžnikom odpisov, ker so po veljavnih zakonih dolžne naloženi denar vrniti vla«
gateljem, razen če bo in kolikor bo dejansko država plačala te odpise.
Kljub jasnemu rezultatu ankete zvezina uprava vendar ni napravila nobenega načrta, ker je med tem dospela tudi vest, da smatra pristojno ministrstvo, da velja za zadruge še nadalje dosedanji zadružni od« plačilni načrt, prioljčen v letošnjem »Služ« benem listu« od 20. julija t. 1. in da bo v najkrajšem času ta načrt deloma ali popol« noma potrjen tudi po novi uredbi. Uprava je zato sklenila, priobčiti pristojnemu mini« strstvu rezultat zadružne ankete ip tako nu« diti priliko, da oblastva lahko na podlagi zbranega gradiva ukrenejo vse potrebno, da bo brez škode za obstoj zadružne organiza« cije in interesov desettisočev malih vlaga« teljev nudila zadolženim kmetom r-rivečje ugodnosti.
Kako je torej z zaščito pri zadrugah
Kdor prečita obedve poročili ne bo vedel, kako je res z zaščito pri zadrugah. Predsed« nik Glavne zadružne zveze minister dr. Korošec povdarja ugodnosti nove uredbe o zaščiti kmeta za zadružnike, Zveza sloven« skih zadrug pa smatra, da še nadalje velja dosedanji odplačilni načrt za naše zadruge. Kdo ima prav? Jasno je, da je člen 4 nove uredbe ugodnejši za zadružnike«dolžnlke, dočim je stari odplačilni načrt ugodnejši za zadružnike«upnike. Ne vemo, čemu objavlja Zveza slovenskih zadrug mnenje češ, da mi« nistrstvo smatra, da je stari odplačilni na« črt za zadruge še vedno veljaven, ko ven« dar nova uredba jasno pove, da so z 8. okt. 1935 izgubile veljavo vse dosedanje uredbe
o zaščiti kmetov. Odplačilni načrt za zadru« ge od 22. julija 1935 pa ima za podlago do« ločbe stare uredbe od 3. avgusta 1935. De« jansko je torej ta odplačilni načrt brez pod« lage vse dotlej, dokler ne podpiše kmetij« ski minister novega, ki bo ustrezal ugodno« stim nove uredbe o zaščiti kmeta. Da je naše naziranje pravo, je dokaz poudarjanje ugod« nosti nove uredbe o zaščiti kmeta za zadruž« nike toliko verjetnejši dokaz, ker je on ob enem najvišji predstavnik zadružništva v naši državi.
Potrebno bi bilo da izda oblastvo ne* mudno svoje uradno mnenje, kako je z za* ščito kmetov zadružnikov, da ne bo nepo* irebnega razburjenja in beganja ljudi.
Pvoti prepis© v m cenam
Kr. banska uprava razglaša: Opazilo se je, da so cene nekaterim življenskim potreb« ščinam še vedno nesorazmerno visoke, dru« gim pa se celo neupravičeno zvišujejo.
Zato objavlja kraljevska banska uprava v vednost in ravnanje, da sta še vedno v ve« ljavi zakon o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne sprekulacije z dne
30. decembra 1921. Zato se poslovni krogi in prebivalstvo opozarjajo na določbe tega za« kona in pravilnika, od katerih se naslednje določbe izrecno navajajo:
1. Vsakdo, ki prodaja življenske potreb« ščine na debelo ali na drobno, mora ozna« čiti cene posameznih predmetov, zlasti onih ki so izstavljeni v trgovini in pred njo, tako
da jih vsakdo lahko razločno vidi. Za živ« ljenske potrebščine se po gori označenem zakonu smatrajo razen človeške in živalske hrane tudi obleka, obutev, kurjava, razsvet« Ijava, kmetijsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi materi« jal za njih izdelovanje. Luksuzni predmeti so izvzeti.
Kmetijski pridelovalci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, pa niso obvezni označevati cen.
2.	Prepovedano je kupičenje življenskih potrebščin z namenom, da bi se blago vzelo iz prometa in s tem zvišala njegova cena.
3.	Prepovedano je prodajalcem zahtevati višjo ceno, kakor jo predstavlja običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček; v nobenem slučaju pa ne sme biti ta večji od 25%.
Poljedelci, ki prinašajo svoje pridelke na trg, so izvzeti od te določbe.
4.	Večkratna preprodaja (verižna trgovi« na) in nečista špekulacija, ki namerja po« dražiti cene življenskih potrebščin, je pre« povedana; enako kupovanje na trgih in sej« mih zaradi preprodaje v istem kraju, v času, dokler traja semanji dan.
5.	Kupovanje življenskih potrebščin od onega, ki jih nese na trg, na poti do trga ,z namenom, da bi ne prišle na trg, ali da bi jih bilo malo in da bi jih kupec sam lahko drago prodajal, ni dovoljeno; ravno tako ni dovoljeno ponujanje cene, ki je višja od trž« ne cene, ako si kupec s tem namerava zago« toviti nabavo najnujnejših potrebščin ali, da bi si odslej zagotovil prvenstvo ored drugimi kupci.
6.	Kazniva dejanja po gori označenem za« loonu se kaznujejo z zapornimi in denarnimi kaznimi obenem in sicer s zaporom od 1 meseca do 6 mesecev ter z globami do 5000 in 10.000 dinarjev. Razen tega se more v gotovih slučajih odvzeti blago, ki je Dred« met kaznivega dejanja, v korist fondu za prehrano siromakov, dotičnim osebam pa prepovedati poslovanje začasno ali za traj« no.
Priporočajte in širite DOMOVINO"!
niti življenja. Ošabni grajski gospod, ki ni trpel nikdar ugovora, je ležal drugi dan bled in nem na mrliškem odru.
Krivice, katere je izvajal v življenju, so mu podložniki iz srca odpustili. Celo zago« varjali so ga in molili za njegovo dušo. Našli pa so se seveda tudi taki. ki so mu nesrečo privoščili. Teh je bilo največ v Orešju, ki je najbolj trpelo pod njegovim oblastvom.
Konrad je bil njegov zakoniti naslednik Ljudstvu se pod njegovim gospodstvom ni bilo treba pritoževati Strel, ki mu je pred letom zdrobil koleno in pa nezgoda pokoine« ga očeta, ga je ponižala pred tlačani Zasijali bi jim bili boljši časi, ko bi ne bilo Janžeta„ki je bil mlademu gospodarju desna loka.
Robidarja ni izmodrila nobena nesreča. Kdor se mu je zameril, tega je oglodal do kosti; njegova hudobnost je bila našičena šele tedaj, ko ie podrl nasprotnika ter mu pokleknil na prsi.
Veljava, katero si je pridobil na Brstičju. se je podvojila, ko je prevzel oskrhništvo Konrad se ni dosti brigal za gospodarstvo. Janže 2a je sukal kakor igračko. Slabič je moral kimati in molčati. Oskrbnik je bil glava; kar si je izmislil, to se je moralo zgo« diti.
Koširjevi Alinki so grozili hudi časi. Nasi« lje je bilo čedalje večje, njen pogum pa je pešal od dneva do dneva Luč v znamenju jo je še vedno spominjala obljube, a smrt njenega zaročenca jo je odvezala prisege. Oče se je zbal groženj vsiljivca Zato je resno prigovarjal hčeri, naj privoli v zakon.
»Oskrbnik je prvi za graščakom«, si je mislil v svoji preprostosti. »Vsega boš imela v izobilju«.
»Oče, z Janžetom ne bom nikdar srečna«, se je branila »Nikdar, dokler bo živela v meni iskrica spomina na pokojnega zaro« čenča.. «
Košn-ju je trepetala beseda: »Zgali te bo« do z razbeljenim železom .. Na natezalnici ti bodo trgali žile... Umrla boš v strahovi« tih mukah ...«
»Tedaj bom rešena«, je izrekla vdana v usodo.
»In jaz? Minka, ako že odklanjaš moj na« svet. tedaj poslušaj vsaj mojo prošnjo: vze« mi me s seboj na grmado«.
Mladenka je pohesi'a glavo Ta beseda ji je ranila nežno otroško dušo. Njena trdna volja je bila omehčana Njemu, ki ji je vse na svetu, se ni smela več upirati.
»Oče. vse bom storila za vas«, se je na« posled odločila »Srečna bom v nesreči, v kateri me bo opirala zavest, da sem vam ugodila«.
Košir se je razveselil. Toda njegovo ve« selje je bilo grenko ko pelin. Ravnati je moral tako, kakor je zahtevala njegova očetovska ljubezen. Minko je hotel oteti trpljenja. Bog ne daj, da bi gorela na gr« madi — drugim v pohujšanje in njemu v sramoto.
Starcu je drhtela roka, ki jo je položil na njeno čelo. »Minka, zaupaj!« je izrekel z bolestnim glasom. »Bog naj te blagoslovi!«
Dolgo je klečala mladenka tisti večer pred vaškim znamenjem. Pred njo je trepetala sveča kakor oni večer, ko se je poslavljala od zaročenca. .Njene misli so se potapljale v skrivnost obljube. Krog in krog nje se je zgrinjala tema. Svetil se je le obraz čudo« delne podobe, kamor je padala svetloba
drobne lučee Tja se je stekalo njeno za« upanje v temno bodočnost.
Preden je odšla, je zdihnila: »Marija, sprejmi mojo daritev! Žrtvujem se iz lji.« bežni do očeta ...«
7. Pred usodnimi koraki.
Kakor se je Lipe hitro naveličal tujine, tako tudi doma ni mogel obstati. Kmalu se je poslovil in odšel nazaj proti hrvaški meji.
Janez ga ni mogel dočakati. Prva beseda mu je bila. kaj je novega v njegovem do« mačem kraju.
Lipe je vedel mnogo povedati. Pravil je o nenadni smrti graščaka Viljema in o Kon« radu, novem gospodarju na Brstičju. Tega je v marsičem pohvalil, grajal pa je tudi njegove napake. Ljudstvo bi bilo skoro za« dovoljno pod njegovim gospodstvom, ako bi ne bilo Robidarja, novega oskrbnika. Ta je bil za ljudstvo prava šiba božja.
»Ali se Robidar še ni oženil?« je vprašal Janez tovariša.
»Prav sedaj se namerava poročiti. Menda imaio že vse urejeno...«
»Kje si je neki izbral nevesto?«
»Pri Koširiu v Orešju. Minka se je na« posled le odločila. Zadnjič sem ti že nekaj omenil«.
»Nekaj si mi pravil«. Janez se je pre« strašil. »To je biia menda tista čarovnica. Nienega fanta so zaprli, pa je pobegni! iz ječe«.
»Tista je, tista. No, in oni fant je odšel po svetu ter se ni več oglasil. Dokler je upala, da je živ, tako dolgo je vsiljivca po« gumno odrivala.. Nedavno pa je prejela pi« sino o njegovi smrti	(Dalje)
Gospa Ivanka ima prav!
Da ima rajša, če postane pri pranju voda uma-^ zana, pravi gospa Ivanka. Je to mogoče? Da! Obilna, gosta in bela pena Zlaforogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in od-plavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo in - odplavljena umazanosfr počrni vodo.
POLITIČNI PREGLED
Po prvih treh tednih abesinskih bojev je na podiagi italijanskih ter abesinskih urad« nih poročil in posebnih informacijah raznih vojnih poročevalcev vojaški položaj v vzhodni Afriki približno naslednji:
V severni Abesiniji so zasedli Italijani od 40 do 60 km globok pas od italijanske meje proti notranjosti Abesinije. Dolžina sever« ne fronte znaša kakih 130 km. V tej zasedeni coni grade sedaj Italijani mrzlično zveze z zaledjem, kcpljejo vodnjake in postavljajo barake in skladišča. Vsa fronta je v dolžini že močno utrjena in zavarovana z bodečo žico, da se na ta način preprečijo iznenade« nja od strani abesinskih četnikov, ki bodo gotovo poskušali napadati posamezne itali« janske kolone in pozicije za glavno fronto.
Italijani se sedaj na severni fronti zado« voljujejo z živahn:mi letalskimi akcijami. S pomočjo izvidniških letal se hoče italijansko vojno vodstvo temeljito poučiti o stanju abesinske severne vojske, ki se zbira okoli Makale. Obenem vrše italijanska letala tudi fotografiranje pokrajin južno od črte Ad:« grat—Aksum, da pripravijo tako materiial za popravo zemljepisnih kart teh predelov, ki so zelo nepopolne.
Kdaj bodo pričeli Italijani na severni fronti z novo ofenzivo, ni mogoče razvideti iz poročil. Vsekakor pa ie že sedaj gotovo, da ne mislijo več zapustiti doslej zasedenih
Gr^-ie' Scott:
SIVKA
'revel Boris Rihteršič Deveto poglavje Razburljiv boj
Tri dni je Sivka krevljala po treh nogah. Potem se jc nekoliko pozdravila, da so ji lahko sneli paiec s tačice.
»Zdaj nam bo gotovo pobegnila,« je me« nil možak, toda ne, to Sivki še na misel ni prišlo. Strašno všeč ji je bilo pri novih lju« deh; dobila je toliko mleka, kolikor ga je hotela, in spala je lahko na najlepšem di« vanu. Vsi so jo imeli radi. Otroci so delili z njo vse dobrote, ki so jih dobili, in so jo nosili na rokah po vrtu.
»Ali bi rada kaj jedla?« so jo neprestano izpraševali. »Ali bi se pa morda rajši z na« mi igrala?«
Najmlajši je privezal papirnato žogico na nit in tekal z njo po poti. Če je skočila Sivka za njo, se je tako smejal, da je mo* ral sesti.
Med najstarejšim in najmlajšim je bilo majhno dekletce, ki je vzelo glavnik in Siv« ko po vsem telesu počesalo.
»Kako dolgo dlako ima!« je rekla.
»Divja mačka je«, je menil najstarejši.
In potem so jo vsi klicali in iztezali roke po njej:.
»Divja mačka, divja mačka, pojdi z nami k potoku. Tudi ti se boš lahko vozila z jadr« nioo!«
»Divja mačka, divja mačka, pojdi z nami v hlev, da ti bomo pokazali našega konja!«
predelov pokrajine Tigre V primeru, da bo« do Abesinci res poskusdi z ofenzivo na se« Arerni fronti za osvoboditev zasedenega sve« tega mesta Aksum, potem n; pričakovati, da bi uspeli. Manjka jim težka artiljerija, s katero bi lahko razbili italijanske postojan« ke, ki so od dne do dne bolje izgrajene. Abesinska ofenziva proti postojankam ija« lijanske severne vojske bi se razbila na betoniranih gnezdih italijanskih strojnic.
Edina nevarnost, ki preti severni vojski, je poskus abesinskih čet priti v bok italijan« ski vojski na severozapadu S to opasnost« jo pa računajo tudi Italijani, ki stalno oja« čujejo svoj bok s četami, ki prihajajo iz domovine.
Na somalijski fronti se doslej še ni vršila nobena'večja bitka. Tu so Italijani .pod po« veljstvom generala Cra/ianija zelo previd« ni pri svojih vojnih operacijah To pa je pripisovati deloma dejstvu, da jc tu samo ena divizija italijanskih vojakov, dočim tvo« rijo ostali del somalijske vojske čete neka« terih somalijskih plemen, ki so v službi Tta« lije. Zaradi tega so vse vesti o nekem sko« rajšnjem pohodu te vojske, ki razpolaga si« cer z jakimi odredi lahkih tankov, proti Hararju, preuranjene. Ilarar je danes še nad 450 km zračne črte oddaljen od frrnte. Med njim in fronto leži pas puščav in neprehod« nih step, v katerih hi bilo potrebno več de« set tisočev italijanskih voiakov samo za ču« vanje zveze z italijansko Somalijo Prav ta«
»Divja mačka, divja mačka, kje si dobila tako lep ovratnik?«
»Ne sinete je mučiti«, je clejal možak, »drugače vas ne bo mogla več prenašati!«
»Ne, ne,« so odgovarjali vsi, »saj se le z njo igramo. Nič hudega ji nočemo in tako radi jo imamo, oče!<i
In nžfjmlajši je dodal:
»Tudi on anas ima rada!«
Prosili so, da bi smela spati ponoči pri njih v postelji in so si dajali z njo dosti dela. Sivka je morala biti ves dan pri njih. V hiši in zunaj so jo morali imeti pri sebi in v maihnem vozu za lutko so jo vozili na izprehod. Dobila je rdečo svileno odejo in blazino za zglavje. Niti koraka ji ni bilo tre« ba napraviti. In takoj zjutraj, ko so se zbu« dili, so sedali na svoje postelje in vpraše« vali:
»Ali je divja mačka tudi še tu?«
Seveda je vstajala Sivka dosti prej kakor drugi in zato je časih niso takoj dobili. Bila je na vrtu in lizala roso. ali pa je ležala v travi in prežala na miši. Zmeraj se je s čim ukvarjala. In otroci so potem letali okoli, klicali so jo in iskali, v rokah so imeli ma« slen kruh za n'o in ji dajali nainežneiše priimke, ki so jim prišli na misel, saj niso vedeli, kako ji je prav za prav ime.
»Svilena mačica, kje pa si?«
»Pridi, pridi, pridi, žametna muca!«
»Princeska, princeska, pridi! Sira ti bomo dali!«
Tedaj se Sivka seveda ni mogla več upi« rati. Prihitela je k njim in dvignila svoj košati rep ...
ko so preuranjene še za dolgo časa vse vesti o pohodu italijanske vojske proti železnici Džibuti—Addis Abeba.
V KRATKEM IZIDE
EPOHALNA KNJIGA
ABESINIJA
NEREŠENI PROBLEM AFRIKE. Cena broš. Din. 30.—, vez. Din 40.—. Naročila S[ .ejema založba »Dom« Ljubljana.
DOPISI
BREGANA. (Smrtna kosa). Dne 25. ok* tobra t. 1. smo spremili k večnemu počitku tukajšnjega mnogo spoštovanega pekov« skega mojstra g. Josipa Kolariča. Pokojnik, kateri je dolga leta bival na Bregani, kjer si si je pridobil s svojo ljubeznivostjo in pra« vičnostjo velik krog znancev in prijateljev, kar je bil viden dokaz na dan pogreba, ka« terega se je navzlic slabemu vremenu ude« ležilo mnogo ljudi. Prisostvovala so tudikor* porativno vsa domača društva, katerih je bil pokojnik član in sicer: Sokolska društvo Bregana, katerega pevsk' odsek mu je zapel dve nagrobnici, nadalje Prostovoljni gasilni četi Bregana in Obrežje. Vsa ta društva iz« gubijo v pokojniku svojega dobrotnika, a njegova žena dobrega moža in gospodarja.
LIBOJE. V službi domovine je preminul v Skoplju 18. t. m. vojak Anton Hroatni, doma iz Liboj. Služil je vojake pri auto ko« mandi v Skoplju. kjer se je na vajah zgodila nesreča, da se je avtomobil prevrnil in ga poškodoval, da je na posledicah umrl Lah« ka ti bodi žemljica tam na jugu, predragi Tone! Staršem naše sožalje.
SPUHLJA PRI PTUJU. Tukajšna gas. če* ta priredi dne 3. novembra t. 1. na dvorišču g. nar. posl. Brenčič Mihaela veliko tombolo s krasn'mi dobitki, med njimi 5 dvokoles. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo mo* torne brizgalne, zato se vabijo vsi prijatelji gasilstva ter dobrodelnih ustanov, da se v obilnem številu udeležijo. V prmeru slabe ga vremena se tombola vrši nepreklicno 17. XI. 1935.
Nekoč je Sivka spet tako sedela zjutraj na vrtu in se solnčila.
Čepela je pod visoko vrbo, ki je imela v vrhu sračje gnezdo, in gledala muhe, ki so brenčale okoli nje. Tedaj se je iznenada spomnila, da bi utegnila biti v gnezdu jaj« ca ali pa mladiči, in en, dva, tri, zasekala se je s kremplji v skorjo drevesa in se pripra* vila, da bo splezala po cleblu.
V hiši ni bil še nihče pokoncu Slišala je, da so se v gnezdu prav tedaj pogovarjali, zato je sedla na vejo in počakala, da sta oče srakcž in mati sraka odletela po zajtrk. Toda čakala ni n;ti trenutek dalje, kar je mosla tiho, je splezala na streho gnezda.
Ali je pač kdo doma?
I	*
Nekaj časa je preteklo, preden jc odkrila vrata. Bila so odprta, toda tako majhna, da še glave ni mogla vtakniti vanje. Toda za« radi tega še ni vrgla puške v koruzo. S kremplji se je trdno oprijela gnezda in zbadala z eno tačico po njem kakor z vili* cami — ali se ni tu premikalo nekaj mehke« ga? Ko pa je tako brskala oo gnezdu in se iztegovala, da bi plen pograbila, je iznenada zaslišala besen krik. Oče srakež in mati sraka sta se vrnila. Oba sta se zagnala v a« njo, tolkla sta jo in praskala s kljunom in s kremplji ter jo poskušala s perutnicami zagnati na tla.
»Kri«kri«kre«kre«kre!« sta kričala tako be* sno, da je šlo kar skozi ušesa. Sivka je ime* la komaj še toliko časa, da se je vrgla na hrbet in je iztegnila vse štiri od sebe. Tako je ležala na strehi in se borila, kakor jc ve* dela in znala. Najprej ie še šlo, dokler sta bila napadalca sama. Toda kmalu je prišla
Tedenski tržal pregled
ŽIVINA.
Na zadnjem mariborskem živinskem sej« mu so bile za kg žive teže sledeče cene: de« beli voli 2.75 do 3.25 Din, poldebeli voli 2 do 2.50 Din, plemenski voli 2 do 2.50 Din, biki za klanje 2 do 2.70 Din; klavne krave debele 2 do 3.30 Din, plemenske krave 1.40 do 1.75 Din, krave za klobasarje 1 do 1.25 Din, molzne krave 2.25 do 2.50 Din, breje krave 2.25 do 2.50 Din, mlada živina 2.50 do 3.50 Din, teleta 2.50 do 4 Din.
Na zadnjem ptujskem svinjskem sejmu so se prodajali od 6 do 12 tednov stari prasci po 40 do 90, pršutarji od 4.50 do 5.50, debeli prašiči 5.50 do 6.25, plemeniti prašiči pa od 4.25 do 4.50 Din za kg žive teže. Cene so od zadnjega sejma, posebno pri debelih pra« sičih nekoliko porasle.
Vrednost dessarja
Na naših borzah smo dobili v devizah z všteto premijo 28.5% za :
1 nizozemski goldinar 29.77 do 29.9] Din;
1 nemško marko 17.56 do 17.70 Din;
1 angleški funt šterling 215 do 217 Din;
1 ameriški dolar 43 do 44 Din; 100 francoskih frankov za 289 do 290 Din; 100 češkoslovaških kron 181 do 182 Din; 100 italijanskih lir 356 do 359 Din.
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.47 do 8.57 Din Vojna škoda se je zaključevala po 356 do 358 Din, inve« sticijsko posojilo pa po 77 Din.
Sejmi
4.	novembra : Konjice, Pišcnce pri Breži«
cah, Sv. Lenart na Laškim, Bra« slovče, Kranj, Lesično, Murska Sobota, Št. Jernej na Dolenj« skem, Višnja gora;
5.	novembra : Beltinci;
6.	novembra: Brežice, Kropa, Mengeš,
Nova cerkev, Rečica ob Savinji Sv, Križ pri Ljutomeru. Sv. Le
cela vojska srak z vseh strani in kotov Kri* čale so, frfotale okoli njenih ušes in jo kiju* vale kakor puščice s svojimi ostrimi kljuni Zdaj je postalo Sivki le tesno pri srcu. toda taka ni bila, da bi se takoj vdala Njene šape so zamahovale kakor tolkač po bobnu, treskala in praskala jc na vso moč, grizla, kar je mogla.
Kmalu se je okoli nie vtinčil cel oblak perja, dve sraki sta že ležali spodaj na tleh mrtvi in ena je sedela vsa razpraskana na veji in ni bila več za boj Vzlic temu pa ji vse ni nič pomagalo Čedalie več srak je prihajalo na pomoč Zdaj jih je bilo zane= sljivo že za celo stotniio in Sivka ie začela postajati izmučena Dobila je nekaj pošte; nih udarcev na glavo ;n v stran Nekajkrat je le malo manjkalo, da se ni /valila nn tla. tedaj pa ie iznenada poči! močan strel iz okna v hiši.in tri srake so trfntaje telebnMe na tla Nekaj trenutkov nato ie počilo še enkrat. Takrat so srake izgubile prvonm in odletele stra™ ^ar er> i'1"1 ""niti ne=!e'
»Zdaj pa lahko prideš dol. muca!« ji. ie zaklical mož iz okna. »Nič več se ti ni treba bati!«
Sivka je moško stnnila na gnezdo in pre« gledala hoiiee'- »i sabo
»Mijav ie rekla z važnim glasom in dvig« nila rep. To je pomenilo j drugimi bese« dami:	.
»Vidite, tako se zgodi tistemu, ki ima z menoj opravka'«
DESETO POGLAVE Nov prijatelj Ko se je Sivka spustila če? nekaj časa po deblu navzdol, je opazila veliko belo mačko,
nart v Slov. goricah, Velike La« šče, Vrhnika, Zabukovje;
8.	novembra : Ljutomer;
9.	novembra : Ponikva, Št. Vid pri Stični; 10. novembra : Puconci.
Brobiae vest:
= Trgovske knjige malih trgovcev in obrtnikov. Na prošnjo beograjske trgovin« ske zbornice im. obrtne zbornice je finančno ministrstvo izdalo odlok, da se mali trgov« ci in obrtniki ne kaznujejo po zakonu o taksah, če se ugotovi, da ne vodijo redno trgovskih knjig. Vsak konkretni primer je treba dostaviti pristojni zbornici, ki bo po« dala svoje mnenje.
= Delo na pravilniku h kmečki uredbi. V ministrstvu za kmetijstvo se je sestala ko« misija za izdelavo praviiniikov, ki jih pred« videva uredba o zaščiti kmetov. Komisija bo delala zelo intenzivno, da čimprej sesta« vi te pravilnike, ki bodo šele omogočili, da se bo uredba lahko začela izvajati. •
= Okoli 3 milijone h! novega vina bo vr« g'la letošnja letina. Kakovost grozdja je bila na jugu odlična, na severu naše države pa ponekod slabša. Najboljša letina je bila letos v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini. V splošnem bomo imeli letos prav dobro vino. Izvoz svežega grozdja iz Fruške gore in Smedereva je letos ostal brez uspeha. Cene na vinskem tržišču: Slovenija 2 do 3.50, Hrvatska in Slavonija 1.50 do 2.50, Srem 1.20 do 2.25, Bačka 1.80 do 2.50, južni Banat 1 do 1.40 Din za liter.
= Cene kožam i n usnju rastejo. Ze dalje časa opažamo v usnjarski stroki dvig cen. Deloma se ta dvig pripisuje velik*im naku« pom Italije, v še večji meri pa je ta dvig cen povzročen po Ameriki, ki je postala namesto izvoznika velik uvozpik. To je v prvi vrsti povzročilo dvig cen kož za skoro 30 odstotkov Čvrsta tendenca za kože in usnje traja dalje. Tudi usnje se je podražilo za približno 20 odstotkov To ima na drugi strani dobre posledice za naše kmetsko pre« bivalstvo. ki dobi več za svojo živino, na drugi strani pa je pričakovati podražitve obutve. Zaenkrat pri nas cene obutve še ni« so narasle Tovarniške cene so sedaj pri« bližno naslednje: kruponi po kvaliteti in teži 40 do 45 dinarjev, glavine od 24 do
ki je ovohavala eno izmed srak. »Bog ve, ali je huda?« je premišljevala Sivka Zdaj se ji ni ljubilo, da bi se iznova pretepala, k«r je bila še vsa polomljena in utrujena. Zato ni šla na tla, ampak je obsedela na naj« bližji veji.
Bela mačka je' bila videti zelo močna. Bi« la je še večja kakor Sivka in je irr^la doce« la zelene oči Njene šape so bile debele m okrogle in dajale so slutiti, da ima v njih kremplje, ki jim ni kaj reči Dlako ie imeia kratko in gladko in če se je le malo pre« maknila, se je videlo, kako se ji gibljejo mi* š ee pod kožo Vzlic velikosti in moči pa je bila vendar videti zelo krotka. Onrezno je 'prilezla iz trave, nekaj lahkega in prožnega je bilo na njej — skoraj bi rekli, da je drse« la po tleh- . . .
Zdaj je opazila drugo srako Ovohala je tudi to. ko pa je našla še tretjo, je sedla na tla in pogledala na drevo Morda ji sračie gnezdo ni bilo neznano, morda je zavohala Sivko 'rr~ vsekakor jo je takoj opaz;la Sivka je seveda zaprla oči in se delala kakor bi spala, toda bela mieka je vendar onazila, kako je z očmi mežika'a in oprezovala.
»Dobro jutro!« jo je na vso moč prijazno pozdravila.
»Dobro jutro!« je odvrnila Sivka in pri« pravila šaro. —
Toda belki še na nvsel ni prišlo, da bi se •borila in preten°la Mirno ie obsedela v tri« vi in samo zadovoljno ovila reo "Voli sebe. »AH si t' pomorila vse te sr«ke?«
vse so n<>dle pod mo;o šano'« »No. to ie bil pa imeniten lov. Dober lo« vec moraš biti « »Oh, saj ni vredno besede —«
28, okrajevne 20 do 23, boksi 10 do 15.50 kipsi od 45 do 60 Din. K temu pa je prišteti še 6 odstotkov prometnega davka. To so cene za usnje, ki je najnujnejše potrebno. Luksuzno usnje pa je 15 odstotkov dražje.
= Naše sadje v tujini. Iz dravske bano* vine je prišlo v Prago 20 vagonov jabolk. Na berlinskem trgu so se prodajala naša jabolka mešanih vrst po 34 mark 100 kg.
= Slaba žitna letina. V primeri s povpre* čnim uspehom žetve v letih 1925 do 1934 je dala letošnja žetev (milijonov metrskih sto« tov):
1925-1934 1935
pšenice	21,83	19,89
ječmena	3,95	3,78
rži	1,98	1,95
ovsa	• 3,23	* 2,27
koruze	35,46	,;3,65
Žetev pšenice je torej še vedno pod povpreč jem v letih 1924«1934. Žetev ječmena in rži je primerama zadovoljiva, zelo pa je naza* dovala žetev ovsa, najbolj pa žetev koruze, ki je več ko pa polovico slabša od lanske. Zaloge lanske pšenice se cenijo na približ* no 10.000 vagonov ali 1 milijon metrskih sto« tov. Za domačo prehrano je potrebnih od 17 do 18 milijonov metrskih stotov in bi bi« lo torej pšenice dovolj za prehrano ter bi je še nekaj ostalo za izvoz.
= Dolgovi nemškega kmeta. Po zasebnih podatkih se je skupna zadolžitev nemškega kmetijstva zmanjšala od 11.8 miljard mark dne 1. julija 1933 na 11.6 miljard mark 1 juli* ja 1934. Pred vojno je bila zadolžitev nem« škega kmetijstva po cenitvi te banke 17.5 milijarde mark. Zmanjšanje dolgov je pripi« sovati uspešni državni pomoči za razdol* žitev ter dobrim cenam, ki jih je osigurala nemška gospodarska politika nemškim kme« tom za njih proizvode.
Naš opij za Ameriko. Razne ameriške industrije so naročile pri nas 30.000 kg opi« ja. Pogodbe so že podpisane. Na ta način se bo povečal dotok tujih deviz v naši dr* ž a vi.
Psstani hi ostani člast Vodnikova družbe!
»O, pa, kaj takega se meni še ai prime« rilo!«
»Oh, bilo je toliko srak in še dosti več bi jih bila dobila, če jih mož iz hiše ne bi bil prepodil.«
Belka si je obliznila šapo in se umila za
ušesom.
»No, vsekako si imela več sreče kakor jaz. Nič drugega nisem dobila kakor piška« vega martinčka.«
»To seveda ni dosti,« je menila Sivka in stopila na vejo. »od njega res ne moreš biti sita.« In potem je dejala: »Če hočeš, lahko vzameš eno izmed mojih srak za zajtrk. Vseh tako ne morem sama pojesti'«
Belka je seveda z veseljem sprejela ponu* deno darilo in kmalu nato sta stali obe v kotu vrta in goltali sračjo pečenko.
»Dobro tekne.« je rekla belka.
»Pa so podgane že boljše,« je menla Sivka.
»Toda tu je tako mak) podgan.«
»Kako pa je to mogoče?«
»Ljudje morajo hiti krivi.«
»^aj ljudje vendar ne jedo pod. i?« J
»Ne, ne. mislim, da ne, toda pasti jim ha* stavljajo in jih vanje love «
»Zakaj pa delajo to, če jih ne jedo?«
»Da. tega tudi jaz ne razumem «
»Ali ne bi mogli nam prepustiti podgan?«
»Da, že zaradi pravice bi jih morali.«
»Saj jih vendar ne potrebuieio?«
»In vendar iim kar na debelo nastavljajo pasti in jih polove, kolikor j'h morejo.«
»To je nesramno!«
»Sramotno je!«
»Prepovedano bi moralo biti!«
.DOMOVINA"
Domače novosti
*	Knez namestnik v Londonu. Preteklo nedeljo sta Nj. VI. kralj Jurij in kraljica Mary priredila v wiekinghamskem dvorcu kosilo na čast Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Po kosilu je knez Pavle ostal celo uro v razgovoru s kraljem Jurijem. Prestolonaslednik vvaleški princ je popoldne v vvindorskem dvorcu priredil ve« čerjo na čast Nj. Vis. kneza Pavla in kne« ginje Olge.
£ Nov načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi. Imenovana sta: za inšpektor« ja kmetijskega ministrstva v 3. skupini 3. stopnje Josip Zidanšek, načelnik kmetijske« ga oddelka banske uprave dravske banovi« ne v Ljubljani; za načelnika kmetijskega oddelka banske uprave dravske banovine v Ljubljani v 4. skupini 1. stopnje Anton Pod« gornik, načelnik kmetijskega oddelka v po« koju.
#	Važno za potovanje v Nemčijo. Na podlagi časopisnih anonc nekaterih salzbur« Ikih bančnih podjetij, ki priporočajo Jugo« slovenom nakup registermark v Salzburgu, opozarja jugoslovensko finančno ministr« stvo vse potnike, da se morajo nabav.iti re« gistermarke ali Reichsmarke pri potovanjih v Nemčijo edino v Jugoslaviji. Vsak pre« stopek tega predpisa — ki z ozirom na ve« lik kliring — dolg Nemčije predstavlja ve« liko škodo našega eksporta — se bo pri po« vratku potnikov na podlagi vpisa obmejnih oblasti strogo kaznoval. Radi tega opozar« jamo vse potnike, ki potujejo v Nemčijo, na občutne kazni za devizne prestopke, ka« terim se izpostavljajo navadno brez vsake koristi, kajti registermarke si lahko naba« vijo tudi v Jugoslaviji po zelo znižanih ce« nah ter s tem pomagajo tudi našemu go« spodarstvu, ker se ti zneski vpisujejo na račun nemškega klirinškega dolga.
£ Kelnaričev spomenik na pobreškem pokopališču po preteklo nedeljo »!owno odkrili im blagoslovili. Spomenik je bil postavljen na
grobu moža, ki je letošnio pom'ad tri dni" umiral živ zakopati v vodnjaku. Spomenik je bil včeraj postavljen na grobu. Je 2.30 m vi.
soka soba i<z ume* ne Ta kamj^a. na vrhu 0 co-prsjem delavca, zročeiga v nebo ter z lopato v
In spet sta se lotili srak, da je kar hrešča« lo pod zobmi.
»Saj imajo svoje konje in krave,« .je de« jala belka čez nekaj časa, »ali nam zato ne bi mogli prepustiti vsaj podgan?«
»Tudi meni se tako zdi. Ce bi jim me je« male konje in krave, — kaj bi pač potem rekli?«
Kmalu.je bila njuna pojedina pri kraju.
»Dober tek in hvala lepa,« je rekla belka in si s šapo obrisala brado.
»Prosim, ali hočeš morda še eno?« je vprašala Sivka. »Saj vidiš, da jih je še do« volj.«
Toda belka se je najlepše zahvalila, ker je bila že pošteno sita. Opazovala je Sivko in ji naposled rekla:
»Še nikoli te doslej nisem videla. Kako pa ti je prav za prav ime?«
»Sivka!«
Obe sta se nekaj časa umivali, potem pa je vprašala Sivka:
»Tudi jaz tebe doslej še nisem videla. Kako pa je tebi ime?« - »Snežcnka.«
»Ali stanuješ kje blizu?«
»Da, v beli hiši, tamle čez.«
»Jaz pa stanujem tu v hiši. — prav za f v imam razen tega še eno hišo, ki pa je daieč odtod, za gozdom «
Nekaj časa sta se še pogovarjali o hišah. Sivka je pripovedovala o svojih najemiv« k'h, ki so jo polili z vodo. in o Monsu. ki ji je podgane kradel Pripovedovala je o vrtu, o kleti, drvarnici, in kamemtem zidu. o mleku, ki so ji ga dajali na najemnino in o luknji pri kletnih vratih — — — toda ko je začela potem Sneženka pripovedovati
desnici. Na sohi je napis: »Obtožujem — Av_ gasit Kelmarič — 1908—1935 — Potomcem v spomin — Sodnikom v opomin!« Z ostanki usodnega cementnega oboda, ki se je zrušil v vodnjak ter pokopal pod seboj Kelnariča, so mu obdali grob.
Trk avtobusa in kamničana. Prav posebni sreči se moramo zahvaliti, da nam sp&t ni treba poročati o mrtvih im ran jem ;h, ker sta nedavnega večera zadela skupaj na razvpitem
prelazu na Jezici Magistrov avtobus in kam-ničaai. Avtobus je odpeljal iz Ljubljane ob 18.15 in pripeljal v 10 minutah na Jezico, ne da bi šofer opazil nasproti mu prihajajoči
kamniški vlak. Avtobus se je od strani precej. močno zaletel v vlak, vendar je pa loko_ moral priti iz Trzina stroj tovornega Vlaka, ki
pobočju ter se ustavil ob obzojavnem drogu. V njem je bilo 8 potnikov, ki so billi pač silno prestrašeni, vendar pa ni biil nobeden ranjen.-Lokomotiva ni megla nadaljevati vožnje in je mora priti iz Trzina stroj tovornega vlaka, ki je pripel jal • kamničana v Ljubljano. Zamude je imel 100 minut.
*	Strašna nesreča v tovarni. V tovarni g. Loberja v Žalcu se je dogodila pretekli pe« tek nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Ko je bil 20 letni strugarski pomočnik Fer« dinand Muškatevc iz Drešinje vasi pri Pet« rovčah zaposlen blizu transmisije in se ji preveč približal, da je transmisija zgrabila, zavrtela okrog in treščila na tla. Transmisi« ja je nesrečnežu zdrobila lobansko bazo in razmesarila obe nogi Muškatevca so prepe« ljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
*	Po 21 letih se je vrnil iz Rusije. V vas Rakovico blizu Banjaluke se je vrnil te dni po 21 letih iz Rusije Stanoje Balaban. Leta 1914 je bil ujet na bojišču in v Rusiji je bil srbski dobrovoljec. V Dobrudži je bil ra« njen. V Rusiji se je oženil in do povratka v domovino je bil zaposlen kot tovarniški de« lavec v Krasnojarsku. Domov je pripeljal ženo in štiri otroke.
+ Smrtna nesreča. Na skedenj gostilne pri Lesjaku v Ljubljani je hodil spat 33 let« ni brezposelni Jože Avbelj, ki je čez dan običajno dela! pri Predoviču ali pa kjer« koli prijel za kako delo Okrog 17 je lezel po lestvi, a ko je bil prav na vrhu, jc nena«
svojo zgodbo, je Sivka od začudenja odpr« la usta. Tako čudovite zgodbe še svoj živ dan ni slišala
Kar ji je povedala Sneženka, naj tu sledi:
ENAJSTO POGLAVJE Lepo lovišče
»Tudi jaz imam še drugo hišo in ta je tam zadaj za goro Mogočno, staro p islopje je; dosti sob iroa. stopnic in strank, prav zgo« raj pa je veliko podstrešje z linami na obeh straneh Prej je stanovalo tam dosti ljudi, zdaj pa je ostala samo še neka stara ženi« ca in debel pes. ki mu ie ime Klavž Okoli hiše divja, laja in z repom opleta ker je Ki« ša polna podgan Gospa ga je vzela v sluz* bo, da jo varuje On pa je strašno neroden in še niti ene podgane ni ujel Ce io samo zagleda, začne lajati in potem jo podgana seveda odkuri Zato jih je čedalje več V stene si glodajo luknje in se po mili volji sprehajajo sem in tja Žena poskuša zama' šiti lukn;e s cunjami, ilovico, toda to ji še malo ne pomaga Ponoči se začne po vsej hiši peklenski ples Po tleh se začuje preme« tavanje in po stopnicah sekanje.
Potem začne Klavž laiati in gospa zakli« če: »Mir!« V hiši se dobro spoznam, saj sem se v njej rodla in nekai let preživela. Potem so se moji ljudje izselili in šla se"! z niirni — zdelo se mi je, da ne bi mogla pustiti samih v svet Stara gospa ie ostala docela sama Ni se hotela 'zseliti in dejala je. da bo tam živela do smrti
»Hiša ie preveč razdejana in slaba« so re« kli drugi »Zame ie dobra.« ie menila žena »Toda skozi streho kaplja dež!«
dom£ omahnil in padel zviška na betonska tla. Nesrečnež je priletel iz višine šestih metrov naravnost na glavo, si prebil loba« njo in podlegel poškodbam v ljubljanski bol nišnici. Pokojni Avbelj je stanoval na Mli« nem pri Bledu in je prihajal v Ljubljano le od časa do časa na kako delo Njegovi star« ši žive na Ježici pri Ljubljani. L>il je miren in simpatičen fant.	*
*	Gotove smrti sta ga rešila. Posestnik Mernik Matija iz Gaberce je peljal domov z vozom v vrečah žito. Na klancu pa se mu je voz nenadoma prevrnil ter ga pokopal pod seboj. K sreči sta bila navzoča še dva voznika, ki sta Mernika rešila sigurne smr« ti, ker bi se bil sicer med vrečami zadušil. Razen poškodb na nogah je dobil tudi težke notranje poškodbe in so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnico.
*	Pogrešan sin. 28«letni Budigam Anton, sin predsednika občine Zavrč, ki se bavi s trgovino zlatnine in srebrnine, je že pred dnevi odšel z doma proti savski banovini. Ker se je vedno redno vračal že po dveh dneh domov, se starši bojijo, da ga ni do« letela nesreča. Budigam se še ni javil star« šem.
+ OBLJAVLJAMO VAM PRESENETLJIVO NOVOST! Zaupanje naših cenj. odjemalcev do naših izdelkov, nam je pomagilo k prometu ki nam daje možnost k novi kalkulaciji. Naše stremijene je, vedno pomagati tistim, kateri se morajo odreii dragim oblačilom.
Prinašamo tri serije popolnoma novih kam. garn.oblek v različnih, prekrasnih vzorcih, bar. vah im najnovejšem kroju- Kroji so tako po. polni, da so za vsaki, čeprav zelo razvajen okus, vsako postavo, tudi če iamte kakšno te. lesno napako.
Dobro nas poznate kdo smo: TIVAR.OBL.E_ KE.
Te naše nove obleke imamo za Slovenijo za enkrat saimo v največjih prodajalnah v Ljub. ljani, Mariboru in Celju. Prijetno boste prese. nečenj če si brezebvezno teh naših prodajalnah ogledate obleke. Tudi nehote se boste odločili k nakupu Pripominjamo, da so te nove obleke iz blaga ki je v kakovosti dragemu inozem. skemu suknu iz svetovnih tova,rn popolnoma enakovredno.
Ob tej priliki ne zamuQite tudi ogleda • naših novih zimskih sukemj (Ulster) v izbrani kako. vosti, modrrnem kroju in okusnih vzorcev. TIVAR.OSLEKE..
»Bom pa vzela dežnik!« Na vse načine so jo skušali pregovoriti, toda ona je ostala pri svoji odločitvi. Da pa ne bi bila docela sama, so ji priskrbeli Klavža. Takrat je bil še čisto majhen, tako in tako ni bil dosti prida — sicer se pa še do danes ni prav nič poboljšal Mi drugi pa smo sc torej izselili Dolgo, dolgo časa gospe nismo ne videli, ne slišali Saj veš. če se kdo seli. ima zme« raj toliko opravkov, da druge pozabi. Jaz sem bila od jutra do večera zaposljena in komaj toliko sem utegnila, da sem se umi« la. Morala sem- paziti na dom in dvorišče, vrt in skedenj In vmes sem morala hoditi na lov, da sejn si priskrbela kaj poštenega za pod zob, vendar nisem mogla živeti sa« mo cb mleku in kruhu In ker je tu tako malo podgan sem morala pogosto prehoditi dolgo pot preden sem dobila kai dobrega.
Nekega dne. ko sem se vrnila domov, je sedela stara gospa v kubinii in čakala name z veliKo košaro v roki Klavž ie bil seveda tudi zraven; ležal je pod mizo in obiral kost
»Dober dan.« je rekla gospa, ko me je zagledala, »ali me še poznaš Sneženka? . . « »Da.« rem rekla z najiepš m glasom in se oplazila ob njeni nogi, »kak.o se ti pa kaj godi? . .«
Komaj sem to rekla, že je Klavž izpustil svojo kost in se zagnal varne.
»AH si znorel? . « sem vprašala »Ali ti pa kai drugega manjka? Saj ti vendar n!« sem nič storila! . . .«
Toda Klavž ni odgovoril, samo še bolj na široko je odprl gobec, kakor hi me hotel pri priči pogoltniti.	(Dalje prihodnjič)
♦	Z gumijastim čolnom čez ocean. V Split je prispel 21 letni Anton Lovrenčič iz Nove Kapele, namenjen z gumijastim čol« nom čez Atlantski ocean. Brez denarja je krenil na krožno potovanje po Evropi. Pre« ko Reke, Pulja, Trsta in Baria je prispel v Dalmacijo, od koder se napoti v Zagreb, Maribor, Gradec, Dunaj, Berlin, Hamburg, dalje v Anglijo, Francijo in Portugalsko, po« tem pa s svojim čolnom čez Atlantski oce« an.
♦	Cigani izropali pošto. Pred mariborskim sodiščem je bila te dni izredno zanimiva razprava proti šestim ciganom iz okolice Murske Sobote. Obtoženi so, da so v ncči na 16 julija pr. 1. vlomili v trgovino in pošto Štefana Terplana v Štefanovcih. Izpraznili so vso trgovino in izropali pošto. Odnesli so mnogo denarja in več denarnih pisem ter napravili skupno za okoli 1(100 pengov ško« de. Vlomili so na Madžarskem, sojeni pa so bili v Mariboru.
♦	Pošten tat. V pisarni tovarne žganih pi« jač Josip Bauman v Št. Ilju je zmanjkalo iz predal a2300 Din, ki jih je odnesel neznan tat v času. ko se je nahajala kontoristinja na kosilu. Pustil pa je v predelu še 15.000 Din.
Blaznikova «Velika Pratika» za leto 193(5 je
izšla in se dobiva pri založniku, tiskarn; J- Bla-snlka nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imetj leto za letom vsaka slovenska družina Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike «Poklon Modrih».
Mrtvim v čast, lačnim v pomoč! V Za. grebu se je vršilo zadnje čase že več posvetov o izvedbi pomožnih del za prebivalce Hercegovine, dalmatinske Zagore in še nekaterih drugih pokrajin, kjer je poletna suša uničila ve3 pridelek in se ljudstvo samo ne more prehra. niti čez zimo. Predsednik odbora za pomoč pasivnim krajem dr. Trumbič je orisal obup. no stanje v pokrajinah Dalmacije in Herce. govine ter poročal, kako se nameravajo posamezna društva udeležiti pomožne akcije. Društvo »Hrvatska žena« je stavilo predlog, naj bi se letos denar, namenjen za okras grobov
ob vseh svetih namenil v pomoč stradajočega prebivalstva. Pieteta do mrtvih bi dobila samo drugo obliko. Na grobove nameravajo postaviti kartone, na katerih bo naslikan venec in napis »Mrtvim v čast, lačnim v pomoč«. Izdelavo takih kartonov naj prevzame odbor in vsi izkupički naj gredo v akcijski sklad, ki potrebuje najmanj 50 milijonov za Utešitev največje bede.
::: Otrok utonil v potoku. Nedavno se je dogodila v Drbetincih pri Sv. Andražu v SI. goricah nesreča, kj je zahtevala žrtev dve leti
starega Alojzija Gomzeja, sinka tamkajšnje posestnice. Otroci so se igrali v bližini potoka črnec brez nadzorstva. Mali Alojz se je za.
letel v potok in utonil. Ostali obroči so se raz. bežali in poklicali starše. Ko so fantka potegnili iz vode, je bil že mrtev.
♦	Žrtve steklih psov. Pasteurjev zavod v Zagrebu je lečil doslej 30.000 žrtev steklih psov in mačk. V zavod prihaja na lečenie približno 300 ogrizenih mesečno. V vsej dr« žavi je na leto nad 6.000 ugrizenih in proti steklini cepljenih ljudi, vendar jih pa vsako leto umre v strašnih mukah do 30. V bano« vinski bolnici v Novi Gradiški je v strašnih mukah umrl včeraj kmet Savo Bjelalac, ki ga je bil ugriznil stekel pes. Nesrečnež je zapustil ženo in osem nepreskrbljenih otrok.
:|j Ker je materi odgriznil nos, je bil pred mariborskim kazenskim senatom obsojen 52 letini zasebni uradnik Alfred Cotič, ki je italijanski državljan iz Pulja, na 4 mesece strogega zapora ter na izgon iz države po prestani kazni. Pri obravnavi se je zagovarjal, da je ravnal v razburjenosti, ker mu njegova mati ni hotela dati denarja.
i": Skrunilec mladoletnih deklic prijet. V juliju t. 1. je v gozdu pri Kicarju v ptujskem srezu neznan moški spolno zlorabili komaj 'S> letno deklico. Orožništvo pa ga vkljub vest.
neiau poizvedovanju ni moglo izslediti. Pred kratkim pa je v tem gozdu hotel zopet nekdo
na enak način zlorabiti dve 11 letni deklici, ki sta pa na srečo zločincu pobegnili. Njih starši so zadevo takoj naznanili orožništvu. Po opisu deklic je orožništvo aretiralo nekega Majcena Franca iz Kicarja, v katerem so vse tri deklice takoj spoznale zločinca,. Pod težo dokazov je Majcen priznal, da je zlorabil 9 letno deklico v mesecu juliju, taji pa, da bi imel enak namen tudi z drugima dvema deklicama; hotel ju je samo preplašiti. Zločinca so izročili v zapore ptujskega sodišča.
+ Dravsko polje v zanjkah. Napočil je zopet čas divjih lovcev. Po Dravskem polju se živahno udejstvujejo številni zanjkarji, ki postavljajo divjačini zanke in za katerimi orožniki živahno poizvedujejo. Samo v oko« lici Rač so odkrili okoli 30 zank, v katere se je ujelo precej zajcev.
*	Strokovnjak za zajce. 21«letni delavec Franc Korper je na Meljskcm hribu odne« sel posestniku Henriku Harnerju 10 zajcev in 2 goloba ter ga je senat obsodil radi te« ga na 3 mesece strogega zapora ter 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic, pogoj« no na 2 leti.
*	Iz šale krvava resnica. V noči na 23. april t. 1. so pri posestniku Janezu Pungart« niku v Orehovi vasi kuhali žganje Navzo« čih je bilo več fantov. V veselem razpolože« nju, sta se 27«letni kovaški pomočnik Josip Bergant iz Orehove vasi in posestniški sin Ivan Vele pričela za šalo metati Mnogo šibkejši Vele je močnejšega Berganta par« krat vrgel na tla. Ko se je Vele vračal do« mov mimo Bergantove kovačnice, se je po« javil Bergant z železnim drogom v rokah in zamahnil z drogom po Velejevi glavi, da so se mu nalomilc lobanjske kosti na tilniku in da so se Veleju pretresli možgani. Z dru« gim "udarcem pa je Bergant prelomil Veleju desno podlehtnico. Bergant se je moral zara« di tega zagovarjati pred malim kazenskim se« natom okrožnega sodišča Bergant je pred sodniki krivdo priznal, zagovarjal pa" se je, da je ravnal v silobranu, češ da je imel Vele v roki nož. Mali senat je Berganta ob« scdil na 8 mesecev strogega zapora.
*	Po 19 letih se je vrnil iz Rusije Nedavno so avstrijski obmejni organi izročili našim oblastem nekega moškega, ki je izjavil, da je rojen v Jugoslaviji in da hoče domov. Za« slišali so ga, pri čemer se je izkazalo, da se piše Fran Švarc in je star okoli 60 let, rojen pa nekje pri Ptuju, kjer ima posestvo. Po poklicu je mesar. Franc Švarc se je po 19 letih vrnil iz Rusije v rojstni kraj, katerega je zapustil leta 1914. Tedaj je moral na fronto v Galicijo, kjer so ga Rusi kmalu ujeli. Zanimivo je, da je od Moskve do Št. Ilja prehodil peš. V začetku svetovne vojne je bil poklican v 87. pešpolk v Celju. V Kar« patih je bil leta 1916. ranjen in ujet. Rusi so ga odvedli v Berdičev v vojaško bolnišni« co. Ko je ozdravil. So ga poslali v neko vo« jaško taborišče, kjer je ostal pet mesecev. Odtod je pa moral v Sibirijo, kjer je pre« bil pet let. Po revoluciji v Rusiji in po me« ščanski vojni je dospel na Črno morje, po« tem se je pa napotil v .Moskvo, kjer je de« lal v raznih tovarnah. Hrepenenje po rojst« ni grudi ga ni zapustilo. Želel si je domov, toda ruske oblasti mu za povratek niso dale dovoljenja. Zato se je odločil, da pobegne. 5. maja letos je odšelpeš iz.Moskve. Po ve« likih naporih je pripešačil do meje, preho« dil Poljsko in Čehoslovaško in dospel na« posled v Avstrijo. 19 let je živel v Rusiji, ne da bi zvedel, kako je z domačimi. Orož« niki so Švarca izročili mariborski policiji, ki mu je takoj dala dovoljenje za odhod v rojstno vas.
*	Sna!a sta v goreči postelji. Pri posest« niku Ivanu G Kinu v Javkovi pri Apačah bi bila te dmi skoraj zgorela hlapec Štefan Ke« gelj in njegov 15 letni tovariš Franc Klemen« čič. Oba sta pozno zvečer legla v svoji po« stelji pod gospodarskim poslopjem. Hlapec Kegelj je kadil cigareto in je radi utruieno« sti takoj zaspal. Goreča cigareta je hlapcu
padla iz rok v slamo, ki je bila na postelji. Ko sta že oba spala, je Keglovo posteljo ob« jel plamen. Ogenj in pa dušljivi dim je speča prebudil in pričela sta obupno klicati na pomoč. Na srečo so bili v bližini neki fantje, ki so ogenj pogasili in oba hlapca rešili
*	Obsojeni vlomilec. Ljubljanski kazen« ski senat je včeraj obsodil Ljubljančana Gabrijela Meglica na 1 leto in 8 mesecev ro« bije zaradi vloma, ki ga je letos 18. julija izvršil v Zgornjem Bitnju pri posestnici Pavli Erženovi, ki ji je odnesel 60.50 Din gotovjne in dve uri. Meglič, ki je tihotapil saharin in kokain iz Avstrije, je vlom trdo« vratno tajil, toda mnoge priče so potrdile važne obremenilne okiclnosti. Meglic je sodbo sprejel.
*	Tatica v spretno zasnovani pasti. Na dvorišču hiše na Glavnem trgu 3 v Mar!« boru shranjujejo že dolgo vrsto let kmetje 'n meščani iz predmestja vreče krompirja. Neka ženska je to izkoristila in kradla de!j časa manjše vreče. Včerai dopoldne pa ie nastala nenadoma na dvorišču silna detoni« cija. vsa hiša je hitela skupaj, osupla tat;» ca je stala ob zavezani vreči. Izročili so jo v roke pravice. Nastavili so ji past in sicer tako. da so k vreči privezali mali možnar in ga zakrili. Pri dotiku je nastopila za tatico huda ura.
*	Rokomavhi na Dravskem polju. Vdrli so v Lobnikovo gcstilno v Orehovi vasi, to« da strel železničarja Ivana Horvata, ki je slišal sumljiv ropot, jih je pregnal. Pustili so na mestu vloma 3 vence vetrihov in 2 na« hrbtnika. V Hotinji vasi pa so se vtihota« pili v hišo posestnika Franca Gselmana ter odnesli 2 uri z verižico. Do denarja k sreči niso prišli.
*	Nehvaležnost je plačilo sveta. Pri Kar« dinar Elizabeti, posestnici iz Spodnje Haj« dine, se je zglasila neka ženska ter tožila, da jo je povozil neki neznan kolesar in da ne more nadaljevati poti. Vkljub temu, da na telesu ni bilo videti nikakih znakov po« škodb, je prevejanka znala bolečine tako spretno hliniti, da se je je posestnica usmi« lila in jo vzela na stanovanje. Po dveh dneh pa je dekle izginilo in z njo tudi več obleke Kardinarjeve hčere. Nehvaležna tatica je orožnikom tatvino priznala.
*	81 letni starec oskrunil 12 letno deklico. Orožništvo iz Dorošlova je prignalo v sod« ne zapore v Somboru bogatega ekonoma Jovana Stumpfa, starega 8l let. Starcu je bila všeč 12 letna pastirica, izvabil jo je v koruzo in jo posilil Starši so jo čez nekaj dni odpeljali k zdravniku, ki je ugotovil na« silje in nevarne poškodbe.
*	Huda železniška nesreča. Na postaji Aračičevo na progi Niš—Beograd sta trčila drug v drugega brzovlak in tovorni vlak, ki se je tedaj nahajal na postaji. Štiri osebe so ubite, štiri osebe so hudo ranjene, tri lahko ranjene. Poškodovanim so takoj nu« dili zdravniško pomoč. Pokvarjena sta oba stroja, štirje potniški vagoni in sedem to« vornih vagonov. Glavni vzrok nesreče je bila huda megla.
*	S kolom ga je po glavi. Ko je šel F.mer« šič Alojz, 27 letni posestniški sin iz Gradi« ša, prejšnji ponedeljek zvečer iz zidanice domov, ga je nenadoma napadel iz zasede neznan moški in ga udaril s kolom po glavi. Obležal je v nezavesti in so ga morali od« peljati v bolnišnico.
*	Brezobziren kolesar. Valenko Stanko, 10«letni posestniški sin iz Male vasi, je šel v šolo k Sv. Marjeti. Za njim je pridrvel neznan kolesar, ki ga je podrl na- tla. Fant je obležal z zlomljeno nogo. Kolesar se za svojo žrtev ni zmenil in je pobegnil.
*	Obsojen, ker je okužil žensko. Neki de« ganten Zagrebčan se je julija pojavil v Ljubljani. Seznanil se je z neko pošteno služkinjo in jo popolnoma pridobil zase. Kmalu so se pri služkinji Justini pojavile zle posledice okuženja. Kazenski sodnik je obsodil Zagrebčana na 1 mesec in 20 dni za« pora ter- v plačilo 250 Din denarne kazni.

Zagrebčan ni prišel -k razpravi. Služkinji mora plačati še posebno odškodnino.
*	Z mesom in mastjo so se založili. Vini« iarka Marjeta iz Sp. Volovleka si je za zi« mo preskrbela več kg svinjskega mesa in masti ter je imela vse skupaj spravljeno v kibli, ki jo je postavila na varno v stiskal« nico poleg stanovanja. Toda neke fante je omamil vonj po svinjskem mesu pa so ga enostavno odnesli z mastjo in posodo vred.
[ iVsega je bilo 9 kg mesa in 14 kg masti. Vi« ničarka je občutno oškodovana, zlasti še, ker sd je to odtrgala od usit, da bi imela kaj za zimo. Orožniki so fante izsledili.
*	Junaka noža pred sodniki. Pred senatom mariborskega okrožnega sodišča sta stala dva junaka noža, ki sta za svoje junaštvo prejela zasluženo plačilo. Prvi je bil obso« jen 26«Ietni posestniški sin Valentin Lubec, ki je letos 3. junija ob priliki ženitovanja v Ščavnici z nožem zabodel svojega ljubezen« skega tekmeca Friderika Žižka, ki je nevar« no ranjen obležal na tleh. Lubec je bil ob«
; sojen na 1 leto robije. Takoj nato je stopil pred sodnike 22«letni hlapec Ludvik Čarnij, ki je v vinofcoču v Gornji Radgoni z nožem 1 obdelal posestniškega sina Petra Bra}ndla.
Za svoje junaštvo je obtoženec prejel 8 me« I secev zapora.
Divja lovca pred sodnikom. Te dni sta
morala pred sodnika divja lovca Gojkovič Janez, posestnikov sin in njegov brat Jakob oba te Sp. Hajdiine pri Ptuju. Obtožnica jima oči. ta, da sta lovila v revirju posestnika Zupani, ča Matevža iz Haidme fizane +«"1 mu nar>ra„ ■ vila precejšnjo škodo. Oba sta dejanje dedoma priznala in ju je sodnik obsodil; Gojkoviča Janeza na 14 dni str igega zapora, razen tega . pa bo moral še odsedeti štirimesečno kazen, na katero je bil nedavno obsojen pred mariborskim sodiščem pogojno. Jakob pa je bil I obsojen na sedem dni zapora pogojno za dve leti.
& Nad 20 koles ukradel, nato se obesil. Nedavno so napravili orožniki na Prager« skem dober lov. Aretirali so Alojza Krape« ša, ki je v okolici Zgornje Polskave proda« jal kolesa. Zaplenili so mu več koles. Po daljšem zasliševanju so prišli orožniki do prepričanja, da jim je padel v roke nevaren tat koles. Orožnika Lorger in Kožuh sta ugotovila, da je Krapeš kradel kolesa v Ma« riboru in Ptuju kar na debelo ter jih proda« jal na deželi kmetskim ljudem Veliko tat« vin je že priznal ter je ugotovljeno že se« daj, da je ukradel nad 20 koles. Krapeš je : Svoje tatinske podvige izvrševal zlasti zad« nje mesece in gotovo gre večina številnih tatvin koles, ki so se zadnje čase dogajale v Mariboru, na njegov račun. Orožniki 5 preiskavo še nadaljujejo in bodo skušali dognati tudi kupce koles. Marsikak lastnik ukradenega kolesa bo morda sedaj zopet prišel do svoje lastnine. Orožniki so oddali Alojzija Krapeša policiji v Ptuju, ki ga je tam zaprla. Ko je stražnik čez dobro uro pogledal v celico, je opazil, da se je Krapeš obesil. Vsi podzkusi, da bi ga obudili k živ« ljenju, so bili zaman.
PBEKMURSKI GLASNIK
STRAHOVIT POBOJ IN NESREČA V "REKMURJU
Lendava, 22. oktobra.
Posledice obilnega in dobrega pridelka se že čutijo. Preteklo nedeljo so bile v več me« stih lendavskega sreza veselice, na katerih se je prav pridno popivalo. Skoro na vseh veselicah pa je prišlo do večjih ali manjših prask. Ranjenci so morali iskati zdravniške pomoči, drugi so se morali zateči v bolnico, ni pa manjkalo tudi smrtnih žrtev divjaških pretepov.
Do prav žalostnih dogodkov je prišlo na Gornji Bistrici, občina Črensovci. V gostil« ni je bila trgatvena veselica, katere se je udeležilo več fantov iz sosednjih vasi. Pod učinkom močnega mošta je prišlo med fan« ti iz Gornje in Srednje Bistrice do prepira
in sevedi tudi do pretepa. V prvi bitki, ki se je razvila v gostilni in na dvorišču, je dobil hujše poškodbe Šernek Ignacij iz Gor« nje Bistrice, ki ga je zabodel neki Bohnec iz Srednje Bistrice v oko. Šerneka so takoj odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, oko je izgubljeno. Gornjebistričani tega niso mogli prenesti in so navalili na svoje nasprot nike, ki so jih podili domov v Srednjo Bi« strico. Med bežečimi je bil tudi Lebar Oto, ki se je spotoma skril. Zasledovalci pa so ga iztaknili in začeli udrihati po njem. Do« bil je sedem smrtnih ran na glavi z ročica« mi od voza in s sekirico. Nesrečni Lebar je čez pol ure izdihnil. Bil je star šele 29 let in se je pred kratkim oženil. Sam se prete« pa sicer ni udeležil in ni bil pri vsem sporu nič prizadet, bežal je pač, ker bi bil tepen vsakdo iz Srednje Bistrice. Orožniki so are« tirali pet fantov, ki dejanje deloma prizna« vajo, deloma pa zanikajo, ali pa vale kriv« do drug na drugega. Dogodek je tembolj žalosten, ker sta izmed aretiranih fantov dva mladoletnika.
Komisija, ki je šla na kraj zločina, pa je spotoma opravila svoj žalosten posel še v Dolnjem Lakošu. Tu sicer ni bilo fantovske« ga pretepa, ampak je postala žrtev nepre« vidnega in očividno pijanega kolesarja 73« letna starka Helena Varga. Neki Škafar se je peljal domov iz Lendave, ki pa ni bil go« spodar svojega kolesa in je v Dolnjem La« košu zavozil v gručo žensk, ki so sedele ob cesti pri plotu. Nekatere so dobile manjše poškoidbe, a Vargovo je kolesar tako pri« tisnil na plot, da ji je zlomil prsni koš in je starka kmalu nato izdihnila.
— Smrt uglednega moža. 19. t. m. je umrl v Cirkovcih na svojem posestvu v 79. letu starosti znani posestnik in gostilničar Go« ljat Anton. Pokojni je bil dolgoletni župan občine Cirkovcev, ki ga je bila za zasluge imenovala za častnega občana. Bil je tudi ustanovitelj gasilskega društva ter je v njem deloval do smrti. Tudi gasilska četa ga je imenovala za častnega člana. Mož je bil prav zaradi odkritega značaja pri vseh splo« šno priljubljen ter znan po vsem obširnem ptujskem okraju. Ob veliki udeležbi so ga gasilci spremili na njegovi zadnji poti, do« mače pevsko društvo pa mu je v slovo za« pelo žalostinke.
+ Skrivnostno izginotje bogatega kmeta. Pred dobrim tednom je prispel v Maribor 76-letni posestnik Franc Korošec iz Petrove v Prekmurju v družbi delavca Aleksandra Perša. Korošec je imel opravka drugi dan na sodišču in sta s Peršem prenočila na prostem. Korošca k razpravi ni bilo. Prišel je Perš, ki je izjavil sodniku, da sta s Korošcem zvečer popivala in da je neznano kam izginil. Ker je imel Korošec pri sebi okrog 20 tisoč Dnn, sumijo, da je postal žrtev zločinske roke. Od takrat namreč ga zaman iščejo vsepovsod. Sum pa je takoj padel na Perša, ki ima grdo preteklost in je bil že kaznovan zaradi umora in roparskega napada. Drugi dan so orožniki prignali Perša iz Petrove, da jim je pokaral, kje sta s Korošcem kritično noč prespala. Označil jim je kraj na sejmu za seno. To priznanje pa je sum še povečalo, ker domnevajo, da je Perš zavlekel pijanega Korošca v Dravo, ki teče tam blizu. Istočasno ko so bi'e oblasti obveščene o najdbi trupla neznanega moškega, ki ga je Drava naplavila v Markovcih, so orožniki v Gorišnici po opisu takoj presodili, da je to truplo pogrešanega Franca Korošca iz Petrovca v Prekmurju. Zato so o najdbi takoj obvestili svojce v Petrovciih. Drugi dan so se pripeljali v Ptuj sorodniki pokojnega, med njimi Koroščeva žena, hči, siin in siinaha. Takoj so se podali v mrtvašnico pri Sv. M.aiiku, kjer je še ležal pokojni Korošec, da bi ga svojci videli in prepoznali. In res so v njem takoj spoznali svojega očeta odnosno moža. Svidenje je bilo pretresljivo. Kakor so svojci izpovedali, je pokojni res imel s seboi nekaj tisočakov, vndar pa ne 20. kakor je izrirva zagotavljal Perš. Zagonetka ie zdaj le še. kako je prišel starček v vodo, zlasti še, ker je sodna ikomisiia ugotovila, da ni unH nasilne smrti. Še večja zagonetka pa je, kjer je denar, ki ga je
nesel pokojni s seboj v Maribor? Preiskovalne organe čaka težka naloga, da reši to zagonetko, zlasti še, ker Perš vztrajno dokazuje, da nikakor ni kriv starčkove smrti. Okrožnemu sodišču so izročili cigana Bajca iz Tezna pri Mariboru. Cigan se je vozil s skrivnostno izginulim 76-let-nim starčkom Francem Korošcem v vlaku v Maribor. V zvezi s tem so Bajca v Ljutomeru prijeli in ga zaslišujejo. Med vožnjo se je namreč Baje ponudil pokojnemu Korošcu za »zdravnika«. Proti Francu Peršu pa se še nadaljuje preiskava.
Iz popotnikove torbe
SPOMINSKA PLOŠČA OBNOVITELJU BIZELJSKIH VINOGRADOV
Bizeljsko, 23. oktobra.
Trgatev na Bizeljskem je končana. Zna« čilno škripanje stiskalnic po hramih gre h koncu. Vinogradniki so z izborno kakovo* stjo vina zadovoljni. Vsi pogovori se vrtijo okoli vina, vinskih cen in o vinogradih. Pr> tem kaj radi segajo nazaj v ona leta — za Bizeljanca najtežja — v čas, ko so obnav« Ijali od trtne uši uničene vinograde. Vsak se pri tem s hvaležnostjo spominja pokoj« nega Ivana Balona, deželnega vinarskega nadzornika. Med prvimi je uvidel potrebo obnove vinogradov, vzpodbujal je obupane rojake in kot vzoren vinogradnik prednja« čil pri obnovi, dajal nasvete in preskrboval pri deželni vladi potrebna brezobrestna po« sojila. Kot tukajšnjemu rojaku mu je bil napredek bizeljskega vinogradništva najbolj pri srcu. Zal mu ni bilo dano, da bi videl in užival sadove svoje setve: delo ga je pre« rano umorilo in že 38 let sniva večni sen v ljubljeni bizeljski zemlji. Domača bizeljska občina se je vsaj delno oddolžila temu veli« kemu vinogradniku. Preteklo nedeljo so mu namreč prav slovesno odkrili na rojstni hi« ši v Stari vasi spominsko ploščo.
SADNI OGLED NA KRKI
Krka, 20 oktobra.
V nedeljo 6. oktobra je priredila naša Sadjarska podružnica v šoli ogled sadja, ki uspeva v Krški dolini. G. ing. Kfcfol iz Ljub« ljane je označil posamezne, nekatere še ne« znane sadne vrste. Zanimanje je bilo zelo veliko, posebno za predavanja, ki jih je imel g. Kafol pred cerkvijo in v šoli, kjer je bilo na dolgih mizah sortirano vse sadje. Da bi tudi naš kmet nekoč kaj imel od sa« dja. smo sklenili, da bomo pometali iz sa« dovnjakov vse manj vredne tkzv. »domače vrste« in še bolj vneto pospeševali gojenje vrst po sadnem izboru. Za Krko pridejo naj« bolj v poštev: zlata parmena, baumanova reneta, gambovec, zeleni štetinec. bobovec in landsberška reneta. Ta sadni ogled nam je pokazal, da životari po naših sadovnja« kih še vedno okrog 100 različnih sadnih vrst! Hvaležni smo g. ing. Kafolu, Sadjarski podružnici in upravitelju g. Intiharju za to uspelo gospodarsko prireditev; za drugo le« to — če bo dobra sadna letina — pa prosi« mo za popolno sadno razstavo.
MORAVSKE NOVICE
Moravče, v oktobru.
Ooletnico smrti našega ljudskega kralja Uedinitelja smo proslavili Moravčani z od« kritjem spominske plošče, katero je izdelal po načrtu našega rojaka akad. kiparja g. Val. Kosa kamnosek g. Vetorac iz Peč. Vzi* dana je na pročelni strani šolskega poslop« ja, kjer se je zbralo ta dan po molitvah v cerkvi mnogo občinstva, vsa šolska mladi« na in zastopniki moravških društev Sveča« nost je otvoril šolski upravitelj g Nanokoj z lepimi uvodnimi besedami, med katerimi je odgrnil zaveso in 'zročil ploščo javnosti Po enominutnem molku je zaigrala .godba, nakar je nastopila šolska mladina s petjem in deklamaciiami V imenu šole ie govori učitelj g Berlot, sponvnjajoč se mrtvega kralja pri njegovem velikem delu za boljšo bodočnost svojemu narodu. Predsednik ob« čine g. Tome se je klanjal Njegovemu ?po« minu v imenu občanov; dekan g. Ccinar pa
L
nas je povedel v duhu na Oplcnac in polo« žil v imenu faranov šopek na grob nepo« zabnemu vladarju G Soteščan je ko: član krajevnega šolskega odbora citiral svi \< iz« virno pesmico, ki se je glasila:
»Jesenski hlad spet trga cvetje in mrtvo listje pada na gomile. Oči so bridke solze nam zali'n, še čuti duša bol — naš Kralj ji. nutev.
Odšel je sredi dela in načrtov. Oko za njim ozira se v bolesti in bolj kot kdaj smo domovini zve s ti, naš vzor je njena dragocena žrtev.
In zgled njegov kot zvezda nad gorami na našem nebu v temni noči plava, še duh njegov nas vodi in prešinja.
Ves narod se v ljubezni ga spominja od Vardarja do sinjega Triglava, iz tisoč grl doni mu večni: Slava!«
V	imenu Sokola je počastil spomin na mrtvo Veličanstvo br starosta Toman, na kar je sledila deklamacija Sokoliča, člana so« kolske dece. Ob sklepu je zapel še združeni pevski moški zbor in godba je z državno himno zaključila lepo uspelo svečanost.
Nedavno je bilo vlomljeno v mesnico g Cotmana Izginilo je več mesa, masti in klo« bas v skupni vrednosti nad 1000 dinarjev. Za vlomilci ni ne duha ne sluha.
V	Pečah so dogradili vzorni higijenični vodnjak ter ga bodo prihodnji teden izročili svojemu namenu. Gradnjo je podpiral higi« jenski zavod, pomagala je tudi občina, osta« Io pa so odslužili vaščani s prostovoljnim delom.
1T\NK A*B ABUCF
11. Rue Auber, Pariš (9°)
odpreml) denai v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle na jkulantneie Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu spreiemaio plačila na naše čekovne račune. Belgija: št 3064-64. Bruxel les; Franciia: št 1117-94 Pans. Holandija. štev 1458-66 Ned Otenst; Lukserriburg: št 5967. Lu-xeinbuurg — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
PROGRAM RADIA LJUBLJANA
3. do 10. novembra 1935. !\eueliu; 3. novembra: 7.30: Kmetijsko predavanje: O kmetski zaščiti (dr. Schauer Dolfe); 8.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda; 8.15: Jutrnja telovadba (Čiro Šoukal); 8.45: Z dobro voljo v novi dan (plošče); 9.15: Prenos cerkvene glasbe i/, trnovske cerkve; 9.45: Versko predavanje (prior Valenan Ucak): 10.00: Lovske jn narodne pesmi (poje g. Svetozar Binovec, vmes kmečki trio); 11.30: Micki miška pride v radio studio; 12.00: Napoved časa, objava sporeda. obvestila; 12.15: Kar želite, to dobite (plošče); 15.00: Koncert radijskega orkestra: 16.00: O zimski zelenjavi (gdč. Traven Albina); 16.15: Koncert radijskega orkestra: 17.00: Iz razvoja slovenske drame: I. Predavanje. 11. A. Linhart: Zupanova Micka (veseloigra); 19..-0: Nacionalna ura; 20.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda; 20.15: Vokailni koncert se. Zlate Giungje-nac-Gavella, n-imadone Ijtiblianske onere, pri klavirju: g. Niko Štritof; 21 00: Ura lahke glasbe tamburaškega orkestra. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poro?''a. objava sporeda; 22.15: _Z,a ples in kratek fPoje gdč. Jelka Igličeva s spremljevanjem Radijskega jazza).
Ponedeljek. 4. novembra: 1100: Operetni ven-čki (plošče); 12.45: Vremenska napoved, poročila; 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila; 13.15: Po domače! (Magistrov šramel kvartet); 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00:
Zdravniška ura: O motnjah v srcu (dr. Bogomir Magajna); 18.20: Nekaj valčkov (piošee); 18.40: Kulturna kronika: Podpirajmo naso knjigo (g. prof. France Vodnik); i9.0i>: Napoved časa, vremenska napoved, poročila. objava sporeda, obvestila; 19.30.: Nacionalna ura; 20.00: Pre nos iz Hubadove dvorane; 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Za zabavo in za ples (prenos iz nebotičnika).
Torek, 5. novembra: 11.00: Šolska ura: Jesenska glasba (g. Emil Adamič); 12.00: Slavni vir-tuozi (plošče); 12.45: Vremenska napoved, poročila; 13.00: Napoved čas.a, objava sporeda, obvestila; 13.15: Koncert radijskega orkestra; 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Radijski jazz; 18.40: Vzgojni pomen družine (dr. Šunko Gogala); 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Večer podoknic; 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 6. novembra: 12 00: Harmonisti pojo (plošče); 12.45: Vremenska napove.d, poročila; 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: Naše vojaške godbe igrajo (plošče); 14 00: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Otroška ura; 18 40: Sueški prekop (g Rudolf Dos tal); 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča.
Četrtek, 7. novembra: 12.00: Reproduciran koncert na kino orglah; 12 45: Vremensa napoved, poročila; 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: Plošča za ploščo, pa kar brez 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Operne arije; 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič); 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Beethovnove skladbe: Simfonični koncert orkestra kraljeve garde (prenos iz Beograda); 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Koncert vesele glasbe (Radijski orkester).
Petek, 8. novembra: 12.00: Pozdravi s planin (pesmice in godba na ploščah); 12.45: Vremenska napoved, poročila; 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: Ura francoske glasbe (Radijski orkester); 14.00: Vremensko poročilo in borzni tečaji; 18.00: O gospodinjskih nadaljevalnih šolah (ga. Anka Mešiček); 18.20- Harmonika (plošče); 18.40: O zaščiti upnikov (dr Joža Voršič); 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Spominska proslava Davorina Jenka; 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Zvoki iz naših krajev (Radijski orkester).
Sobota, 9. novembra: 12.00: Plošča za ploščo, pa kar brez besed; 12.45: Vremenska napoved, poročila; 13.C0: Napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: Plošča za plošče, pa kar brez besed; 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Na delopust — vsi dobre volje! (Radijski orkester); 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar); 1900: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: Nacionalna ura: 20.00: Prenos koncerta iz Trgovskega doma; 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15- Tumslovanski biseri (Radijski orkester).
ŽENSKI VESTNIM
Za kuhinjo
KOKOŠ Z RIŽEM.
Kokoš očisti in dobro operi. Nato jo po* loži v lonec ali kozo in nalij toliko vode, da je z vodo pokrita. Ko zavre, osoli in dodaj vso zelenjavo, kakor jo daš h goveji juhi. Kokoš naj počasi vre in se skuha do mehke« ga. Želodec, jetra in noge deni tudi v juho, a nekoliko pozneje, ker je to prej kuhano. Ko je kokoš mehka, jo vzemi iz juhe, oberi vse meso od koSTi in zreži na drobne kose. Med tem ko se je kokoš kuhala, razbeli v kozi 5 dek masti, in prepraži dve žlici d rob« no zrezane čebule. Na čebulo stresi nato četrt kile opranega in posušenega riža in ga
praži, da postane kakor steklen. Nato zalij riž s pol litra kurje juhe. Kozo pokrij in po« stavi v pečico, kjer naj se riž duši 20—30 minut. (Nič mešati.) Sedaj skledo ali pa pu« dingov modi dobro pomaži s sirovim ma« slom, daj v modi za prst nadebelo riža, na riž zrezano kokoš, zopet riž, kokoš itd. Na vrh naj pride riž. Vse skupaj dobro potlači in postavi na toplo, dokler ne daš na mizo^ Preden daš jed na mizo, jo zvrni na topel krožnik, potresi z naribanim sirom, na vrh pa naloži zrezana jetrca in želodček. V kurjo juho pa zakuhaj rezance ali livance in slično.
JUHA IZ VOLOVSKEGA REPA.
V kozi razbeli 4 deke masti. Na mast stre« si peteršilj, korenček, zeleno, čebulo (vse drobno zrezano), par zrn popra in pol kile sesekanih govejih kosti. Postavi v pečico. Ko se je pričelo vse skupaj pražiti in rume« niti, dodaj še pol kile govejega zrezanega repa in praži dalje, da vse skupaj porumeni. Sedaj zalij dva do dva in pol litra vode, osoli in naj vre, da se rep skuha. Sedaj juho precedi. Meso z repa oberi in deni v pre« cejeno juho. V juho deni še malo kuhane cvetače ali kuhanega korenčka, dušene jurč« ke, ali pa vsakega malo, pač po okusu.
POGAČE.
Stepi eno jajce, potem primešaj 6 dek sladkorja, nato mešaje prilij 6 dek raztop« Ijenega sirovega masla, (ne prevroče) in 6 dek moke. Modi dobro pomaži, zlij noter testo, razravnaj in peci pol ure. Se toplo zre« ži na poljubne kose, posuj s sladkorjem in daj z ukuhanim sadjem na r-'
ZDRAVSTVO
Rastline naše zdravje
Ko smo že pri takih hudih rastlinah, še omenimo hren, ki ni le izborna omaka pri velikonočnem žegnu in pustnih kračah, tem« več prav zdravilna rastlina. Široki listi nam prav dobro služijo proti glavobolu, če jih navežemo na glavo. Če prične koga v prsih zbadati in se je bati vnetja pljuč ali pore« bernice, nastrgamo za prvo silo hrenove ko« renine, jo denemo med tanko rutico ter jo privežemo na kraj, kjer nas zbada. Koža pordeči zaradi jedkega vpliva hrenovega so« ka in ljudje pravijo, da potegne hren bolezen iz telesa. Temu sicer ni tako, vendar pa je zdravilni učinek hrena dokazan. Hrenov cvet (t. j. izvleček iz korenin) je dober za preganjanje zobobola. Prav v iste svrhe uporabljamo še drugo rastlino, ki tudi ra« se ponekod po vrtih, namreč ženof (sinapis alba) ali gorčica, ki jo menda bolj poznate kot okusen pridatek klobasam, kakor kot zdravilno rastlino. Rastlina sama je prav podobna repni rastlini v drugem letu ta« krat, ko repa cvete, saj je pa tudi v sorodu žnjo. Rumeno cvetje namočimo v špiritu in imamo prav izvrstno zdravilo zoper razli« čna trganja, ki izvirajo od revmatizma ali pa prehlada in vnetja živcev. Iz semena na« pravljamo moko, ki nam izvrstno služi pri različnih vnetjih z vodo vmesena kot gor« čični obliž, prav kakor prej omenjeni hren. Ko se je pljučnica že razvila, nam nudi naš vrt tudi za to bolezen prav dobro blažilo, namreč sok od navadne rdeče pese. Ta .sok pospešuje izločanje sluza iz pljuč in tolaži silen kašelj. Tudi za razne vodenike imamo v vrtu več zdravilnih rastlin. Tako petršilj, katerega dodaje kuharica goveji juhi, in ze« leno, ki se uporablja v isto svrho. Oboje že« ne močno na vodo in se uporablja njihova kuhovina pri vodenici, ki izvira od bolnih ledvic. Tudi za srčno vodeniko, to je zasta« janje vode pod kožo pri slabem sro.i, ima« mo med našimi cvetlicami dvoje prav diše« čih zdravil, namreč rožmarin in dišeče maj« n.iške šmarnice. Oboje uporabljamo tako, da vzamemo na pol litra vode krepek šče« pec zrezane rastline in pustimo vreti kakor sploh vsak rastlinski čaj 10 minut.
Esas&EaaBEas

R A V A4

zavarovalna zadruga MARIBOR , Trg Svobode. Sklepa razna življenska zavarovanja: Za slučaj smrti, doživetja, dote ženski in kapitala moški deci, starostne obnemoglosti in invaliditete (renta) — vse pod najugodnejšimi pogoji.
»PREJEMAJO SE KRAJEVNI ZASTOPNIKI.

Ni skoraj vrta, kjer bi ne bilo mete in melise. Meto marsikdo pozna le iz metine potice, ne ve pa, da je meta prav zdravilna rastlina, saj jo ponekodi tudi pri nas na de* belo gojijo na njivah za pridobivanje men* tola, to je kafri podobnih prav dišečih kri* italov, ki se uporabljajo pri raznih ustnih rodah in zobnih kremah ter služijo tudi kot idravilo pri napenjanju v trebuhu in katar* jih vratu. Mi si ustno vodo prav lahko sami napravimo iz domače vrtne mete, tako da iaiežemo in namočimo v špiritu meto ter pustimo, da izvleče v par tednih dišeč men* tol iz nje. To tekočino prilivamo po kaplji* cah med vodo, ^ katero si umivamo zobe. Kakih 20 do 30 kapljic pa jemljemo na slad* korju, če smo kaj takega jedli, da nas nape* tja. Melisa se uporablja prav v iste svrhe. Seveda ne smemo pozabiti ob tej priliki tu* di na žavbelj, katerega marsikdo zamenju* je z ajbežem. Vendar pa, kakor vidite, ni prav nikake podobnosti med njima. Samo imata nekaj za naše uho čudna imena. Žavbelj ie eno najboljših zdravil- za bolezni usti in dlesen, posebno gnojenje okrog zob ili kakor pravijo tej bolezni pri nas mutfe* [k Ime žavbelj prihaja od latinskega naziva ia rastlino salviza in zdravilno rastlino. Iz iavblja skuhamo pri teh boleznih čaj, ki mu pridamo na pol litra za oreh galuna in imamo tako izvrstno zdravilo proti gnoie* nju v ustih, da nam ni treM boljšega iskati (Dalje prihodnjič)
1C3 krat so ie ©letvi
Junak svoje vrste je postal uradnik gradbenega podjetja za graditev jeklenih stavb v .hm mestu na Uralu, Lapkin in sicer po za. slugi širokogrudnega sovjetskega zakona o ločitvi. Obsojen je bil na deset let ječe, ker K je 168 krat oženil in zopet ločil. Čeprav so " očbe zakona o ločitvah v Rusiji nekoliko strili, da širokogrudnost ni več tako velika, bi to početje ne bilo zadostovalo za tako strogo kazen. Toda podjetni Lapkin, ki je
el s svojimi neprestanimi ženitvami in lo_ fitvami precej stroškov, je poneveril t.vrdki 7.000 rabljev in to miu je postalo usodno. Obtožnica mu je očitala, da je nagovarjal vsa dekleta in žene, kar jih je bilo uslušbemih pri stavbni tvrdki, naj se omožijo z njim. Ce je katera njegovo ponudbo odklonila, je bila na. vadno odpuščena, ker je imel mož pri podjetju veliik vpliv. Pred sodiščem je Lapkin sam ponoeno izjavil, da se je 168 krat oženil in predlagal je celo sodišču seznam vseh svojih žen, ki ga je znal na pamet. Sodišče se pa ni zanimalo za imena njegovih žrtev in mu je brez tega odmerilo zasluženo kazen.
l*re v starih časih. Uro. pa naj bo že žep.
na ali moderna zapestaa. nosimo vedno s seboj, caa je naš spremljevalec povsod. Muzeji kažejo, koliko različnih oblik so imele ure, ki jim posvečamo tolilko pozornosti, da hočemo, da naj imajo tudi zia oko prijetno obliko. Posebno priljubljene so bile v starih časih ure v obliki rož in sadja. labolkam, hruškam ali breskvam podobne ure niso bile nič posebnega. Priljubljene so bile tudi ure -s pokrove, kom iz kristalnega stekla, da se je videl mehanizem in njegovo kolesje. Cesto je pa imela ura tudi nalogo opozarjati človeka na minljivost vsega posvetneea Kazati mu je mo. raia, kako hitro čas beži. Angleška kraljica
Marija je iimela "uro h pozlačenega srebra v obliki lobanje. Urnik je bil v ustni votlini, mehanizem v lobanji in pod čelom, obraz je bil pa okrašen s svetopisemskimi figuricami. Pobožni ljudje so imeli v starih časih tudi ure v podobi križa. Velike umetniške vrednosti so bile ure, vdelane v glavo palice ali v prstan, čim manjše so bile take ure, tem večja je bila njihova vrednost. Največjo žepno uro ie imel neki Iree, tehtala je -pol kilograma, najmanjšo je pa izdeial neki švicarski urar; vde_
lana je bila v svinčnik in merila je v premeru samo 20 mm.
( Z izposejenim denarjem zadel dva mili. jona. Pied časom je sedel neki trgovec iz Se. vilje, ki se je le s težavo prebijal skozi kritične čase, s prijatelji pri kozarcu vina. V gostil, no je stopil možakar, ki je prodajal srečke za loterijo španskega Rdečega križa. Naš tr-govčič si je izposodil denar za srečko od svojih prijateljev. Te dni so srečke izžrebali in glavni dobitek v znesku dveh milijonov pe. zet je pripadel trgovcu.
X Avtomobili brez koles. Ali bomo vide* li prihodnje leto avtomobile brez koles? Tako se vprašujejo zdaj v Nemčiji, kjer proučujejo inženjerji nova motorna vozila. Kolesa morajo proč, pravijo nemški inže* njerji, saj so glavna ovira, da se z avtomo* bilom ne da doseči večja hitrost. Kolo je slaba stran modernih avtomobilov. Ne sme se več zgoditi, da bi se avtomobil ustavil, ker so počile pnevmatike. Taki primeri se ne smejo več ponavljati Poleg tega kolesa niso zanesljiva in varna. Treba je nadome* stiti jih z boljšo napravo. Toda s kakšno? Na radovedno vprašanje nemških novinar* jev s<5 inženjerji odgovorili, da bo novi av* tomobil tekel po kroglah.
Krogle se lahko premikajo v vseh sme* reh. Edino krogla ne potrebuje ravnotežja, avtomobil na kroglah bi se sploh ne mogel prevrniti. V dveh< morda pa že v enem letu boste videli naše avtomobile na dveh kro* glah, ena spredaj, druga zadaj, pravijo nem* ški inženjerji. To bodo velike krogle iz kav* čuga, nekakšne pnevmatike, predeljene zno* traj tako, da ne bodo nrogle počiti. Avto* mobili na teh kroglah ne bodo samo var* nejši in udobnejši, temveč tudi boij prila* godeni uporu zraka (aerodinamični). Obeta* jo se nam torej avtomobili brez koles.
X Trije zagonetni otoki. Pred nekaj me* seci je prodala neka japonska družba za 60.000 dolarjev neki ameriški firmi v San Franciscu tri male otoke, spadajoče k otočju Karolina. Otoki so skupno obsegali 40 kva*
dratnih kilometrov. Ameriška družba je na* meravala na teh otokih gojiti bombaž. Kot lastnica je poslala proti otokom večjo ladjo, natovorjeno z različnim materialom, bom* bažnim semenjem in delavci, toda o otokih ni bilo ne duha ne sluha. Po dolgem in brez* uspešnem križarjenju je sporočil kapitan ladje v San Francisko, da kupljeni otoki sph h ne obstojajo. Ameriška družba je zato ob* tožila Japonsko goljufije. Taponska je v do* kaz resnice privedla veliko število mornar* jev in ladijskih delavcev, ki so izpričali, da so. otoki pred nedavnim še obstojali Ameri* ška družba je zanimivo pravdo izgubila, za* gonetne otoke pa je s 60.000 dolarji vre J brž* čas pogoltnil ocean.
X 6000 let staro umetno zobovje. Zelo bi se človek motil, če bi mislil, da je nega zobovja šele pridobitev modernega časa. Neki zdravnik piše, da so imeli umetne zo* be, zlate krone, plombe in mostiče že pred 6000 leti, bržkone pa že pred začetkom starogrške dobe. Slavni starogrški zdravnik Hipokrat piše v svojih spisih o raznih oko* liščinah zobobola. Od Feničanov je umet* nost izdiranja zob prišla k Etruščanom Le* ta 1900. je profesor Guerini na mednarod* nem zdravniškem kongresu v Rimu razkazo* val nekatera zobozdravniška dela, ki priča* jo, da je umetno zobovje v Italiji že pred 3000 leti doseglo toliko stopnjo dovršenosti, da so se te reči ohranile dolgih 3000 let. V muzeju v Gentu imajo dobro ohranjeno zobovje, ki so ga našli v nekem etruškem grobu poleg žar in vaz. Starost tega umet* nega zobovja cenijo na 5000 do 6000 let. Tako zobovje so našli tudi v nekem grobu pri Tebah; to zobovje je iz 3. do 4 stoletja pred Kr. rojstvom. V grških grobovih so našli z zlatom plombirane zobe, v Apolono* vem templu v Delfih pa svinčene priprave za izdiranje zob. Na dvanajstih rimskih plo* ščah iz leta 450. pred Kr je postava pred* pisovala, da ne smejo s trupli pokopavati ali sežigati zlata, razen če gre za zlato v zvezi z umetnimi zobmi. Umetno zobovje so v dav* nih časih izdelovali iz kosti ali roga. Upo*
TRGOVSKI DOM
vrmechl
\
W 1§

Celje, št. 23
nudi krasno izdeiane plašče in obleke po naslednjih cenah:
224, 249, 280 Din plašči, 78, 98, 105 Din obleke, 55, 72 Din krila, 32, 42 Din bluze. Da se prepričate o najmodernejših vzorcih tkanin za damske plašče in obleke, zahtevajte še danes vzorce in cenik zastonj!
J
rabljali pa so tudi človeške zobe. Vsekako ni bilo umetno zobovje pri Rimljanih prve* ga stoletja nič redkega. V srednjem veku je zobozdravnišk^ umetnost čisto opešala. Lu* dovik Sveti, ki je umrl 1. 1270. v starosti 51 let, je imel v zgornji čeljusti samo en zob. Zobozdravništvo je iznova oživelo šele v novem veku, zlasti na Francoskem. Osebni zdravnik Ludovika XIV je smel pri zobnih operacijah rabiti samo zlate instrumente. Ti* ste čase so zobno zdravništvo izvrševali sa* mo kirurgi, a izdiranje zob je bilo prepu* ščeno brivcem in drugim takšnim umetni* kom.
Konec nomadstva v Rusiji. Po revolu* ciji je bilo v Rusiji še okrog 10 milijonov nomadskih narodov: Kirgizov, Kalmikov, ciganov, narodov skrajnega severa in raz* nih srednjeazijskih plemen. Že leta 1924. so oblasti ukrenile potrebne korake, da bi prisilile ta plemena k stalni naselitvi. Do* delile so jim zemlje za pašnike in polja, na* vajale so jih na poljedelstvo in država jim je oskrbela hiše in hleve. Zdaj se je števi* lo nomadov zmanjšalo za dve tretjini. Okrog 7 milijonov se jih je že navadilo na stalna bivališča. Ti so tudi v prosveti pre* cej napredovali. Tako so na primer med Orijoti, polnomadskim narodom v zapad* ni Sibiriji, našteli pred kratkim samo 18 od* stotkov nepismenih ljudi, medtem ko jih je bilo leta 1924 še 97 odstotkov. Orjoti sploh niso poznali niti umivanja, zdaj pa imajo svoje kopališče in hodijo nekateri po 30 km daleč da se okopajo. Zatiranje nomad* stva po zadnjih poročilih povsod tako na* preduje, da v primeroma kratkem času Ru* sija sploh ne bo več poznala nomadov.
Za sm®h m kratek eas
IZ OBČINSKE SEJE
Župan: »Nikoli vas ne vidim, da bi pri sejah kdaj usfa odprli/«
Odbornik: »Kaj me ne vidite, kako se mi zde-ha, kadar vi govorite?«
RAZLIKA
Meta: »l^eš li. kakšna je razlika med navadno in zlato poroko?«
Liza: »Vem Pri navadni poroki se v poročni noči sramuje ona. a v noči zlate poroke se sramuje on«
NAJBOLJŠI ODVETNIK
Peter: »Zakaj se držiš tako kislo?«
Pavle: »Prihajam s sodišča, kjer sem tožil lastnika nekega psa, ki me je ugriznil«.
Peter: »Nu, in? S ipravdo dobil?«
Pavle: »Ne. Lastnika psa je zagovarjal odvetnik, ki je sodnike prepričal, da sem prav za prav jaz ugriznil psa in ne pes mene«.
Samo Din 98'—
Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ura, "točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usnja Številčnica in kazalo osvetljena. (Rad i um)
Din 88'-.
SMSi immm
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poStniir
prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. lastna proto k olirana. tovarna ur v Švic<
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
BMMRanoMKMKiaaMnaNBM^
Zf VS€ SV€£€:
Za mamico:
Damski šport double	v
plašč ..... Din 390.— do	490.—
Damski zimski plašč Din 590.— do	1090.— Nepremočljiv
hubertus .... Din 320.—	*>«
Za očka:
Obleke				
za delovne dni	. Din	170.—	do	240.—
Boljše obleke . .	. Din	290.—	do	390,—
Kamgarn obleke .	. Din	490.—	do	690,—
Hlače ....		75,—	do	180,—
Raglani ....	. Din	320,—	do	790,—
Paletoji ....	. Din	590.—		»»
Nepremočljiv				
hubertus . . .	. Din	320,—		
Športne čepice	. Din	12,—	do	20.—
la deklice:				
Sekica oblekce ,	, Din	90.—	do	130,—
Športni plašči . .	. Din 190.—		do	290,—
Nepremočljiv				
Hubertus . . .	. Din	260.—		o:«
Za dečke:				
Otroške obleke	. Din	60,—	do	160.-—
Dečje obleke . .	. Din	160,—	do	240,—
Dečji raglani . .	. Din	170,—	do	290.—
Boy plaščki . . .	. Din	240,—	do	320,—
Pump hlačke . .	. Din	45,—	do	60,—
Športne čepice	. Din	10,—	do	14.—
Nepremočljivi				
hubertusi . .	. Din	160.—	do	220.—
POLEG TEGA BOGATA IZBERA RAZNIH OBLEK, CENENE IN BOBRE KVALITETE
FOSE TITE NAS:
MALI OGLASI
HUBERTUS
nepremočljiv 250.— Din, otroški s kapuco 148__
Din, trench.coath, impergniran, samo 420. Din, pumparce od 48,— naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14»
POZOR MIZARJI
Napredni mizar uporablja samo patentirano po_ steljno tračnico (Bettschiene) «Kako». — Prthra. ni si delo in čas Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & VerovSek, Stupica. Breznik, Erjavec. Zalta & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v št. Vidu; Omerza v Kranju; D. Rakusch v Celju in Andraschitz, Lotz v Maribor.	193
PRVOVRSTNO SADNO DREVJE
jablane in hruške, oddaja po zelo ugodnih cenah drevesnica Stopar v Velenju.
Krize bo konec
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Zaupajte vaš denar
ki izplačuje nove zneske, vložene po I. 1933., neomejeno ter jih obrestuje po 4 do 5%.
Vloge nad 400,000.000 Din. Rezerve 14,600.000 Din.
Zahtevajte brezplačni cenovnik i
Cbrom anker ura.slična moderco
Ista ura bolj tenka tetoča na 8 kam. let garancije Din 65-
fgiaion Sliffraan
Maribsr. 143
Speeijalist za boljše ure.
Budilka 7.,enim zvoncem	O »1 45 —
sta budilka or mu. 5 let garancije Di t O.—
ista burliMia t dvema zvom ema prima, o let garar.ciie Ot« 36.—
POKLON
Dama: »Vaš pes se je zakadil vuire, ka* kor da bi me hotel požreti «
Mesar:. »Glej no. kako dober okus ima ta mrcina.«
V SOLI
Učiteljica: »Kaj dobivamo iz Brazilije?« Učenec: »Ne vem«.
Učiteljica: »No, odkod dobivate pri vas kavo?« Učenec: »Pri sosedovih si jo izposodimo«.