V soboto 30. novembra: Skupna prireditev našifi društev v proslavo letošnje obletnice "Zedinjenja" v dvorani "Centro de Almaceneros , ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242 - V nedeljo L decembra: Prireditev "Slovenskega doma9' v proslavo "Zedinjenja" in "izseljenske nedelje" pa v dvorani "XX. Setiembre", ulica Al sina 2 8 3 2. - Rojaki in rojakinje! Udeležite se teh pomembnnili proslav! - Pokroviteljstvo obeh proslav je prevzel minister g. dr. Izidor Cankar! SLOVENSKI UST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1561 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in ca celo leto $ arg. 6.—; ¿.a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 CJSA-DolarjeT. Dirección y Administración: GRAL. CESAR DiAZ 1657, O. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 16 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1840 Núm. (Štev.) 186 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Ponovna izvolitev Rcosevelta F; anklin T. Roosevelt, dosedanji dvakratni prezident Zedinjenih držav Severne Amerike, je bil s presenetljivo večino glasov v tretje izvoljen za državnega predsednika. Zgodilo se je to proti dosedanji ameriški tradiciji, ki ne dopušča, da bi eden in isti mož bil trikrat zaporedno predsednik, a z izrazitim sklicevanjem na sedanji mednarodni položaj. V tem je prav za prav tudi ves pomen ponovne Rooseveltove izvolitve v času, ko zadobivajo interesna nasprotja med velesilami vedno bolj značaj velike kontinentalne borbe na najdaljše razdalje. Ameriška demokracija, je s tretjo zapored- Molotov v Berlinu ANGLEŠKA LETALA NAPADLA ITALIJANSKO MORNARICO V TARANTSKI VOJNI LUKI TER JI ZADaLA TEŽKE UDARCE — GRKI SE USPEŠNO VOJSKUJEJO PROTI ITALIJANOM — ijjd POTRES NA ROMUNSKEM— CHAMBERLAIN JE UMRL no določitvijo Roosevelta za predse 'mi r storila koncesijo avtoritarnemu načelu, vendar predstavlja ta koncesija prav zanjo najmanjšo žrtev. Ne le zato, ker je Rooieveit že doslej uveljavil načelo največje avtoritete v vodstvu državnih poslov, tem v eč predvsem zato, ker je ameriška demokracija že s svojo ustavo popravila mnoge izrodke demokrati \.o - parlamentarnega sistema s t<- di i'e državnemu poglavarju dela večjo oblast kakor druge demo- ^ UwXJ C, Tako ima Rooseveltova tretja izvolitev poseben pomen tudi v nepo-si'ed n zvezi z ideološko borbo v °2u,uju novega oboroženega konflikta. Tiije sistemi si namreč v tem Pogledu stoje nasproti: fašistični, demokratični in komunistični. Po ?lo»au Francije, ki je tudi ideoloiko kot demokratična repujlika izločena * uo/e»a merjenja sil, sta kot predstavnici demokracije ostali samo Vetiza Brit nija in Amerika. Značilnost ostalih dveh sistemov je razen v ideol giji v osebnem vodstvu, ki °>v.og ča kar največjo gibčnost, tako na zunaj kakor na znotraj. Nemški dni socializem je istoveten s Hitlerjem, italijanski fašizem z Mu3-^lia jam, ruski komunizem pa a Štabnem. Dočim francos a demokracija s svojo preti ano strankarsko raz-{ePlj nostjo ni zmogla vodilne oseb-°°3ti, ki bi jo bila v svoji borbi po-""eb vala sta so obe anglosaški demokraciji, angleška in ameriška, mo-vsaj doslej prilagoditi novi bor- Predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadevo ZSSR, Molotov, se je v torek pripeljal v Berlin. Ni tega storil samo z namenom, da vrne obisk von Rib-iH'iitropu, zunanjemu ministru Tretjega rajha, .marveč tudi za to, da se z nacističnimi veljaki porazgovo-ri o vprašanjih, ki zanimajo tako Rusijo kakor Nemčijo. Tako smemo vsaj sklepati po dejstvu, da je Molotov vzel s seboj 32 diplomatskih, g.ispouarskih, vojaških in drugih izvedencev. Imel je že več sestankov z Ribbentropom in s Hitlerjem se je razgovarjal že dvakrat po več ur, s pomočjo tolmača. Govoril je tudi z Goeringom in obiskal načelnika nacistične stranke, Hessa, kateremu ¡e, kakor pravijo poročila, "izročil i-TOi-ave Komunistične internacio-nsle''. O teh iViolotovih konferencah í gospodarji nemške države ni bilo objavljeno nobeno poročilo in šele l ouoči rái-voj dogodkov bo najbrž pr kazal, kaj sta se Hitler in Molotov domenila. Hitler, ki je svojo politično kari-,K-ro začel z gonjo proti Sovjetski Rusiji in ki je propagiral vojno proti ZSSR, je svojo politiko napram Moskvi brž spremenil, ko se je za-1 letel v boj proti Angliji in Franciji. Zaveual se je, da bi bilo za Nemčijo usodno, če bi se morala boriti tako na zapada kakor na vzhodu, in je zato prišel takoj do prepričanja, da je naj bo j pametno, če se svojim protiruskim načrtom odpove, vsaj dokler ne "obračuna" s Fran- cijo in Anglijo, ter si s koncesijami zagotovi nevtralnost ZSSR. Tako je n.o^ei v*eči vso vojno silo Tretjega rajha proti Franciji in jo v kratkem csisu pritisniti k tlom, Rusija pa je 3 prav pičlimi žrtvami razširila svoje meje p.oti zapadu. Danes je položaj za Hitlerja spet tak, da se mu 7.<1l potreben nov dogovor z Rusijo. Vojna na zapadu je po kapitulaciji Francije postala mežna samo v zraku in angleškim oto, Lom nemška vojska ne more priti živega. Hitler ir> Mussolini sta se najbrž domenila, da bosta Angležem zadala udarec na B.ižujem vzhodu in v Egiptu. Zato je Italija skušala okupirati Grčijo i:i s tem skrajšati pot do Palestine, vendar pa ni* imela nobene sreče. Naletela je na nepričakovan odpor, ki ga doslej rji mo,¡js>t streti, kar gotovo razburja živce gospoda Hitlerja, kateri je gotovo prepričan, da bi nekoliko nemških divizij brž opravilo z grško vojsko. Te nemške di-viizi„e, ki se nahajajo na Romunskem, ki si morale poiskati pot do Grčije skozi bolgarsko ali jugoslovansko ozemlje. In za takšno akcijo je potrebno, da se Nemčija dogo-vo.i z Rusijo, ki je že večkrat izjavila, da jo položaj na Balkanu zanima. Pravtako bi bil dogovor z Rusijo potreben, če bi Nemčija hotela ) ustiti Italijane, da se sami križajo ■/ Grki, ona bi pa svoje divizije poslala na Bližnji vzhod skozi Turčijo. Ali sta se Hitler in Molotov o tem h' razgovarjala? Z gotovostjo tegi ne moremo trditi, vendar pa je ver- bi s čim večjo povezanostjo naroda pod enotnim vodstvom: Anglija pod vodstvom Winstona Churcnilia, Ze-dinjene države pod vodstvom Roosevelta. Tudi s tega vidika zasluži Roo-seveitovo tretje imenovanje za predsednica največjo pozornost, saj nam cdivriva značilne sodobne težnje po iskanja vodiinin mož. Glavni pomen Rooseveltove tretje izvolitve po osmih letih njegovega predsednikovanja, ki je bilo zlasti v zadnji dobi značilno obeleženo predvsem z zunan,epontično delavnostjo, pa je gotovo na zunanjepolitičnem področju. Zedinjene drža/e so sicer fcimalno nevtralne v sedanji vojni, ki se bije med Nemčijo in Velika Britanijo, dejanski pa stoje z vsemi svojimi simpatijami in s svojo proizvodno silo na strani Anglije, ki v njihovih očeh bije boj demokracije proti totalitarizmu. Materialna podpora, ki jo je doslej prejemala Velika Britanija iz Zedinjenih držav, se bo še stopnjevala, kakor je sam Roo-sevelt brž po izvolitvi povedal. Polovica vsega vojnega materijala, ki ga bo izdela ala industrija velike severnoameriške republike, bo šla angleški vojski, mornarici in letalstvu. Po Rooseveltovi izvolitvi smemo pri-čakova i, da se bo oborožavanje Zedinjenih držav zaželo v doslej še nepoznanem obsegu ter v vseh vrstah orožja Krediti za vojsko, mornarico in letal tvo gredo že sedaj v milijarde dolarjev, a pričakovati je, da se lodo v.šali kar naprej. Roosevelt izvaja v tem pogledu načrte svojih vojaških svetovale/, ki so trano prepričani, da utegne nadaljnji mednarodni razvoj pomeniti resno ograža-nje Zedinjenih držav. Nevarnost ne preti le od severa, ker je britanski dominion Kanada, ki je z Anglijo zapleten v konflikt v Evropi, temveč trdi od juga, od Panamskega kana-zaradi prepojenosti nekaterih južnoameriš ih repubik s simpatijami do avtoritarniu držav. Značilno je, da je tudi Roosevel-tov republikanski tekmec pri predsedniških vo itvah, Willkie, zagovarjal v svojih volilnih govorih enak zu nanjepoli ični program, kakor ga je določila demokratska stranka: nudi i Veli i Britanij, ki se bije v prvi demokratski postojanki ob Atlanu ku, največjo materijalno zaslombo. V Zedinjenih državah v pogledu zunanje politike ni nobenega nasprot-stva m:d obema odločujočima strankama, demokratsko in republikansko. Tretja Rooseveltova izvolitev je imela velik odmev po vsem svetu. Z njo so se Zedinjene države še bolj postavile na stran Velike Britanije, ker so volilci z nepričakovano večino ponovno izbrali za vrhovnega voditelja države moža, ki je s svojega odgovornega položaja že mnogokrat *ibal totalitarno nasilje in proglašal vero v svobodo in pravičnost, ki je predpogoj za mirno sožitje med narodi. jetno, da išče Hitler s pomočjo Rusije nekako rešitev iz sedanjega položaja. Nemčiji in Italiji se mudi kenčati vojno čimprej in torej ne moreta dopustiti, da obtiči vojna proti Veliki Britaniji dolgo časa na sedanji mrtvi točki. Da si Nemčija ra vsak način skuša pridobiti naklonjenost Rusije v sedanji situaciji, bi pričala tudi naslednja vest, ki jo je angleška agencija Reuter dobila iz Berlina preko Štokholma: Bivši načelnik oddelka za Osrednjo Evropo v ruskem komisarijatu za zunanje nadeve, Aleksandrov, ki je prišel v Berlin v spremstvu Molotova, se je s Hessom, načelnikom nacistične stranke, razgovarjal o slovanskih manjšinah na Moravskem, Slovaškem in v Avstriji. Aleksandrov bo 'i tem govoril tudi z "gaulajteriji" teh dežel, ki so bili pred nekaj dnevi poklicani v Berlin. Če je ta vest resnična, potrjuje nemška prizadevanja v gornjem smislu, kar se Rusije tiče. V nasprotnem slučaju bi bili g. Aleksandrovi! v Berlinu povedali, da je vprašanje postopanja z narodnimi manjšinami notranja zadeva Nemčije in da se drugih držav ne tiče. Če je Moskovska "Pravda" dobro obveščena, bosta Molotov in Hitler podp;sala v Berlinu "zelo važne pogodbe"; "Pravda" pa nič ne pravi, na čigav račun se bo to zgodilo. BOJI MED GRKI IN ITALIJANI Začetni uspehi so Grke opogumili • ako, da so še zmerom v ofenzivi proti italijanskim četam, ki naj bi bile, po Mussolini j evih načrtih, pro-i'le do Aten v nekoliko dneh. Poročna iz Aten zagotavljajo, da je g!'-ška vojska popolnoma uničila italijansko divizijo "Centauro", da so se ji vdale mnoge albanske stotnije iu da se je polastila tudi velikih ko-L;čin italijanskega orožja. Grška in angleška letala vsak dan obstreljujejo italijanska pristanišča, kjer se vkrcava j o1 čete za v Albanijo, in albanske luke, v katerih Italijani izkrcavajo svojo vojsko. Tudi angleška vojna mornarica je zabela nadlegovati italijanske transporte v Otrantski ožini, kjer je te dni potopila dve večji ladji. Svoje poraze Italijani že nekako priznavajo ter obtožujejo bivšega 1 cslanika v Atenah Grazija, da je napačno obveščal o vojni moči iti pripravah Grčije. LETALSKI NAPAD NA ITALIJANSKO MORNARICO Prav posebno hud udarec pa je zadel itilijansko vojno mornarico v vojni luki Tarantu, kjer so bile zasidrane, pod varstvom obrežne arti-Ijerije, mnoge edinice. Angleški bombniki z dveh letalskih ladij so v noči od 11. do 12. t. m. napadli to važno vojno pristanišče Južne Italije ter ga ljuto obstreljavali. Angleške bombe so tako močno poškodovale eno izmed dveh italijanskih orjaških 35.000-tonskih oklopnic, da se je njen sprednji del pogreznil pod vodo. Druga oklopnica, tipa "Ca-vcur", je dobila bombo v zadnji del, ki se je tudi pogreznil v vodo. Angleško poročilo pravi, da je meniti močno poškodovana še tretja okLpnica istega tipa. Poleg tega so a-.igleške bombe onesposobile za boj dve križarki in dve pomožni ladji v is'em pristanišču. Posledice bombardiranja so Angleži fotografirali 13. t. m. in so na podlagi slik obvestili o tem hudem porazu italijanske vojne mornarice ves svet. V poslanski ibornici je sam predsednik vlade, Churchill, z neprikritim zadovoljstvom prečit?! poročilo mornariškega ministrstva in povedal, da je po tem napadu italijanska mornarica v Sredozemskem morju, ki je bila številčno močnejša od britanske, tako oslabljena, da se je položaj tam popolnoma spremenil. NOVA NESREČA JE PRIŠLA NAD ROMUNE Leto 1940 je bilo prav usodno za romunsko drža.o. Izgubila je Besa-rabijo, kmalu potem Sedmograško, lilednjič svojo neodvisnost, sedaj pa jo je zadel katastrofalen potres, ki je povzročil mnogo človeških žrtev in ogromno materijalno škodo. Več ko 1000 oseb je izgubilo življenje in ranjenih je več ko 2000 ljudi. Zemlja pa se še do sedaj ni umirila, ampak je še vedno čuti potresne sunke, kar seveda povzroča že itak prep.ašenemu prebivalstvu silen strah. Potres je bil po nekaterih krajih tako silen, da so se zrušile cele vasi j in pokopale prebivalce. CHAMBERLAIN UMRL EivJ ministrski predsednik angleške vlade Neville Ghamberiain je umrl preteklo soboto, star 71 let. Chamoenam, ki se je po dovršenih šolan začei ba»iti s trgovino, se je posvetil politiki, ko je bil že precej v letih. Ker je bil sposoben človek, posebno v finančnih zadevah, je brž napredoval m usojeno mu je bilo, da je v času, ko so se začeli za Veliko Britanijo najtežji časi, nosil |na svo ih ramenih hudo odgovornost predsednika vlade. Chamber-lain, "mož z dežnikom", je bil miroljuben č ovek in si je prizadeval, da obvarje Evropo pred najhujšo točo — svinčeno točo, ki se je končno le vsula nanjo. V svojem miroljubnem prizadevanju je Chamber-lam prepustil Češkoslovaško njeni j usodi, ko se je v Monakovem z Mus-solinijem in Hitlerjem pobotal v prepričanju, da je za dolgo vrsto let zagotovil evropskim narodom mirno sožitje. Veliko je bilo njegovo razočaranje, ko je uvidel, da so ga njegova monakovska upanja varala. | Vojna je izbruhnila in Chamberlai-! nu, ki se je je zmerom bal, ni bilo dano, da bi videl, kako se bo kon-■ čola. Vodstvo vlade je po prvem za ¡Anglijo nesrečnem delu vojne pre-| pustil Churchillu, politiku, ki ga je zaradi njegoveg apacifizma in vere v Hitlerjeve in Mussolini j eve obljube ostro napadal, sam je še nekaj časa ostal v vladi z manj odgovornim položajem, končno pa ga je bolezen prisilila, da se je odpovedal državnim poslom. V soboto ga je poiskala smrt. URADNI OGLASI IN FAŠISTIČNI LISTI V mestnem občanskem svetu se je razpravljalo o uradnih oglasih, ki jih objavljajo listi. V tej zadevi je stavil svetnik Penelon predlog, da občinska uprava ne daje oglasov v liste, ki so fašistične tendence. STRANKARSKA NESTRPNOST V Mendozi se bodo januarja vršile volitve. Stranke pa že sedaj prirejajo volilne shode. Kakor pa je pri strankarskih za-grizencih že navada, da pride do boja, tako je prišlo tudi v nedeljo v Chilecitu in San Carlosu do hudega boja med radikali in demokrati, čigar posledica .ie bila, da je ostal eden mrtev, osem pa ranjenih, med temi nekaj ranejnih na smrt. Sedaj policija preiskuje kdo je povzročil napad in kdo so napadalci. Nekaj radikalov, kakor tudi demokratov je tudi že prijela. LETALKA LORENZINI JE PRISPELA Znana argentinska pilotinja, Carola Lorenzini, ki se je z letalom Focke Wulf udeležila proslave "Dneva kril" v Brazilu, je v soboto priletela na pristajališče Rivadavia v Seis de Setiembre. Drugi letalci, kakor že znano so se že teden prej vrnili. Lorenzini pa je radi poškodbe pri letalu morala ostati še toliko časa v Brazilu, da so ji letalo popravili, da je zamogla poleteti. pošta preko Sev. Amerike ali pa Japonske. Iz Japonske namreč parniki dospejo redno, včasih kar po več v tednu. Kar se tiče pisem iz naših krajev, jih dospe .malo in še ta so cenzurirana. Največ pisem dobijo rojaki potom zrakoplova. KUBANSKI LETALCI V ARGENTINI Te dni sta dospela s svojima leta- i loma v Argentino kubanska letalca ' Oscar ltivero in Juan Iiuiz Monte-; negro. Kubanska letalca sta za časa svojega bivanja posetila državnega podpredsednika dr. Castilla, ki sta mu izročila pozdrav predsednika Kube. CHILE ZAHTEVA DELEŽ NA JUGU Chilenska vlada je sporočila zainteresiranim državam na Južnem Anrartiku, da smatra gotov predel na Antartiku kot njen teritorij. Poleg drugih je bila o tem obve- j ščena tudi argentinska vlada, ki je ' takoj zadevo proučila ter sporočila čilenski vladi, da se glede tega obe j vladi sporazumeta. DOMAČE VESTI VENDAR ENA ŠTORKLJA Zadnje čase ni slišati, da bi se kje pri naših ljudeh oglasila štorklja. Morda je temu kriva vojna, pa se štorklja boji hoditi okrog. Toda v soboto je le posetila našega znanega rojaka Rajka Rayerja ter prinesla njegovi ženi Viktoriji zdravega in junaškega fantiča. Srečna mati, kakor sinček se počutita kar najbolje, kar nas zelo veseli. Rojaku Rayerju ter njegovi go-spej Viktoriji ob tem veselem dogodku iskreno častitamo ter želimo, da bi se mladorojenec krepko razvi-jal. Žalostna smrt našega! Objave poslaništva rojaka GIBANJE PARNIKOV Zadnji, kakor tudi ta teden ni prispel noben parnik ali motornik iz Evrope. Tudi angleška "High. Bri-J gade" in "Avila Star" ne, ki sta¡ bila najavljena že za torek 5. t. m. j Da nista še priplula je mogoče razlagati tako, da se ne čutita do-! volj varna, ker se nahaja baje v tu-! kajšnjih vodah neka nemška vojna ladja, ki preži na angleške parnike, ki prevažajo meso v Anglijo, da jih potopi. O "Avila Stai*u" poročajo sicer, da prispe danes. A "High. Brigade" pa je kar izginil v morju. Na poti sem je španski prevoznik "Cabo de B. Esperanza", ki ima dospeti prve dni tedna. Zelo pogosti pa so iz Severne A-merike. Zadnje čase je prišlo precej pošte, posebno iz Jugoslavije. Ker pa iz Evrope ni dospel v tem času nikak parnik, bi se dalo sklepati, da gre HIŠO V NAJEM Vzamem v najem hišo z eno ali dvema sobama, nekoliko zemljišča in če je mogoče tudi z galponom, kje v Saavedri, Villa Urquizi ali k je tam v bližini. Kdor bi tedaj hotel hišo oddati naj se zglnsi osebno ali pismeno na J. L., ulica Gral. César Díaz 1657, Buenos Aires. Naročnikom in ogla-ševateljem na znanje Če bo prihodnja številka "Slovenskega lista" izšla, nismo gotovi, ker bodo stavci, če se njihovi zahtevi ne ugodi, stopili v stavko. V slučaju torej, da do nedelje ne dobite lista, je dokaz, da list ni izšel, radi česar ne reklamirajte. BREZSKRBNA BODOČNOST ZA NA STAROST Za $ 1400 na prodaj kmetija s kokošnjakom, zemlje 4% ha blizu železnice F.C.C.P. Skozi teče bister potok, je posebej tudi vodnjak. Na čakri se sedaj gojijo gosi, kokoši, čebele, konji in drugo govedo. Črez 250 vrst sadja, največ češpelj. Je tudi primeren gozd. eJ pa tudi več drugih zemljišč poceni na prodaj. Z:i pojasnila se je obrniti na: Franc Abe, Sapuray, República Paraguay. Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires Slovenska restavracija ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo. Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in LETNO KEGLJIŠČE. MARIJA SANCIN JORGE NEWBERRY 3372 ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50-0277 TALLER DE CARROCERIAS "EL RAPIDO" IVAN CERKVENIK Barvanje sistema "Duco" — Tapeciran je — Pre vlaka — Ka-bine — Karoserije — Popravljanje blatnikov ENTRE RIOS 310 QUILMES U. T. 203 - 1298 Quilmes Letopis za leto 1941 izšel Koledar za leto 1941 je že tiskan. Vsi tisti, ki so se nanj naročili, ga že lahko dobe. V razprodaji je tudi pri naslednjih: V Gosp. podp. društvu Slovencev v Villi Devoto, ulica Simbrón 5148. V Slovenskem domu, ulica Gral. César Díaz 1657 in pri Matevžu Sim-čiču, v pizeriji na Paternalu. Cena koledarju je 1 peso. V soboto, dne 9. t. m. ob 13.20 uri, je po neprevidnosti postal žrtev železniške nesreče, naš rojak Severin Furlani. Nesreča se je zgodila na križišču proge Centralne argentinske železnice ob višini ulice Mel án. Umrl je na licu mesta vs ed hudih poškodb, ki mu jih je zadal električni osebni vlak štev. 769, kateri je, v oskrbi motorista Santiaga Córdoba, vozil iz Retira v Villa Ballester. Domneva se, da se je nesreča zgo-| dila zato, ker je pokojnik zadnje ča-| se trpel vsled neke bolezni v ušesih 1 in postal de'oma gluh, radi česar baje ni slišal prihajajočega vlaka in j postal njegova žrtev. Pokojni Severin Furlani, star 37 let, je bil doma iz Trsta, z Vrdele, in je imel tukaj samo dva bratranca, Stanislava in Rajmunda Baretto, katera sta poskrbela za njegov po-I greb. V domovini zapušča mater, ¡ brata in dve sestri. Naj mu bo lahka argentinska 1 zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! Zahvala Najlepšo zahvalo izražava tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba našega bratranca Ssverina Furlani in mu prinesli cvetja na prerani grob. Stanislav in Rajmund Baretto Avda. de Mayo 1370/IIL lvr. jugoslovansko poslaništvo išče in poziva, da se javijo sledeči izseljenci: Levajič B. Rade iz Petrovgrada. Do 1937 leta se je javljal iz Tres Sargentos f.c.g.b'.a. Božič Ivan iz Poturena. Njegov zadnji naslov je bil prejšnja leta: Bs. Aires, Pinzón 107, kjer je bil na hrani. Maljkovic Ika iz Trogira. Stanovala je do pred kratkem na Dock Sudu, ulica Irala 1498. Kovačič Stjepan iz Bosiljeva. Priselil se je v Argentino pred kakimi 16 leti in se je zadnjič javil leta 1939 iz lis. Airesa. Bažadona Ivan iz Krasa. Naslov ni znan. Marinkovic Vaso iz Beograda. Ne zna se kje se nahaja. Megyesi Imre iz Stare Kaniže. Leta 1932 se je javil iz Bs. Airesa. Kohanec Stevan iz Novega Sada. Do leta 1936 se je javljal iz Bs. Airesa. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? S prireditve "Na Akoukaguo" Nekaj posebnega so prireditve, ki imajo delni ali pa celi program v ka-steijanščini, ker s tem omogočijo vstop tudi tukajšnjim krogom. V Buenos Airesu smo imeli že več takih prireditev, navadno v dvorani San José, Azcuénaga 158. Nekaj slič-nega je bila tudi prireditev pretekle nedelje, 3. novembra, katere glavna točka je bil film "Gremo na Akon-kaguo", ki ima za nas poseben pomen, ker nam uprizori ekspedicijo katere se je vdeležil tudi č. g. Jože Kastelic, in s katere se ni več vrnil. Vsaka prireditev zahteva skrbne priprave in dobre organizacije. Toda za tisto, ki je določena tudi tukajšnji javnosti, to prav posebno velja. Saj vendar s tako prireditvijo več ali manj pokažemo našo prosve-to, našo narodno dušo. Torej k prireditvi pretekle nedelje! Takoj pri prvem nastopu smo zelo občutljivo pogrešali ojačevalca glasu, ker nežen glas naše male Irene Vidmarjeve in Ide Pečenko, ki sta navzoče pozdravili, ena v španskem, druga v slovenskem jeziku, se je izgubljal med prvimi vrstami gledalcev. Tudi napovedovalca poedinih točk včasih ni bilo si šati dobro in tudi izgovorjava ni bila popolna. Nastop "Dve zastavi", kjer je Irena Jekšetova v slovenščini in An gela Laknerjeva v španščini, recitirala, je bil krasno izvršen, samo ojačevalca glasu smo zopet zelo po Prva slovenska radio-telinična delavnica Naznanjam cenj. rojakom, da se nahajam s svojo radio-teh-nično delavnico v ulici MAURE 3571 — U. T. 54-4650 (prej Andrés Arguibel 146S). kjer sem na razpolago cenj. kli-jenteli. Konstrukcija prvovrstnih aparatov lastne znamke "Iliria " J. KREBELJ soBOi==oaoc== D grešali. Smisel ilustracije tega nastopa se je porodila v zadnjem trenutku, zato se ni mogla izvršit' v taKi meri, kakor bi bilo želeti. Vendar je bilo ganljivo, kako je na belem vrhu "Akonkague" žarel križ, kako je "snežilo", medtem ko so v kratkih potezih recitirale življenje našega pokojnega gosp. Jožeta, ki je hotel zasaditi križ v višavah, kjer vlada večna tišina, ki jo pretrga samo sila vetrov in viharjev. Ta je bila najlepša točka celega programa. ki bi še pridobila z primerno glazbo. Vsekako je bila zamisel, ki so jo dale šolske sestre, nekaj prav lepega. "Na.odno kolo", izpeljano od naših šolskih deklic je želo zelo mnogo uspeha, tako da je ljudstvo z burnim ploskanjem zahtevalo še enkratnega nastopa, čemur pa se ni moglo ustreči. Pevski zbor "Slovenskega Doma" je s svojim "Triglavom" pokazal, da smo res pevski narod. Tudi pevski zbor "Slovenske Krajine" je po kazal, da mu ne manjka dobre volje. Besede gosp. Janeza Hladnika bi la^lco bile malo bolj glasne. Film o evharističnem kongresu v Budimpešti, ki je bil podan precej v začetku, nam je pokazal versko navdušenje madjarskega naroda. Obenem smo lahko občudovali nekaj krasnih poslopij glavnega mesta naše sosedne države. Kot že rečeno, glavna točka programa je bil film o Akonkagui, ki je bil predstavljen v dveh delih. Videli smo g. Jožeta Kastelica, ki je imel svojo zadnio mašo na višini 4300 m (Plaza de Mulas), in kako je potem z drugimi turisti nadaljeval hojo, da bi končno dosegel vrh najvišje gore v Južni Ameriki. Pri nobenem teb filmov se ni pripetilo, kakor se včasih zgodi v kakem "cine del barrio", da postane kar naenkrat vse tiho in na platnu vse temno. Le škoda, da so se vsi gledalci po drugem delu filma o A-konkagui razšli. Temu pa je bil kriv napovedovalec, ker ni ljudstva prej opozoril, da po tem filmu, program še sledi. Tako pa se je pripetilo, da ko so ljudje na platnu zagledali tiste tri usodne črke FIN, so Be vzdignili kot na povelie in hiteli k izhodu. Mi pa smo gledali osuplo za njimi, ker jih nazaj držati, bi se reklo proti vodi plavati. Pevci so zaman čakali, da bi še enkrat nastopili in tudi film o zimskem športu v Evropi, katerega smo imeli pripravljenega kot zadnjo točko, ni prišel na svoj račun. Pa bo ča^al za drugo priliko. V celoti se lahko reče, da je prireditev dobro uspela. Ne pretiravam mnogo, če rečem, da je bilo okrog 1000 gledalcev, čisti dobiček te prireditve je določen za našo revijo "Duhovno Življenje", čigar ustanovitelju je bila prireditev namenjena. Pa saj tudi drugače ne bi moglo biti, ko smo tekom prireditve videli, kako je preživel zadnji dan, malone zadnje ure svojega življenja v gorah, predno je za vselej izginil med skalovjem, katero krije večni sneg. Ker so te vrste več ali manj avto-kritika, ne bo izgledalo čudno, če se na koncu teh ocenjevalskih vrst zahvalimo vsem tistim, ki so pripomogli, da je prireditev dobro uspela. Gonilna sila vsega gibanja je bil seveda g. Janez Hladni«;. Pridne šolske sestre so pa pripravljale našo mladino za dober nastop. Njim se tudi imamo zahvaliti za scenerijo "Akonkague55 in "snežitve". Gospa Cotič in njena hčerka Darinka, sta imeli na skrbi vse kar se tiče srečolova in tudi marsikateri dobitek same prispevale. Gospa Krševan pa nam je pripravila vsa ta "sladka" presenečenja, ki so jih potem naša pridna dekleta med prireditvijo prodajala. Rekord agilnosti je dosegla Zizmond, ki je pomagala povsod, kjer smo rabili pridnih ženskih rok. Prav lepa hvala gre tudi vsem, ki so prispevali dobitke za srečolov, ki so prodajali vstopnice, ali na katerikoli način pomagali. Andrej Lah. Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 17. NOVEMBRA: DOMAČA ZABAVA v društvenih prostorih, ulica Gral. César Día* 1657. V NEDELJO 1. DECEMBRA, ka; terega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov v ulici Alsina 2832. SILVESTROV VEČER se bo vršil letos tudi v dvorani ulice Alsina. ü -3Ü 'SLOVENSKI DOM VABI na lepo družinsko zabavo, ki se bo vršila v nedeljo 17. novembra ob 4. in pol popoldne v društvenih prostorih, ulica Gral César Días 1657. SPORED : 1. Otvoritev — Godba. 2. Petje mešanega zbora 2. Petje moškega zbora 4. Petje mešanega zbora. 5. Veseloigra v dveh dejanjih: "Gospa Kordula" OSEBE: Gašpar Strahopetec — Emil Lozej Korduia, njegova žena — Irena Jekšetova Marijana Jezičkova — Vida Kjuder Katra Bezgavčeva — Marija Lozei Mina Slaakulja — Marija Mavčeva Gospa Kljunova — Fani Lakne;-Uršika, kuharica — Darinka Cotič Duh — Martin Keber. Po sporedu ples. Sviral bo orkester "ISTRA" IZ ROSARIA Slov. D. D. "Triglav'" PRENESENA OTVORITEV PLESIŠČA DRUŠTVA "TRIGLAV" Svečana otvoritev plesišča D. D. "Triglav" v Rosariu se vrši v nedeljo 24. novembra ob 6 uri popoldne, ulica Gral. Mitre 3924. Fantje se pripravljajo z velikim navdušenje, ker se zagotavlja veliki uspeh. Bodo pobavljena vsa društva in sploh vsi prebivalci Barrio Suizo, v katerem se nahaja Slovenski Dom Vstopnina: Člani $ 0.55, ne člani 1.05. Nasvidenje torej 24. novembra. S pričakovanjem Vas bratsko pozdravlja Odbor. (V slučaju dežja se vrši otvoritev nedeljo pozneje.) točno povedati, kar pa bomo že pravočasno objavili. Dne 17. t. m. bo članski sestanek. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži tega sestanka, ker se bo govorico o podpori, do katere ima vsak član društva pravico in katera se bo začela dajati po obstoja enega leta. Torej ne pozabite priti v nedeljo 17. novembra po molitvah v društveni lokal, v ulici Alrnafuerte 258, Avellaneda. SEJA ŠOLSKEGA ODBORA ' Opozarja se Šolski odbor na redno odborovo sejo, ki se bo vršila dne 17. t. m. točno ob 3 popoldne. Tajnik Smrdel. ©t wr< . : <♦>: •»>. >»x :>:«< >:♦>: :m Proslava Zedinjenja IN "IZSELJENSKE NEDELJE" V nedeljo 1. decembra bo "Slovenski dom praznoval "Izseljensko nedeljo". Praznovanje tega praznika je "Slovenski dom" obhajal, le v manjšem obsegu v društvenih prostorih, letos pa bo "Izseljensko nedeljo" praznoval bolj sijajno. Praznoval jo bo v dvorani XX. Setiembre, ulica A1 sina 2832. Ob tej priliki bo "Slovenski dom" obhajal tudi praznik "Zedinjenja" ter bo dal priložnost onim izseljencem in družinam, ki se sobotne proslave ne bodo mogli udeležiti, da bodo le zamogli ta pomembni praznik obhajati. Natančen spored te lepe prireditve priobčujemo na drugem mestu današnje številke. GOSPODARSKO DRUŠTVO IZ VILLE DEVOTO BO NASTOPILO NA JUGOSLOVANSKI RADIO-URI V nedeljo 17. novembra bo zapel nekaj pesmi na Jugoslovanski radio-uri mešan zbor Gospodarskega podp. društvo Slovence iz Ville Devoto . .Gpoz;rjamo poslušalce naše radio-ure, da se bo pričela jugoslovanska radio-ura odslej Vi ure prej kot do-sedaj, to je ob 9.45. IZ AVELLANEDE Članski sestanek Društvo "Slovenska Krajina" na A vel'abe di lepo napreduje, čeprav so nekateri odstopili, ker ni bila zadnja pri editev v dobro znani gostilni na Avellanedi. To se pa zaradi tega ni zgodilo, ker je premajhen pros or in ker ni pod streho. Pa če so odstopili jih ne bomo silili nazaj. Sedaj spst pripravljamo prireditev, samo kraj in datum se še ne more SLOVENSKI DON VABI NA SVEČANO PROSLAVO ZEDINJENJA in IZSELJENSKE NEDELJE ki se bo vršila v nedeljo 1. DECEMBRA ob 4 uri in pol pod pokroviteljstvom ministra g. dr. IZIDORJA CANKARJA v dvorani XX. Setiembre, ulica ALSINA 2832. SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska h.mu a. 2. 1. DECEMBER — deklamira Anica Lakner. 3. POZDRAVNI PLES — Slo.enska šo a 3 Paternala. 4. Nagovor g. ministra dr. I. CANKARJA. 5. H. volane: SLOVAN NA DAN —mešan zbor. 6. SVINČENI VOJAKI — ples, Lili Tomasjo. 7. A. Hajdrih: JADRANSKO MORJE m.sKi zbor. 8. JUGOSLAVIJA TI NAŠA MATI — deklam. Oskar Živec. 9. JUGOSLOVANSKO KOLO — S.ovens^a šola s Paternala. 10. J. Aljaž: DNEVA NAM PRIPELJI ŽAR — moški zbor. 11. RAJANJE DEK1.IC z zastavicami — Slov. šola s Paternala. 12. MODRA DONAVA — ples fantov in deklet "Slovenskega do- ma" spremljan s petjem (Zofka Sulic). 13. TEŽEK RAČUN (dvogovor) — Ida Pečenko in Ada Gregorič. 14. PLES — izvaja Irena Vidmar. 15. SLOVENEC, SRB, HRVAT — moški zbor. 16. V PEPELNIČNI NOČI — dekLm. DarmKa Čehovin. 17. VESELA VDOVICA — ples; Lili Tomaseo in Nelly Rizuolo. 18- V. V.: KNEZOV ZET — meš. zbor. I0- H. Volarič: NEZAKONSKA MATI — Solospev, Zofka Sulic. 20- J. Aljaž: TRIGLAV — meš. zbor. PO SPOREDU BOGAT SREČOLOV , S,VI RA ORKESTER "ISTRA". K obilni udeležbi ponovno vabi ODBOR' IZ C0RD0BE ČLANSKI SESTANEK DRUŠTVA "EDINOST" Zelo živahen je bil članski sestanek dne 27. oktobra t. 1., v društveni pros orili in v hiši tovariša Jožefa Francetiča, ulica Leon Pinedo Aorte št. 457 Udeležilo se je sestanka čez 50 članov tega novega in ne-utrujenega društva, katero je napelo sedaj vse svoje moči, da po dolgih letih bojevanja, sedaj pokaže našim izseljencem ne samo v Cordobi, ampak tudi po vsej Južni Ameriki, da ne samo veliko in ogromno število ljudi more napraviti kak uspeh. Upamo da nas naši izseljenci dobro razumejo kaj in kako mislimo napredovati. Vsak posamezno si mora misliti, da kadar je polje enkrat zapuščeno, da ne rodi, tako so tudi društvene reči, kadar se opustijo in zan rnariio. Resnično je, da se moramo iskreno zahvaliti našim Slovencem v Cordobi, ker so se potrudili ter točno ob uri prišli na članski sestanek in pokala i društvenemu odboru, da mu bodo, v njegovih stremljenjih požr-¡ tvovalno pomagali. Tudi smo se zahvalili gosp. Doctores David V. Bustos, Manuel López Carusillo, Mateo T. Longhi, kateri zdravniki so nam obljubili svojo profesionalno službo od enega do dve leti brezplačno, da se društvo malo opomore. Zato-ej pozivliam vse Slovence v Cordobi in okolici, da pristopijo v naše društvo, katero ima dobre na-| mene, da smo vsi skupaj in da si vsi P"tn»"8mft. Fden za vse in vsi za enega, ker to dobro ¡veste, da v slogi je '"oč Za slovensko Delavsko Podporno Društvo EDINOST v Córdobi Anton Stepan, tajnik * ^ O društvu "Edinost" je priobčil članek tudi argentinski list v Cordobi "La Voz del Interior". List omenja, da imajo člani brezplačno zdravniško pomoč ter poziv-lia. da pistopi v društvo čimveč rojakov. Razpored proslav Zedinjenja V SOBOTO 30. NOVEMBRA ob 9 uri zvečer se bo vršila proslava vseh izseljenskih društev v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Peña 242. V NEDELJO 1. DECEMBRA ob 10 uri svečan prenos Jugoslovanske radio-ure, katero bo otvoril £ priložnostnem govorom minister g. dr. Izidor Cankar. Ob 10 uri in 10 min. bo svečana maša v ruski cerkvi, u'.ica Brazil Popol dne ob 4 uri se bo mršila proslava Zedinjenja, ki jo bo priredd "Slovenski dom" v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. Jugos1 ovansk izseljenci brez razlike mej in mišljenja, udeležite se teh proslav polnoštevilno! 315. Ob 10 uri in 45 minut pa bo maša v katoliški cerkvi. Po maši takoj pa bo g. minist ?r sprejemal čestitke jugoslovanskih izseljencev v prostorih poslaništva, 1 ulica Charcas 1705. FotcttflftfpS M^ud Paternalska dekleta, ki so se postavila na, prireditvi in katera bomo imeli spet priliko videti na priredi tvi Zedinjenja dne 1. decembra t. 1. 'Á íí f b LOVENSKI DOM" ¡ I Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires | PROSTORI: odprti za članstvo»vsak dan od 7. ure zvečer naprej, oh nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, ía kar čutiš največ veselja! 1 i i i ?? v? I I ñ é § '4 Jugoslovanska radio oddajna postaja v Beogradu Jugoslovanski izseljenci, ki imajo radio aparate na kratke valove, morejo zvedeti najnovejše evropske in vesti iz Jugoslavije potom radio-od- dajne postaje v Beogradu, ki od sedaj naprej oddaja prenos ob 7 uri 55 minut zvečer, kakor že prej na valovni dolžini 19.69 mtr. Ker pošta neredno ali sploh ne prihaja več ter so tudi vsi jugoslovanski časopisi za inzemstvo ustavljeni, naj se rojaki poslužujejo radia, ki bodo točno in hitro obveščeni o najnovejših dogodkih. aoi 301 301 10; D o D v Jugoslovansko šolsko društvo v Rosariu vabi vse Slovence in Hrvate ter vse prijatelje slovenske šole in lepega slovenskega jezica na veliko š„1sko prireditev v PROSLAVO ZEDINJENJA, ki se bo vršila dne 8. DECEMBRA ob 4 h. popoldne v dvorani 1. de Mayo 1159. S PO R E D : 1. — Argentinska in jugoslovanska narodna himna. 2. — Pesma junaštva (üleKsa Santič;, dek.amacija. 3. — Petje (Pojo otroci Slovenske š-le): a) Stsrjanček poje (narodna) b) Junak iz LiKe (hrv. narodna) c) K polnočnici (P. H. Satner). 4. — Mi (Ivan Lah), deklamacija. 5. — Lutkarski oder (lutke vodijo šolski otroci): a) Koncert b) Pepel^a — Igrica v 3 dejanjih. 6. — Miklavžev večer. — Obdarovanje otrok. Muzikalni del prireditve v oskrbi Bertrce in Iva Rubeša in Sonje Sarjanovič. Po sporedu prosta zabava, ples, šaljiva pošta. "f V D o SOBE V NAJEM V najem se odda na lepem kraju v Villi Devoto eno ali dve zračni sobi, primerni za eno osebo. Poizve se pri uredništvu lista. OTROKE V OSKRBO Zanesljiva družina sprejme v oskrbo enega ali tudi več otrok, starih od 2 do 6 let. Naslov se izve pri uredništvu lista. S Hrvatski Tawburaski Zbor "ZAGREB" «■»i««?®- ft n a a r 1 O . GODBA HRVATSKIH TAMBURAŠEV Vsi iskreno vabljeni 101 ioe zoe ioe ODBOR oejoc «SKIl -3* ,•»>.. sme ■»> •:♦>. >:♦>. 5XKSflKÍ«365,<♦>:.30B£ SaBC. ..<♦>...'<«< >3*; ¿»K .iS»: ,<♦>:,<<&...<<*: ^ Slovenci doma in po svetu ÍKW»'»;:«««:« ^airtfflifffflg»!^^ VESTI IZ PRIMORSKE IN JUGOSLAVIJE NOV ZAKONSKI UČNI NAČRT ZA UČITELJSTVO V JULIJSKI KRAJINI Ministrski svet je pri svoji zadnji seji odobril zakonski načrt, ki določa ugodnosti za učiteljski zbor, za nadzornike in voditelje na ljudskih šolali v pokrajinah Julijske Krajine. Z novim zakonom se hoče zboljšati sestava učiteljskega zbora v obmejnih predelih in ga napraviti sposobnega za izvajanje posebnih nalog, ki so mu naložene; novi zakon naj v prvi vrsti olajša pritok izbranih, zlasti moških učnih moči v naznačene pokrajine in naj omogoči njihovo nastanitev v notranjosti omenjenih pokrajin. Glavne ugodnosti, ki jih določa zakon, so: a) kdor bo določeno dobo služboval v obmejnih pokrajinah, bo imel prednost pri izbiri službenega mesta, ko bo prosil za premestitev; b) službovanje v obmejnih krajih se bo zvišalo za eno tretjino pri štetju službenih let in pri določitvi pokojnine. DUHOVNIŠKA VEST Msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik v Gorici, je na Mali Šmaren slovesno daroval zlato mašo v, svetogorski baziliki. Na ta dan se. vsako leto zbere v svetišču mnogo romarjev, kajti to je zahvalni praz-< nik za letino in družinsko romanje. Letos pa se je na sončnem vrhu zbralo okoli 12.000 ljudi, ki, so privreli od vseh strani dežele,, da se udeležijo redkega slávja zlate maše cerkvenega dostojanstvenika, ki je visoko spoštovan in priljubljen. Vzornemu duhovniku, ki je pol stoletja neutrudno delal za ljudstvo, želimo lepo in dolgo zarjo večerno! — Janez Eržen, do zdaj kurat v Lomu na Kanalskem, je imenovan za župnika v Biljah pri Gorici. V NARASLI IDRIJCI JE MLAD FANT IZGUBIL ŽIVLJENJE Zaradi hudih nalivov je Idrijca močno narasla. V nedeljo, 15. septembra popoldne, je 15 letni Valentin Burtiik iz Spodnje Idrije lovil ob narasli vodi drva, ki jih je Idrijca bogve kje odplavila in nosila s seboj. Ob sedanji draginji drv, ki se jih povrh vsega še zelo težko dobi, je lovljenje in zbiranje drv za revne družine važno vprašanje in se zlasti fantje ne plašijo nevarnosti, ki jim grozi pri tem delu. Tudi mladi Tine je bil podjeten in koraj-žen. Postavil se je na bregu tik ob deroči strugi in segal po plavajočem lesu. Nesreča pa je hotela, da iiavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporoča PETER FILIPČIČ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 5« - 2295 La Paternal Bs. Aires se je razmočena zemlja, na kateri je stal, usedla, zdrknila v valove in odnesla s seboj tudi pridnega fanta. Prestrašeni nesrečnež se je nekaj hipov boril z vodovjem, potem pa je omagal in izginil v vrtincih. Njegova mati je bila z njim ob vodi in mu je pomagala spravljati naplav-ljena drva. Mislite si n.jeno grozo ;n obupanost, ko je videla sina zle-teti v vodo, ga videla boriti se z valovi in videla, kako so ga požrli, pa mu ni mogla pomagati in tudi nobene pomoči ni bilo blizu!? Uboga mati, ubogi sin! TOČA V BRDIH NAPRAVILA VELIKANSKO ŠKODO Po italijanskih listih so uradne cenitve ugotovile, da znaša škoda, ki jo je napravila strašna ledena šiba na vinogradih, sadovnjakih in njivah po nekaterih krajih v Brdih, 1 milijon 200 tisoč lir ter da se oblasti trudijo, kako bi s primernimi u-krepi olajšale prizadetim vinogradnikom njihov obupni položaj. Najhuje je neurje klestilo v pasu med Števerjanom in Kojskim. Na Niv-cah in na Humu, ki ležita v tem predelu, so ponekod trte tako razbite, da štrle goli koli pokoncu. Židovstvo in jugoslovansko gospodarstvo O vplivu judovstva na jugoslovansko gospodarstvo razpravlja v več člankih beograjsko "Vreme" in našteva dejanske primere, iz katerih se vidi, da so j udje pri nas krepko zasidrani v gospodarstvu in imajo kontrolo nad večino kapitalov. Posebno se iz teh poročil vidi, da je skoro vsa trgovina in bankarstvo v rokah jutlov v Zagrebu, Osijeku, vojvodinskih mestih , Skoplju, Banja-luki in drugih večjih krajih. Posebno imajo judje v rokah vso trgovino z živili in žitom, veletrgovino z industrijskimi izdelki in surovinami in večino velikih bank. List nadalje pravi, da so v vseh krajih, kjer imajo judje neomejeno gospodarsko moč, ljudstvo z navdušenjem pozdravilo ukrep vlade, ki omejuje delovanje judov v trgovini. List našteva tudi nekaj primerov, iz katerih se vidi, da so bili judje največji verižniki in torej največji izsesoval-ci in škodljivci ljudstva, katerega gostoljubje so tako dolgo nemoteno izrabljali. Tako so judje glavni akterji na skopljanski črni borzi in znajo svoje poslovne mreže silno spretno razvijati, da jim oblasti največkrat ne morejo priti na sled. Znano je tudi, da znajo hitro menjati svoje firme in se spretno skrivati, da nihče ne bi mogel dobiti točne slike o obsegu njihovega poslovanja in o njihovih kapitalih. Tako pre-slepe tudi davkarije. Zlasti pa se radi poslužujejo trika, da imajo poslovne prostore revno opremljene in tesne, da dobi vsakdo prav nasproten vtis o stanju, kakor v resnici so. List zato sklepa, da morajo o-blasti nastopiti strogo in brezobzirno, sicer se bodo judje znali na vse načine izviti izpod udarca nove uredbe. Saj se govori, da so judje že vohali vnaprej grozečo nevihto in so ponekod svoje firme pravočasno prepisali na kristjane, da bi l;nn o še naprej pod tujim kritjem uganjali svoje verižništvo in grabili velike dobičke brez ozira na ijiuh.tvo in državo, v kateri so. TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO Ravnateljstvo za zunanjo írgob-no v Beogradu je sklenilo I točijo z Nemčijo in bo začelo dobavi j tja drobnico. Prva partija bo obsegala 20.CC0 jancav iz Južne Srbije. Drobnico todo začeli nakladati že prihodnji teden. Kmalu nato "-odo sledile še drr;lo razdvajanja delavcev od kmeta ter obeh od meščana. Treba je že nehati z ustvarjanjem večnih razlik med nami, ker nas to medsebojno odtuju-je in nas slabi na škodo naše hrvatske domovine. Naloga mladih je, da se medsebojno 'povežejo ne le v narodnem, temveč tudi v družabnem pogledu." TUJEC BO IZDELAL NAČRT ZA ZGRADITEV ŠPORTNEGA STADIONA Beograjska občina je poverila .nanemu nemškemu graditelju športnih stadionov, arhitektu Marku iz Berlina, izdelavo načrtov za •■radnjo velikega športnega stadiona v Beogradu, obenem pa še izdelavo načrtov za regulacijo gornjega dela mesta in celotnega Kalernegdana. M are h ,je izdelal podrobne načrte in makete iz mavca in jih predložil posebni komisiji, v kateri so zastopniki številnih ministrstev in beograjsko občine. Načrt predvideva gradnjo predora pod Kalemegdanom, da se pravilno reši železniški problem v prestolnici. Najprej bodo začeli graditi športni stadion, od tega pa najprej bazen za plavanje. Ostalo, bodo gradili postopoma. Graditi bodo začeli že prihodnjo pomlad. , krščanskega nauka med ljudstvom ' ter širjenju evharistične vzgoje s 1 slovesnimi skupnimi svetimi obhajili. Z ljudskimi misijoni so iztrebili z dež-ue zadnie ostanke krivover-stva. Zaradi potresa, r-.o stari kolegij podrli in znameniti učenjak o. Gabrijel Giutor je - vladnim dovoljenjem sezidal novo palačo. Leta 1768 je prevzel na ljubljanski akademiji novo stolico ^a mehaniko in poučeval obrtnike. Palačo si je preuredil v znanstvene namene. V njej si je naredil zvezdarno in .sabinet za mehanične in hidravlične študije. Po ukinitvi jezuitskega reda do leta 1814, ko je bil red spet obnovljen, je mnogo jezuitov delovalo kot bogoslovni profesorii. Delovanje jezuitov med nami je zapustilo svoj pečat in so mnogo pripomogli k našemu duhovnemu, narodnemu in kulturnemu življenju. NEMČIJA NAGRABILA MNOGO STAREGA. ŽELEZA IN GA PRODALA JUGOSLAVIJI Večje količine starega železa nam bo prodala Nemčija. Tam imajo starega železa toliko, da bodo pokrili vse domače potrebe in ga bodo dosti še izvozili. Izvoz toliknešga prirastka starega železa je treba iskati v nemških zmagali, ¿e bo naša indu-dobila večje količine starega železa, bodo spet za nekaj časti' po-! Tite vse domače potrebe. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih. ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem Ženske bolezni. Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.— Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI S K SLOVKNSK1 S U I P A C H A 2 8 (1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900) Letos kakor prejšnja leta KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ vam nudi najmodernejša, blaga znanih tovaren CAMPER in SAINFIELD. Vedno kakor vam je znano delo prvovrstno in cene nepretirane! GARMENDIA PRVO VSEUČILIŠČE V LJUBLJANI SO USTANOVILI JEZUITI Ob priliki 400 letnice jezuitskega reda ie na prosvetnem večeru dne 11. oktobra t. 1. predaval g. p. Bogomil Remec, ki ie uvodoma opisal živi i eni e ustanovitelja reda sv. Ignacija Lojolskega. Nato pa je g. predavatelj prešel na delo jezuitskega delovanja na Slovenskem, kier ie v T iubljani škof Tkalec skušal privabiti jezuite v deželo in poslal v rimski zavod "Collegium Germani-cum" več Slovencev. Leta 1597 so jezuiti pri sv. Jakobu odprli dva pripravljalna razreda gimnazije. Prvo nridigo so imeli na prvo postno nedeljo leta 1597, prvo adventno nedeljo pa so začeli razlagati krščanski nauk v slovenskem jeziku. Dočim je bilo podeželsko ljudstvo jezuitov veselo, jih sovražni jim protestantje liso bili veseli. Ko je postal ljub-lianski škof Tomaž Hren, se je začela protireformacija. Pri tem delu °o škofu Hrenu pomagali zlasti jezuiti. Leta 1613 je Hren blagoslovi temeli^i kamen ?a nova poslopja ";a kolegij in leta 1691 je cerkev sv. Ta^oba dobila obliko, ka>ršno ima xe danes. V njej je leta 1732 izklesal Robba čudoviti baročni oltar. Je-■roisVa gimnazija se ie leno razvijala. Iz jezuitske gimnazije je polagoma ostalo prvo slovensko vseučilišče in leta 1701 je bil prvi triletni modroslovni tečaj dopolnien. Z otvoritvijo Akademije je ljubljanska jezuitska šola dosegla višek. V Maribor so prišli nrvi jezuitje 1757 in na-"lednie leto so odprli gimnazijo. Po ukinitvi so se jezuiti vrnili na Slovensko po leto 1843. Poleg dela v svoji šoli so se posvetili poglobitvi SADILCI TOBAKA ZA POVIŠANJE CENE Skupina sadilcev tobaka iz Južne Srbije je dopotovala v Beograd in se zglafiila pri predsedniku vlade g. Cvetkoviču, finančnem ministru dr. Šuteju in generalnemu ravnate-ljuuprave državnih monopolov dr. Markovicu. Predložila je spomenico, v kateri prosi, da bi monopolna u-prava prihodnje leto tobak odkupovala po višjih cenah. Sadilci opravičujejo svoje zahteve z izjemnimi razmerami in z draginjo živil. Če bo vlada temu ustregla, se bodo prav gotovo podražili tobačni izdelki vseh vrst. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški poroči nišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Dr. Nicolás Martín ODVETNIK ZA TRGOVSKE ZADEVE Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno. ARENALES 1361 U. T. 41-3520, Buenos Aires RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Iirojačnica Izdelujem obleke po najnovejši modi. — Cene zmerne. Rojakom se priporoča Peter Capuder AYACUCHO 975, U. T. 41-9718 Buenos Aires V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. i1»1'» ™:«xKiiK^a¡>oa»ci t j¡m Jim juwwmnmm Kjer se izddujs obleke po naj-novejši modi in zmernih cenah. Rojakom se priporoča MARTIN TURK 24 de Noviembre 1915 - Bs. Aires ***** <♦>- -»i -♦>• •-♦>- ■>»>■■ <•-♦>■■ f . g FOTOGRAFIJA I 1 "LA MODERNA" I 2 v Ž VELIK POPUST PRI S A FOTOGRAFIRANJU h fc . . v Ne pozabite t FOTO "LA MODERNA"I g S. SASLAVSKY | ; Av. SAN MARTIN 2579 % Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $ Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Diplomirana na Univerzi v Pragi in v Buenos Airesu Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3M9 v v BOZIC JE BLIZU Nakažite že sedaj Vaše dinarje ali lire Ne oklevajte z denarnim nakazilom, ne čakajte na zadnji trenutek; posetite še danes BANKO BOSTON in pošljite Vaš Božični dar, koristujoč naš hitri način nakazovanja POTOM ZRAKOPLOVA. Nakazana vsota bo izročena Vaši obitelji v najkrajšem roku v gotovini brez kakih stroškov in odbitkov. Pozneje Vam bomo dostavili povratnico s svojeročnim podpisom prejemnika in označen jem dneva izplačila. V našem Jugoslovanskem Oddelku URADNIKI — STROKOVNJAKI Vas bodo hitro in vljudno postregli. Naš način nakazovanja s povratno priznanico je hiter, varen in ugoden. Izkoristite se vedno z njim. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 - Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST - BRZINA ZA POUK IN ZABAVO NAŠI MOŽJE Fran Levstik Martina Krpana poznamo vsi, saj smo čitali to povest že v ljudski šoli in tudi to vemo, da jo je spisal Franc Levstik. Ne bo odveč, ako pre-čitamo življenjepis moža — trpina, pesnika, pisatelja, kritika, jezikoslovca in politika —, ki je mnogo pripomogel k razvoju našega slovstva in jezika v drugi polovici prejšnjega stoletja. Saj je on tako-rekoč začetnik te književne dobe in je dolgo vodil s svojo sicer otro, a vendar stvarno kritiko vse tedanje slovstveno delovanje. Skozi njega so zrasli Stritar, Jurčič in Krsnik. On je mnogo pripomogel k razvoju Jenka, Gregorčiča in Aškerca ter posredno vplival na vse poznejše slovenske pesnike in pisatelje. Rodil se je 28. sepetmbra 1831. leta v vasici Spodnje Retje na Dolenjskem, pol ure hoda od fare Velike Lašče, kraj, ki nam je dal že več velikih mož, (na pr. Trubarja, Stritarja) in kjer se, po mnenju nekaterih, govori najčistejša slovenščina. Par let je hodil v velikolaško šolo; pozneje je prišel v Ljubljano, kjer je stopil 1844 leta v gimnazijo.. Napredoval je predvsem v jezikih in je posebno v slovenščini veljal za prvaka med dijaki. Že kot četrto in petošolec je priobčil prve pesmi v "Sloveniji". A že tu se je pokazala njegova stroga kritična narava: svoje pesmi je večkrat predelaval, nikoli ni bil sam s seboj zadovoljen, a še manj z drugimi slovenskimi pesniki, ki so se po 1. 1848 oglašali z raznimi proizvodi. Napisal je tudi ter vprizoril v Alojzevišču, čigar gojenec je bil, dva dramatična prizora. Ker je zapustil gimnazijo brez mature, ni mogel na vseučilišče. Vstopil je v nemški viteški red, ki ga je 1. 1854 poslal na Moravsko v Olomuc na tamkajšnje bogoslovno semenišče. Medtem je izšel v Ljubljani droben zvezek njegovih "Pes: mi" (1854), ki jih je mladina navdušeno prebirala. Gimnazijski ka-tehet jih je smatral za pohujšljive ter je dosegel, da so bile prepovedane in odvzeti vsi izvodi dijakom. Vrhu tega so naznanili Levstikovemu semeniškemu ravnatelju, da so pesmi razuzdane in ker jih ni hotel preklicati, je moral zapustiti olo-muško bogoslovnico, kjer se je poleg drugea učil tudi češkega jezika. Naslednja leta se je preživljal kot domači učitelj, bil je v rasnih službah, bi niso bile stalne in trdi pobte-o plačane ne. Leta 1861 je dobil tajniško službo pri tržaški "Čitalnici", a Ž3 leto kasneje je urejeval v Ljubljani Vilharjev politični list "Naprej", ki pa je kmalu prenehal, je državno pravdništvo napravilo tožbo proti uredniku in lastnñcu ter je sodišče oba obsodilo. Nekaj časa potem je bil izbran za tainika pri "Slovenski matici", a je maral tudi to mesto pustiti, ker tedanje razmere niso "Matici" dopuščale, da bi plačevala tainika. Ob koncu 1865 je dobil uredništvo velikega Wolfove-ga slovensko-nemškega slovarja, kar je pa trajalo le par let (do 1869V Naslednje leto je na Dunaju izdajal list "Pavliho", a radi ostrih nastopov proti tedanjim razmeram v Ljubljani ni dobil naklon i er osti in podpore; ?ato je moral "Pavliha" kmalu izostati. Avgusta 1872 se je vrnil Levstik z Miklošičevo pomočjo v I.iuMjano kot skriptor liceiske knjižnice. Za politiko se ni več bri- gal; bavil se je z mladinskim slovstvom ter je popravljal svoje pesmi in se poglobil v slovensko slovstveno zgodovino, dokler ni 1885 duševno obolel. Iz hudih muk ga je rešila smrt 16. novembra 1887. Drugo soboto bo torej obletnica njegove smrti. Ob času Levstikovega nastopa sta stala v ospredju slovenske javnosti, politično d '. B!.e WH 3 n siovstve-no pesnik Koseski, zelo konservativna moža, ki sta bila toliko v političnih kolikor v vseh drugih vprašanjih brez vsakega določenega cilja. Dr. Bleiweis, sicer zelo praktičen mož ni imel smisla za višje književne potrebe in tudi politično pod njegovim vodstvom ni prišlo do tistega razmaha, lri so ga tedanje razmere zahtevale, še posebno, ker ni dovolil nikakšne kritike v javnem delovanju. V to mrtvilo je planil mladi in idealni Levstik ter začel vsestransko delovanje, predvsem književno. Grajal je tedanje pesnike, ki se ubirali stopnje za Koseskim, "pesnikom praznih ter puhlih fraz", in ki niso poznali niti jezika. Pa je tudi z vrgledom pokazal kako je treba pisati in kje se je treba učiti jezika. Takoj ob nastopu so izšli trije nejgovi spisi: "Napake slovenskega pisanja", "Popotovanje iz Litije do Čuteža" in "Martin Krpan", ki so tesno vezani med seboj. V prvem spisu obravnava napake tedanjih pisateljev; v drugem razlaga, da se je treba učiti jezika ob živem viru, to je od neprokvar-jene govorice kmečkih ljudi — predvsem na Dolenjskem in Notranjskem; v "Martinu Krpanu" kaže, kako mora pisatelj obdelovati snov. "Učimo se jezika is ljudstva"; 'treba pisati za ljudstvo in zajemati iz ljudstva"; "pisatelj mora ljudstvo pognati mora vedeti kaj ljudstvo misli, kako govori in kako živi" ! To so bile njegove zahteve v omenjenih treh spisih. Tudi v politiki je s kritičnimi razpravami vršil v tistih časih zelo važno delo. Zastopal je odločno pravice Slovencev v javnem živlieni". P'V mu je bila popolna enakpravnost slovenščine in združena Slovenija; to je zagovarjal z vso silo in ostro nasprotoval politikom, ki so se zadovoljevali s trenutnimi uspehi. In to je bilo zanj usodno, ker s svojo, sicer vedno stvarno kritiko, se je celo zameril tedanjim voditeljem, li so mu zato dovolj grenili življenje, čenrav so priznavali njegove sposobnosti. V življenju se je boril z bedo, čeprav je doživel sadove svojega delovanja: Politično se je ves slovenski narod strnil in na velikih ljudskih "taborih" zahteval •svoje pravice; v književnosti je prišlo do presenetljivega razmaha; a jezikoslovno siro dobili po njem in njegovih rasledniHh ismed vseh Slovanov naj čistem jezik. ip. Laž m resnica v vzgoji Starši mnogokart tožijo, da so otroci lažnivi. Vprašujejo, odkod se je njihova laž vzela in kako bi otroke odva.jdili laganja. Če bi malo premislili in malo bolje opazovali, bi hitro našli odgovor na o';e vprašanji. Pedagogi vedno opozarjajo na preprosto dejstvo, da nc poznajo odraslega človeka, ki bi nikoli ne lagal. Kako bi naj laž ne zapredla tudi otrok, če ves odrasli svet laže? Odrasli celo delijo laži v najrazličnej- SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U.T.Olivos (741)-1304 še vrste, v dovoljene in nedovoljene, majhne in velike, socialne in ne-socialne, nedolžne in zlobne, priložnostne in konvencionalne. Otrok ima prav tenak in natančen sluh in laž hitro opazi. Ne ve pa za razne stopnje in različne laži. Enkrat, dvakrat previdno poskusi uporabljati laž kot izgovor in ker mu uspe, postane laž priljubljeno sredstvo ne le za izgovore, ampak tudi za doseza-nje vseh mogočih želja. Če starši torej vprašujejo, odkod se je laž vzela, je odgovor kaj preprost: od njih! Od vse odrasle okolice! Ko se oče zlaže materi, mati očetu, služkinja obema, starejši brat ali sestra, vse te morda "majhne" in "nedolžne" laži ne ostanejo otroku prikrite. Ali če se starši pogovarjajo o znancih, jih obirajo do kosti in izjavljajo, da jih ne marajo, potem se pa pri srečanju kar cedijo od priliznjene prijaznosti, to otroku kajpak ne ostane prikrito. Le tega ne ve, da taki laži. pravimo "konvencio-nalna" in da tako laže ves civilizirani svet. Mnogokrat pa ni le tako, da otrok sliši lagati odrasle in starejše otroke, ampak ga tudi neposredno vzgajajo k laži.' "Ne smeš mami povedati!" je tako neposredno navodilo k leži. Prav tako neposredno navodilo k laži je, če petletnemu fantičku naročajo, naj sprevodniku pove, da še ni štiri leta star. Ko sprevodnik pride, se otrok seveda zlaže. Zlaže se pa z odporom, ne morda zaradi tega, ker je to "laž" (saj moralno vrednotiti še ne zna) ampak zaradi tega, ker je taka laž zanj žaljiva, saj ima vendar že pet let in je ponosen na to, da bo drugo leto šel v šolo. Ko se pa fant drugi dan zlaže v svojo korist, mu pa premerijo hlače in ga proglašajo za "lažnivega" otroka. Vzgoja sama .je vsa prepredena s pajčevino starodavnih laži. Mama ,e "kupila" bratca ali pa ga je prinesla štorklja. Darila prinaša Miklavž ali Božiček in parkelj bo vzel vse poredne otroke. To so le kardi-nalne laži naše vzgoje, malih laži pa kar mrgoli. Vse te laži otrok prej ali slej spregleda. S kakšno pravico potem zahtevamo od otroka, da bi vedno govoril resnico, ko smo vendar sami že patentirani lažnjivci, ki se svoiih laži splÓh ne zavedamo več? Kdor torej noče, da bi otroci lagali, naj jih obvaruje laži. Naj jim vedno in dosledno odgovarja na vsa vprašanja le z resnico, tudi tedaj,, če bi otrok morda odgovora ne razumel (sicer ga bo laž plašila še v spominu). Kdor noče, da bi otroci lagali, naj tudi sam vsaj pred njimi ne laže. Ker bo kljub temu poln vsaj konvencionalnih in socialnih laži (če na primer umirajočemu sorodniku pove, da bo še ozdravel), naj vsaj pazi, da jih ne izreče pred otrokom. Obiranje svojih bližnjih pred otrokom je tudi vsaj — nespodobno in nikakor ne more vzgojno učinkovati. Že prej smo rekli, da otrok ne razlikuje raznih stopenj in vrst laži. Premlad in prenerazvit je še, da bi mogel moralno vrednotiti. Lagal bo le tedaj, če mu bo laž kakorkoli koristna. Laž torej meromo preprečiti tudi tako, da jo napravimo nekoristno, potem izgubi svoj smisel in mora sama zamreti. To velja po-' sebno tudi za tiste otroke, ki so "lažnivi" — čeprav njihova lažni-•ost, ker je pač otroška, ni v ničemer zlobna, torej tudi ne nemoralna. Nekoristno pa laž ne napravimo i tem, da otroka za vsako njegovo 'až pretepamo in ga zmerjamo z -.nano krilatico "1 dor laže, ta krade", ki niti ne drži, temveč daje otroku le novo vzpodbudo, da bi mo-'Tel prav za prav tudi krasti... Če se proti otroški laži borimo le si tem, da laž sámo preganjamo, ne bomo nikoli uspeli. Če bomo otro- ŽENITNA PONUDBA Jugoslovan star 33 let, postaven, imam stalno službo z mesečno plačo 240 pesov. Želim znanja v svrho cenitve z dekletom v starosti od 23 do 30 let. Naslov: "Ponudba", G. C. Díaz 1657, Buenos Aires. Krojačnica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal ku danes zaradi laži premerili hlače, se bo jutri zlagal zopet, le bolj prekanjeno, bolj previdno in sveto-hlinsko. Proti laži se bo najbolj boril tisti, ki bo resnici dal pravo veljavo. Ne le, da bo resnico govoril in branil, ampak tudi otrokovo resnico bo spoštoval. Če pride otrok na primer blaten domov, ga bodo seve vprašali, kaj je počel. Če bo tedaj tepen, ker je prostodušno priznal, da se je pretepal s sošolci, si bo po sili staršev drugič izmislil, da se mu je spodrsnilo. Ko bo tedaj kaznovan zaradi blatnosti in zaradi laži, se bo naučil verodostojno lagati. Kdor hoče, da otrok govori resnico, ga ne sme nikoli kaznovati, Če pove resnico. (Otrok je bil dovolj kaznovan že s tem, da je moral ves blaten prehoditi dobršen kos poti. Če bo moral obleko še sam snažiti, ga bo tudi to naučilo, da mora bolj paziti na obleko). Ker je vzgoja v mnogočem zlagana, je otrok lažniv. Kjer odrasli lažejo, laže tudi otrok. Kjer je otrok kaznovan, če pove resnico, bo rajši lagal, ker je vsaj majhna verjetnost, da bodo starši verjeli njegovi laži — ali se vsaj delali, kakor da verjamejo. To so osnovne resnice okoli laži v vgoji. Obratna je pesem okoli resnice. Kjer resnico govore, tudi otroku ni treba laži. Kjer se vzgoja v vsem drži resnice, bo tudi otrok resnicoljuben. Lagal pa nikoli ne bo, če ga ne bomo preganjali, kadar prostodušno prizna svoje poredno-sti. Otrok, ki mu laž ni potrebna kot nekakšno obrambno sredstvo, ne laže! Mesto Baku Ko se človek pripelje čez Kaspi-ško morje v Rusciji, misli, da bo prišel v veliko mesto, kakršna so . sredozemska mesta. Toda takoj vi-! di, da je prišel v skoraj prazno pristanišče, ki se razprostira na robu velikega mesta, ki je brez vsakršnega rastlinstva. Saj tu nemorejo rasti drevesa, ki jih z veliko muko gojijo na zemlji, katero so prinesli od daleč za majhne parke. Zéinlja v Bal u ju je tako vsa polna petroleja, da zamori sleherno bilko.' N^-bo, ki je sicer okrog in okrog modro, je pokrito z večnim dimom. Nad tistim delo mmesta, kjer so čistilnice ali rafinerije, se vali din., tako da človek misli, da je kje Velik požar, čigar plamenov ni moči nikoli videti. Velikanska morska gladina, ki je polna sonca, dobro dene človeku. A ni! ar se naj nihče ne približa Ba-kuju z vlakom, ki se pripelje, iz Moskve, zakaj to je isto, kakor da bi zašel v puščavo. Okolica mesta je neke vrste pustinja, ki na njej ne raste ničesar razen neke trave, ki jo uživajo kamele. Ta pustinja je daleč naokoli pokrita z umazanim močvirjem, na drugi átrani je morje in v ozadju divje in strmo gorovje. Prav v ozadju so sesalke za nafto. Bol.i in bolj ti udarja v nos smrad po petroleiu. Vendar pa živi blizu tega. z nafto prenasičenega oženil ia. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" V enereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krv\ Popolno moderno zdravljenje. SITILIS v vseh obliknh. Popolno zdrav l.ienje na podlagi krvne aoalize (914. KOŽA: Krončni izpahi. mozoljčki, Izpfi dan je In». Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravilno brez brez oper» ci ie in bolečin. SPOLNA SrBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izgub;, spomina in SibkoNt. ftEVMATTZEM: kila, nadua, gota. íib kost srca, zdravimo po modernem nem 5kem načinu. PLJUČA: RaSeij, fiibka pljuča. OREVA: colitis, razíirjenje, kronična za peka. OBLO, NOS, U8E8A vnetje, polipi: brei operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJEN TE S SO,— PLACEVANTE PO s 5— NA TEDEN NaS zavod g svojimi aiodernlml napravami ln z Izvrstnimi SPECI J A LISTI ie edini te »rste v Argentini. _ Lečen) zajamčeno — Ugodno tednns*" '1 me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OU 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE v prestolnici petroleja okrog milijon ljudi, ki se, govoreč o Bakuju, ponosno trkajo na prsi, češ: "Moja domovina". Vendar se temu ni treba čuditi, zakaj ti ljudje imajo predvsem dosti godbe in pa krasne, tople noči, mimo tega pa je še drug Baku, pestra skupina starih hiš. Na vrhu obronka je trdnjava s starim gradom, ki je precej lepa stavba y arabskem slogu. Sezidana je bila t 15. stoletju in je z vasjo zvezana s podzemskim hodnikom, ki je dolg 25 km. Okrog tega gradu se razprostira stara turško-perzijska vas z ozkimi, vijugastimi ulicami in s hišami, ki imajo ravne strehe in široke balkone. Dalje se razprostira staro mesto, ki je bilo sezidano v dobi carjev, in še dalje novi del mesta, kjer je toliko rdečih zastav in izveskov, da človeka kar oči bolijo. Ta del mesta je sezidan na obronkih in se razprostira prav do "gozda" sesalk za nafto. Podnevi ti je lahko spoznati vse tri dele mesta, a noč izenači vse v tej čudni in vročekrvni prestolnici. Zakaj, čim se na nebu prikažejo prve zvezde, se ves Baku zablesti r električni razsvetljavi in z vseh teras in hiš zadoni godba. Množice se kar tarejo po raznih barih in gostilnah in uživajo godbo in pijačo. Človek bi dejal, da zemlja okrog Bakuja še ni dobila svoje dokončne oblike. V poslednjih devetih stoletjih se je morska obala znižala, pa se je spet dvignila za nekaj metrov. Vedno nastajajo in izginjajo otoki. O nekem otoku pravijo, da nima več kc 50 let. Izviri nafte so ob morski obali, 60 km od mesta. Nekoč so bili ob obali studenci, kjer je bila voda pomešana z nafto. Zdaj je vse to izkoriščeno, in da bi dobili ljudje še več nafte, vsak dan poskušajo odriniti morje. Da bi šlo to delo hitreje od rokf vrtajo kar v odprtem morju v zemljo, dve sto metrov daleč od brega. Človek stopa med temi stolpi kakor po gozdu z močvirnatimi tlemi, ki so vsa pokrita s črno in ble-stečo se nafto in se spotika ob nest evilne cevi, ki se 'zvijajo po' tleh kakor debele kače. V tem strašnem mestu skoraj da ne vidiš nič ljudi. Prej jih je bilo več, ker je bilo potrebnih petnajst do dvajset ljudi, da so izvrtali po en izvirek in črpalke so bile ročne. Zato je bil kraj gosto naseljen a ljudmi, ki so morali delati v tem smrdljivem ozračju. Zdaj je za vrtanje potrebnih trikrat manj ljudi, in električne sesalke delajo kar same. Te neprestano dvigajo in pove-šajo svoje jeklene roke. Čudovit je ta prizor za tujega človeka. Vsi ti rieštevilni roboti stoje na svojih črnili nogah, enakomerno udarjajo in se tresejo po vsem truplu. Pod nadzorstvom nekoliko ljudi, s približno 10 tisoči lesenih in jeklenih robotov črpajo "črno zlato" iz zemlje, kjer ne živijo ne ptiči ne rastline. Ti maloštevilni ljudje imajo poseben obraz, ves strog je in ne-olčuten. Na ulicah jim sonce še daje živ izraz. Toda v rafinerijah, kjer je natrpanih do 100.000 delavcev, ki večno vdihavajo dušeče pline, ali na naftinem ozemlju s strupenim ozračjem, tam človek skoraj ni več' človek, temveč postane pravi suženj, ki jo privezan na svoje delo. Toda zemlja vsak dan daje svoje bogastvo. Skoraj vsa proizvodnja nafte sovjetske Unije, to je okrog 30 milijonov ton, prihaja iz tega kota zemlje, ki je oddaljen okrog 100 km od perzijske meje. Poglavitno bogastvo Rusije leži tako rekoč na pragu Perzije. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna libera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires En košček doma Marsikdaj bežč človekove misli ¿ez daljna morja in pogledavajo čez slovenske holme in bregove. Plovejo čez travnike in polja, pozdravljajo zgodnje kosce in grabljice v belih predpasnikih, se pode skozi gozdove, mimo lij) in hrastov.... Nekaj mehkega se zbudi v duši v takih trenutkih in človek doživi, da je v človeku nekaj več in nekaj višjega, kakor želja in potreba po tistem, ki hrani telo in ga oskrbi z vsem potrebnim. So ljudje, tudi med našimi je nekaj takih, kateri niso zmožni, da bi prodrli v globino duše. So kakor čmrlji, ki okorno brnijo iz cveta na cvet, toda vedno najdejo le tiste cvetove, ki z glasno kričečo barvo vabijo, ne najdejo pa onih skromnih cvetkov, ki so uianj kričeči, pa nemara mnogo bolj medeči... Kino, plesišče, športni nastopi, šumne gostilne, drveči plesi, to se jim zdi najvrednejša vsebina življenja in kadar imajo kak prost trenu-etk, tjakaj jih potegne. Nikdar nimajo časa, da bi prisluhnili klicu srca, ki premnogokrat ostane prazno in razočarano nad truščem in di-rindajem... To so ljudje, ki ne znajo brati niti v lastnem srcu, kar je tam zapisano, ki ne razumejo klica lastne duše, prav tako pa tudi ne seveda niso nikdar dosegli tega, da bi znali brati v knjigi božjega stvarstva. Drevje vidijo... kako bi ga ne, če se lahko vanj zaletijo. Toda ne vidijo nič drugega kot nekak stvor, ki v svojem času daje prijetno senco, porabno streho, drugekra-ti pa nevšečno vsiplje potniku na glavo deževne kaplje!... Gledajo lepo obdelane vrtove, pa ne vidijo cvetja, ne čutijo prijetnega vonja, ne doživljajo sladke pesmi, ki dehti iz zelenja in cvetja. Zanima jih nemara le, kolika je vrednost tistega sveta za stavbišče ali za zabavišče... Tak je moderen človek, ki je pobegnil iz narave in se zakopal v zidovje, ki je zapravil srčno harmonijo. V njegovem stanovanju nemara najdeš lepo opravo, tudi kako spodobno in okusno sliko, ki predstavlja kar odlomek božje lepote raztresene po širni zemlji, toda vse tisto je okostenelo, nemara zgolj slučajno. Malo pa je tistih, kateri najdejo v svojem stanovanju prostora za kak cvetlični lonec. Tudi najdeš kje kakega kanarčka..... Toda vse to nikakor ni še dovolj za dokaz, da ni večina ljudi popolnoma zniaterijali-zirana. V vsaki hiši bo med mnogimi že še kdo, ki ima v svojem srcu še kako nežnejše čustvo, katerega ni sama poltenost in uživanjaželjnost. * Kakšno modrovanje je to, bo postal neoljen kak bralec. Pa, mislim, da lahko mirno rečem, da tistega gornja sodba ne zadene, ki bo prebral vse do semkaj, kajti nekaj želje, da najde resnico, je gotovo v tistem, ki še ni z nevoljo odložil tega spisa. Mnogi premnogi naši ljudje so dokazali, da še niso odmrli vsemu, kar je lepega, ker so pobegnili ven iz visokih zidov in so si postavili lastne domove v zavetju senčnega drevja med cvetjem in zelenjem.. . Saj to je ravno značilna poteza slovenskih hišic v tej deželi. Marsikdaj sem vesel, ko najdem prav vzorne domove, ki so v ponos družini, ki tam prebiva. Že marsikaj sem na svojih potih doživel, tega pa menda še ne, da bi mi pokazali vrata v kaki hiši, ki nosi pravo podobo slovenskega cvetnega doma. Nasprotno. Vselej me prijazno sprejme. Kjer so mi pokazali mrzke obraze, tam nisem videl n.kakega cvetja ne pred hišo ne za hišo... Oni dan me je zanesla pot na Florido. Drugekrati smo že rekli: " Cvetrož"... Saj sino oni dan vsa-tlili tpm tudi eno novo cvetko! Malo Ančko dr. Kjudrovo smo krstili. Na božji vrt smo usadili drobno punčko, belo oblekco nedolžnosti smo ji nadeli in lučko svete vere smo ji prižgali. Krstili smo jo. In kako spoštljivo se je dekliček obnašal, čeprav ima šele dva meseca... Ančka Marija že razume, da so božje stvari nekaj vredne, in jih je treba spoštovati. Malo Ančko smo krstili, potem smo pa stopili na njen dom. In tisti dom je spet potrdil še na prav poseben način, da je Florida slovenski cvetrož. Tam blizu, koder domu jeta Škrbee Andrej in Maks, Kerševan in še drugi, si je postavil tudi dr. Kjuder svoj dom. To je pa zares "dom". Že od daleč se ti prijazno smehlja nasproti streha iz ru-deče opeke in bela hišica iz primorskih brd. Ni še dolgo, ko je bilo tam selišče za mravlje in sosedne kokoši; sedaj je pa med ograjami ozelenela sveža pomlad. Zacvetele so geranije in fuksije, zardeli so nageljni, modra plavica se smehlja iz gostega grmička, vrtnica že pleza gori proti soncu, da si poišče čudovitih barv. Lehice krompirja, rediča, korenja, koromača, čebule, solate, zelja, repe, graha, fižola... kdo bi vse naštel, kar je pridni gospodar skrbno nase-jal in kar pridna gospodinja skrbno zaliva in goji. In tole tukaj poznate gospod Janez? me je vprašal gospodar. Gledam, gledam. Saj človek se še komaj spozna na rastlinje. Menda bo oreh, če prav vidim. Da, oreh je in tamle drugi. Že sem dvomil, če bo kaj, sedaj sta pa že oba gotova, ker sta oba pognala. In tole tukaj poznate? Mal hrastiček si je tudi našel prostora v vrtu, Kdo ve, če ne bo pretesno stal s toliki sosedi, kajti orehi in hrasti se radi ne široko raztegnejo. Kje bo pa za lipo kaj prostora, sem se pozanimal. Da, tudi lijo bomo imeli. Letos je nisem mogel najti primerne. Menda jih jako kupujejo in tako sem našel sama slabotna drevesca, ki pa mi ni bilo po volji. Pa to ni naša slovenska lipa, ki te klime ne prenese. Lipa iz Severne Amerike je primernejša in drugo leto jo boste že videli v mojem vrtu, če Bog da. Tole poznete? Tole drevesce? Le kaj bi bilo. Gledam, gledam. Kakor češplje ima sadove. Saj je. Češplja je! Tole je pa višnja... u In tole breskev in tole limon... tako sva odkrivala po vrtu nove in nove stvari. Kaj pa mravlje? Ali vam nič škode ne narede? To je nesreča te dežele. Toda tudi mravlje imajo sovražnika, ki jih ugonobi. Na tem stavbišču je bilo veliko mravljišče, ki smo ga zalili z vodo in petrolejem. Ko je potem prišel petrolej na vrh, ko je bilo mravljišče polno one mešanice iz vode in petroleja, je prineslo iz gnez-i da na stotisoče belih jajčec. Sedaj je ta vrt čist, toda na nesrečo imamo tamle in tamle prazna zemljišča, ki so vedno kotišča te golazni. Kadar pa kako mravljo zasledim, sem pa kakor Diogenes, ki je po Atenah z lučjo iskal — ljudi. Če je po noči ali po dnevi, tako dolgo sledim, da najdem, kam pelje mravljinčja pot. Potem jim pa dam piti petroleja, da ga imajo enkrat za vselej. Kaj pa druga golazen? Ali je ni. Pa še koliko! Saj so sosedje tako nemarni. Niti tol ko se mu ne ljubi, da bi iz svojega drevja pobral bube in ličinke. Da, taki so ljudje, kot smp imeli tudi tam doma kakega soseda, ki se je norčeval iz nas, ko smo šli na vse zgodaj zjutraj v boj proti hrošču. To so ljudje, ki nimajo nobenega socialnega čuta, kateri nikoli ne store nobene stvari, ki ni samo v njihov oseben prid. Na soseda prav nič nočejo misliti. Ne manjka takih sosedov. ki znajo pritegniti kako sosedovo kokoš, ki potem brez sledu zgine; tistih sosedov je pa malo, ki s svojim namenoma tako gospodarijo, da more biti tudi "stričevim" kaj v prid( tako sem se domislil marsikatere zgodbe, o katerih vedo marsikaj naši ljudje tukaj. Marsikje že sem zvedel, da vničujejo sosedove mravlje njihov vrt in... ni pomoči. Med ljudmi je tudi grde škodoželjnosti in zavisti. Saj pravim, gospod Janez! Premalo smo kristjani ljudje, preveč pa egoisti. Pa kako naj bomo kaj boljši, če pa nobene cerkve nimamo, kjer bi nam kdo kaj božjega povedal. Kar na delo gospod Janez! tako je nadaljeval dr. Kjuder. Tukaj rabimo cerkve in faro. Kar na noge, kar do škofa, pa boste napravili cerkev in faro, jaz pa se bom potrudil, da poskrbim za lepo petje, kaj se vam zdi. To je pa malo preveč zame samega. Potem ne bom nikogar več obiskal in se bom zakopal v svojo faro. Kadar dobim kakega poročnika, se bi pa že mislilo na kaj drugega. Zaenkrat pa.... Glavo stavim, da ne uganete, kaj je tole, mi je gospod doktor pokazal neko zelišče. Ni še dolgo, ko je pri-rinilo iz tal, zato pač še ne more imeti svoje polne oblike. Nisem se usodil dati imeiia rastlinici. Hren je to! Le poglejte ga! Zares. Pravi hren! Pa ta stvar ni tako enostavna. 30 cm globoko sem ga zakopal, kajti če bi ga vsadil pod vrhom, naredi samo pirje, korenine pa nič. Takole smo pa pregoljufali in je moral tri mesece delati preje korenino; šele te dneve je prišel na dan in imeli boste tudi priliko, da ga boste pokusili. * Takole! Zares nekaj prijetnega je človeku, če najde tak vrtiček, ki je tako polen spominov iz domače hiše. Tam v kurniku so se "menile" kokoši, ki so se spravljale k nočnemu počitku, na nebu je gorela večerna zarja, ki je napovedala deževno noč. V hiši pa nas je čakala hrastova 'miza in klopi po slovenski meri in iz jugoslovanskega hrasta delani. Naravno, da smo bili tudi veseli in se je naša pesem glasila, ko smo sedli k mizi. Mala Ančka je pa pridno span-čkala. Saj je pod dobro streho in še svojega angeljeka ima, ki jo varje! Janez Hladnik Cerkveni vestnik \ 17. nov. Maša na Paternalu za Ivana Turk. Molitve na Avellanedi. 23. nov. Maša na Avellanedi za Frančiško Repič. Alolitve na Paternalu. Na Avellanedi se vrši 17. nov. po-padne društveni sestanek, da se člani "Slovenske Krajine" razgovore o načinu ureditve socijalne podpore, ki bo pristo j ala članom z novim poslovnim letom. Sedaj smo v Marijinem mesecu. V vseh cerkvah se vrše šmarnične po-božnosti. Prav je da se tudi vi, pozanimate za to, če je prilika, da se vdeležujete te pobožnosti, ki se vrši vsak večer in vsako jutro v skoro vseh cerkvah. V Lujan letos ne bomo šli. Pač pa smo določili kot nadomestilo za liihansko romanje enodnevno romanje v San Antonio de Padua, ki se bo vršilo 12. januarja, za kar opozarjamo že sedaj, da ne bo koga potem novica presenetila prepozno. Janez Hladnik ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 204 Razen tega vidim veliko rdečo črto! Ne vem, ali škrlat ali pa kri? Morda je oboje. Vidim, da se boš razvila v izredno lepotico, vidim, kako krotiš divjega in ognjevitega konja. On se upira, udarja s kopiti po tleh, hoče te vreči na tla, — toda ti si njegova gospodarica in ga prisiliš, da poklekne pred teboj! Reci mi svoje ime, otrok moj, — da si ga vsadim v svoje srce, da ga *dkoli ne pozabim, — ker slutim, da ía bodo nekoč milijoni imenovali. Ponižno in poslušno, kakor pač izgo-varja človek ime svojega gospodarja'. — Imenujem se Katarina, — jc °dvrnila mlada princesa v svoji o-tfoški nedolžnosti in je le malo raímela, kaj ji je ciganka proroko-vala. — Katarina, — zamrmra ciganki. "T Mala Katarina, nekoč bcš veliko Katarina! Ko jo izrekla te besede, je odhitela proti reki. . Ni je hotela slišati, ko jo je lvata-*Ula klicala nazaj, ker ji jc namreč hotela pokloniti denarja. Katarinini starši pa so preživeli Medtem nekaj strašnih ur. Oče je poslal na vse strani po vojakov, ki jo naj bi iskali ju ko «o jo starši naposled zagleda-l> so jokali od veselja. Niso je karali, srečni so bili, dn Se Je njih otrok vendar-le vrnil; Katarina jim je nato pripovedi. . a o svoji pustolovščini v gozdu in povc.aala, da jo je ciganka pridala domov. ke -n& lnat' se '!e Prcstra^a' r je bila prepričana, da so ciga- ^udobni ljudje. Takoj je začela prositi Boga, naj odvrne čarovnijo, s katero je ciganka začarala njeno Katarino. — Ne mamica, — je rekla Katarina, — to je bila dobra ciganka, ona mi je prerokovala lepo bodočnost. — Kaj ti je dejala? — jo hitro vpraša mati. Tudi oče je bil radoveden, kaj je ciganka prorokovala. Toda ko je Katarina povedala, kaj ji je ciganka vse rekla, so se starsi presenečeni spogledali. Oče potegne iz žepa neko pismo, ki ga je dobil pred nekaj dnevi. Pozneje, mnogo pozneje je zvedela Katarina, da je bilo to pismo od pruskega carja Friderika Velikega, ki se je za njo vedno živo zanimal. V tem pismu je javil Friderik staršem mlade Katarine, da je njegova želja, da se Katarina poroči z ruskim prestolonaslednikom in da bo vse storil, da se uresniči ta načrt. Dve leti pozneje se je vršila po roka princese Katarine z ruskim prestolonaslednikom. Ko je stopala s svojim ženinom, oblečena v belo poročno obleko, o-krašeaa z ozkim diamantom, po stopnicah velike katedrale se Je spomnila eigankinega prerokovanja. Nato se je spomnila skrivnostnih besed lepe, mlade ciganke. — Ruska prestolonaslednica! — ji je šepetal neki glas. Toda zakaj ne carica? Zakhj bi bila druga v tej mogočni državi? Ne, ne, jaz hočem biti prva! Mala Katarina mora postati velika! Tako je živela v njej cigankina čarovnija, postajala je večj i in mogočnejša, dokler ni naposled izpolnila celega njenega življenja. Naposled se je odločila, za ono rdečo Črto, ki ji jo je ciganka omenila takrat v gozdu, — za ono rdečo črto, za katero ni vedela, če po- meni škrlat ali pa kri. Sedaj, v trenutku največje nevarnosti, se je Katarina vsega tega spomnila. Sedaj je še enkrat preživela v duhu prvo poročno noč, ki ji je prinesla samo razočaranje in grozo. Ko ga je prvič videla, ko je spoznala usodo, ki jo čaka, ji je kri zastala v žilah. Spominjala se je odurnega ir ogabnega človeka z. grdim obrazom ki je razodeval vso njegovo suro vost in brutalnost. Ogromna njegova glava je tičala na robatem in nerodnem kmečkem truplu in je tako še bolj odbijala ljubezen, kakor pa da bi mogla privlačiti mlado deklico. Toda, ali sme princesa vprašati za ljubezen? Ali sme princesa poslušati svoje srce? Oh, najrevnejša meščanska dekli ca, kmetica, beračica, ki hodi od hiše do hiše in prosi za miloščino, je svobodnejša kakor pa princesa. Ona lahko vsaj svobodno izbir i, ko gre za to, da si izbere moža in tovariša za življenje. Če pa je mlada deklica knežjega rodu, če je princesa, se mora prodati, ker tako zahteva politika i;* dobrobit države. Tako so tudi Katarino prodali. Proti svoji volji je postala ruska prestolonaslednica, — v času, ko je bila skoraj še otrok. Katarina ni našla pri svojem možu one blaženosti, ki ga pričakuje mlada žena od svojega ljubljenega — ki jo pričakuje z deviško sramežljivostjo, morda kot odškodnino za to, da so minile lepe mladostne sanje, ker je sedaj žena in bo pozne je mati, ki mora razumeti resnobo življenja. Toda Katarina se je morala že prvi dan grenko razočarati. V prvi poročni noči ji je pripovedoval njen soprog Peter, da je za- ljubljen v neko mlado dvorno damo. Šalil se je in pripovedoval surove pripovedke ter zahteval od svoje mlade žene, naj mu svetuje, kako bi osvojil dvorno damo. (Zgodovinska dejstva!) Pri tem se je privil k njej, ki je hrepenela po ljubezni, poljubih in nežnosti, — ki je pričakovala s svojimi nedotaknjenimi šestnajstimi le ti velik dogodek — prvo ljubezen! Toda vse, kar je doživela, je bilo za njo ogabno in odurno. Edino njeno veselje in razvedril » v prvem letu njunega zakona je bilo to, da se je igrala s svojim možem z malimi topovi in svinčenimi vojaki. Peter jo je silil k igri. On je bil polblazen in so je kakor otrok zabaval z igračkami na tleh. Njuna družba so bili: lakaji in logarji, ki so Petru pravili "ti" in si dovoljevali napram njemu najdrznejše šale. Neko noč je prišel pijan v njeno spalnico. Katarina se je delala, da spi, ker ni mogla prenašati njegovega ogabnega milovanja. Toda on je potegnil odejo z nje in jo začel pretepati s pestmi, tako, da je morala nekaj dni ostati v postelji. Ali je bilo torej čudno, če je koprnelo njeno izmučeno in nesrečno srce po dobrem in iskrenem prijatelju? Takrat je spoznala nekega dne Gregorja Orlova. On je bil v tistem času neznaten, preprost častnik, ki ga je opazila Katarina nekega dne skozi okno svoje sobe. Bil je lep, smel in zelo predrzen. Njegova smelost je bila tako velika, da je nekega dne stavil svoje življenje na kocko s tem, da ji je vrgel skozi odprto okno pisemce, privezano na kamen. To pisemce je vsebovalo priznanje ljubezni. Toda Orlov se ni brigal za to, kaj se bo z njim zgodilo. Ni se vprašal, če bo prišlo pismo v prave roke, — ni se bal, da bo kdo nesel pokazat njegove vrstice carici Elizabeti, ki bi predrzneža gotovo kaznovala s smrtjo, ker se je drznil pogledati rusko prestolona-slednico. Toda Orlov je bil srečen. Pismo je prišlo v Katarinine roke. Ko je prečitala njegovo strastno izjavo, je bila srečna, ker je tako uboga in tako sama v tej veliki carski palači. To je bil vzrok, da mu je odgovorila. Takrat ni niti slutila, koliko nesreč ji bo povzročil ta Orlov. Kmalu si jo je popolnoma osvojil. Morala je delati to, kar je on želel in to tem bolj, ker je bil Orlov energičen, odločen in človek železne volje — in ker je ravno takrat potrebovala takega moškega. Mnogi ljudje so ji začeli šepetati, da bo morala ona vladati namesto njenega moža Petra. Vsakdo je bil prepričan, da bo Peter pahnil Rusijo v bedo, nesrečo in propast. Česa naj pričakuje država od človeka, ki ga morajo sluge vsako noč spraviti v posteljo in ki se ni znal pečati z nobeno drugo stvarjo, razen z igro s svojimi svinčenimi vojaki, in ki je netil požar v hišah svojih podapikov samo zato, ker ga je požar razveseljeval?! Katarina je cut'la, da je poklicana, da postane carica. r«r — * Da, ona je hotela nositi rusko carsko krono, — hotela je osrečiti ta ubogi in nesrečni narod, — sklenila je, da se bo proslavila in da bo nje- SLOVENSKI L B S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Franjo Neubauer: Ko nevihta grozi... Oblačje gosti se, temni se, grozi, kot težki \o..ovi grmi in bobni. Klasovi zorijo in zibljejo se, drug k drugemu plaho nagibljejo se. Pred grozo se smrti objeti žele, nemirni jim vzdihi in prošnje drhte. Zvonenja zagnal se preplašen je glas, roti in poziva k molitvi vso vas. Pogledi vaščanov v višavo strme, bojazen jim sklepa koščene rolcé. Molitve rotijo Vladarja sveta, naj točo odvrne od njiv in poljá. Naj strele ognjene ustavi udar, konča naj vihar! Pogledal z višav je Gospod milostljiv — in zrak je soparni ohladil naliv. Utrujeni v linah zvonovi molče, dviguje se klasje od blatne zemlé. In up se oživlja, prej plah in pobit, ko zar.ie večerne smehlja se mu svit. Mladinski kotiček Janez Flander: Očetov obisk Dijak Mirko se je v majhni podstrešni sobici opiral s komolcema na mizo in bral neko knjigo. Bil je miren, le včasih se je na njegovem bledem, s črnimi lasmi obsenčenem obrazu pojavila lahka zaskrbljenost. "Tri je že ura in ga še ni," je zavzdihnil, ko je slišal biti cerkveno uro; nato je ponovno vzel v roke neko pismo, da bi se prepričal, če ni zamenjal datuma. Pismo je predvčerajšnjim prišlo od doma, oče mu je pisal, da ga obišče. Ko je Mirko pismo prvič prebral, kar ni mogel •verjeti, da bi oče prišel tako daleč, potem pa se mu je zdelo, da je s pismom priplaval v njegovo tesno, po plesnobi zaudarjajočo sobico dih oddaljene sreče, topel sončni žarek z zelenečih trat. In kaj tudi ne, saj ga je pismo spominjalo ljubeče macere in od dela utrujenega očeta, budilo spomin na bratca in sestrico. Pismo mu je pričaralo pred oči sliko najdražjih bitij, ki mu sicer niso mogla dati denarja na pot, a so mu dala nekaj drugega, kar odtehta vso bogastvo; dala so mu ljubezen. Kogar pa na življenski poti spremlja ljubezen blagih src, tak premore vse. Tako je Mirko tisto popoldne pričakoval očeta. Med učenjem se mu je podobno utrinku porodila misel na dom, zažarela v vsem sijaju, notem pa, kakor je prišla, izginila v večnost. Prav kakor bi se ustrašila fišine, ki je kraljevala v sobi in ki ;e bila danes Mirku nekam zoprna, čakanje v takem miru mu je bilo "■ežko in ni bilo nič čudnega, da je očetu ob niegovem prihodu kar nadel v naročje. "Očka, ste vendar prišli! Mislil -,em, da vas ne bo." "Glej ga, dvomljivca! Kdaj pa še nisem izpolnil obljube! Večja ver-:e+nost bi bila, da tebe ne dobim doma." "Očka, kaj si mislite! Mar je v j mestu kaj lepšega mimo vas, kadar me obiščete? O, takrat se je moja mrzla in temna sobica spremenila v kraljevski grad!" "Hvala Bogu, nisi se spremenil," .je dejal oče, postavil kovčeg na stol in začel zlagati iz njega, kar je prinesel; nato je nadaljeval: "To ti pošilja sestra Cilka, to bratec Jože, z materjo sva ti pa pripravila zimsko suknjo, da ti ne bo mraz." In zlagal je na mizo še jabolka in druge uobrote. "Oče, kako ste dobri!" "Eh, kaj bi, le zvest nam ostani tudi za naprej !'' "Nikar ne dvomite! V moji duši je še vednp živa slika domačih travnikov in rojstne vasi. Misel na dom, misel na 0110 skrito, preprosto in neomadeževano življenje me varuje pred hudim in mi daje moč, da zmagujem v življenski borbi." "Mirko, če si govoril iz duše, potem sem te vesel." "Jaz pa sem vesel vas in sem ponosen na rojstni dom, čeprav je tako majhen in reven." Mogoče bi bila še dalje na dolgo 11 široko govorila o vsem, kar se je :adnje čase dogodilo doma, ko bi se ne bila le prehitro približala ura očetovega odhoda. Ko se je oče v mraku vračal, ga je Mirko spremljal. Bil je žalosten zaradi slovesa po tako kratkem sestanku in še, ko je videl, kako je oče stopal trudno in s sklonjeno glavo. Na ulici, ko se mu je iz vseh izložb režalo bogastvo v obraz; je začutil ob očetu težo moreče revščine. Kolikokrat je prej šel tod mimo in se ni zmenil za nobeno stvar; toda nocoj je vse to drugače doživljal, Videl je, kako čudno se je v svetlobi električnih žarnic očetova obleka odražala od oblek bogatih meščanov. Kako si je v tem trenutku zaželel, da bi imel veliko denarja, da bi očetu kupil novo obleko, čevlje in avto navrh, da bi očka lahko domov peljal. Kmalu pa se je zavedel, da so take misli le sanje; pred njim je zrastla kruta resničnost. V odsvitu mestnega razkošja je še vedno videl svojega «četa v preprosti in revni obleki in ¡slišal njegov korak, kako je diesel po tlaku. Mirku je bilo hudo, vendar se je čez nekaj časa potolažil. Na misel mu je prišlo, da marsikdaj razkošje pokriva gnilobo, pod očetovo hrapavo, in revno zunanostjo pa je bilo čisto in liubeče srce. V srcu mu je zaigralo, dvignil je glavo. Kar so ga kakor strela zadele besede: "Glej ga, hribovca, kako krača!" Mirko se je ozrl in opazil majhno mestno oné, ki se je norčevalo i7 očeta. Kri mu ,ie vzkipela, stisnil ,ie pesti in hotel obračunati z zasmehoval ce m, a zadržala ga je očetova roka. Pri tem pa je oče s komolcem butnil v mimoidočo gospo. "Oh ti kmetavzarji!" se je zatrla tudi ta, ošinila z jeznim pogledom očeta in hitela naprei. Mirki' se je stemnilo pred očmi in nova bolečina se mu je zarezala v srce Kopica novih vnrašanj mu ,ie hipoma vstala v duši. Ali mora biti njih delež le norčevanje? Ali je oče zakadi revrčine in neusrlaienega vedenja manj vreden? Ali preprosta hišica med sadnim drevjem ni vredna spoštovania? Odkod tako čudno mišlienie in prepadi med nami? Duša ie jokala. Ko pa se je Mirko na kolodvoru poslovil od očeta, ie bil nomirien. Balzam očetove ljubezni mu je ponovno pomiril srce. Ko se ie vrnil v nodstrešno sobico, se je zazrl v darove, ki so mu jih poslali od doma. Odprl je škatlo, vzel i" irie tonle zimske nogavice in našel zraven listič: "Oprosti slabi izdelavi: delala sem ponoči. Cil-un " OHvil ie naslednji zavitek. Petdesetdinarski novec je zažveiikfe-tal na mizo, na lističu pa .ie bral: "Veš. z mamo sva bila na Brezjah, kier sva. se sešla tudi s stricem. Je dober mož in mi je dal denar. Odstopim ga tebi; kruha si kupi, da ne boš lačen. .Jožko." Vzel je suknjič in našel v žepu podobico Marije Pomagaj z Brezij. Na njej je bilo s tresočo se roko zapisano: "Mama". Mirka je prevzelo. Iz vse pošiljke je vel dih velike ljubezni. Spomin na dogodek z ulice je medlel, duh je razkrilil peroti, romal za ljubeznijo čez mesto, ceste in polja ter se ustavil šele v domači hiši ob svojih dragih... Mirko se je naslonil na knjigo in solze so mu lesketale v očeh. Globoko pod njim pa je hrumelo brezsrčno mesto. Vika Rubin: Mrtvi mamici O mamica — ali res šla si od nas? Kaj res zapustila si deco nebogljeno? Ne veš li, da v srčeeih naših je mraz in da je v hiši pri peči ledeno? Zakaj se ne vrneš, da skuhaš kosilo, da dečici svoji opereš perilo, da mehko pogledaš v očesca nam [tožna? S poljubi ogrela nam lička bi rožna. O mamica, kdo nam bo kruhka dajal, kdo posteljco čisto in mehko l postlal? Kdo križal zvečer, kdo klical nam v [jutru: "Zaspančki, vstanite, že sonček je [tu!" O mamica, — ali te res več ne bo? Le kje si, da dolgo mudiš se tako? Ne vidiš, da dečica tvoja te čaka, te kliče in prosi od jutra do mraka? O mamica, — pridi, otri nam solze! Naj srčeca naša se spet veselé! Pri tebi je, mamica, bilo sladko, da nikdar v življenju ne bo več takó. Brihten Jožek Učitelj: "No Jožek, povej nam, kaj je b'ižie: Japonsko ali luna?" Jožek: "Luna!" Učitelj: "Kako to?" Jožek: "Zato ker se Japonsko od tu ne vidi, medtem ko luno vidimo." no ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini človeštva. Ta cilj je mogla doseči le s silo. Ka.jti, ko bo carica Elizabeta, ki je bila bolna, umrla, bo pripadla ruska ca ska krona njenemu možu Petru III. Od te0a trenutka, ko je sklenila, da s I 00 svojila prestol se je začela pripravljati za svoj visoki poklic Že je izbrala ljudi, ki ji bodo po-magau vreči s prestola njenega moža P 'ra III., nakar bo sama zasedla prestol. V prvi vrsti jeračunala na Gregorja Orlova, ki je bil dovolj energičen in brezobziren — in ravno takega človeka je potrebovala za svoj načrt. On je delal neprenehoma zanjo. Posrečilo se mu je, da so presto- Posrečilo se mu je, da so prestopili na njeno stran gardijski polki, —- pos rbel je, da je bi.o v tajnih skladi čih d