347
Politične stvari.
Ultramontanizem in fevdalizem.
^Klerikalec" in »fevdalec", to ste dandanes dve besedi, s kterima pitajo liberalci vsacega, kdor ž njimi ne trobi v en rog. Ker pa je — tako mislijo nekteri — strašansko lepo, če je kdo »liberalec" ali »svobodnjak", vlečejo tudi nekteri Slovenci ž njimi, tako, da med načeli, ki jih o »liberalizmu" vsak dan pridi-gova ,/Tagblatt", »Tagespošta" in vsa druga četa enacih listov, in med Slovenci taci m i druzega razločka ni, nego tega, da uni na vse kriplje nemščino stavijo na oltar, ti pa pri nas se za slovenščino borijo. Vzemi jima navskriž misli o narodnosti, in podobni so si potem kot krajcar krajcarju, le s tem razločkom, da nemški liberalci imajo pogum, očitno svoje brez-verstvo oklicevati in propagando delati za svoja načela, slovenski liberalci pa si tega ne upajo in le bolj za grmom brcajo na »ultramontanizem", za kterega še prave definicije ne ved6, vsaj je še nikjer niso razglasili, zakaj se dajo klicati „ml a d os lo vence*'.
Ker »Novice" nikdar niso zastopale hinavstva in tako imenovanega tercijalstva, ki obe ste jim gnjusoba, zmirom pa branile svetinje naše katoliške vere in zmirom cenile neprecenljive zasluge duhovščine naše za duševni, materijalni in narodni blagor naše domovine, zato mislijo, da imajo pravico vprašati: od kod izvira ta prikazen, da se nekteri Slovenci enačijo o »liberalizmu" z Nemci in nemškutarji? Je li naša duhovščina (mi govorimo tukaj le od duhovskega stanu, a ne od posamnih oseb, kakor po posamnih osebah ne merimo advokatov, trgovcev, obrtnikov, uradnikov itd.), ktero je dr. Z a r n i k v našem listu 1. 1867. na vsako stran tako sijajno popisaval, kaj pregrešila, da jo čez 3 leta smemo s »farji" pitati? Ko so 1. 1848. valovi»svobode" jako visoko kipeli, je li kdo pri nas črhnil o tisti verski razuzdanosti, ki danes tuli iz tabora nekterih Nemcev kot glavna stvar liberalizma, kteremu pravi oče je bil oni pokojni Mtihlfeld s svojim »Religionsediktom", kteremu je res za življenje njegovo katoliška vera hudo na poti bila. Leta 1848., ko je Avstriji prva svoboda zasijala, culi so se glasovi: „z desetino in tlako proč!" dajte nam narodno ravnopravnost!" „svobodo združevanja", »svobodo tiska", »narodno stražo!" O onem „brezverstvu", ki so si ga Nemci v Avstriji leta 1867. skuhali, ni bilo pri nas ne duha ne sluha! Tudi o fevdalizmu ni bilo ne sledu ne tihi, zdaj pa so lažnjivi nemškutarski preroki začeli tudi »desetino" in „tlako" iz groba vleči, na ktero noben človek, kteri ima še zdrave možgane, misliti ne more, kajti tak kamen leži nad tem podloštvom, da ga vsi konji svetž in vse parne mašine odvaliti ne morejo.
In vendar mislijo nemškutarski liberalci, da bodo nevedne kmete zbegali s pošastjo „fevdalizma (desetino in tlako) in da če huje malajo zakone katoliške vere kot hudirjev ultramontanizem na steno, tem bolj bodo razrušili pošteno življenje družinska.
V marsikterem drugem oziru se utegnejo ločiti politične stranke, — zarad »fevdalizma" in „uHrani on t a niz ma" se poštenjaki ne morejo ločiti.
Dunajska »Reform", čegar vrednika vendar nobena živa duša ne more pitati s »klerikalcem" v tistem pomenu, ki ga zel6 rabijo nemški liberalci, piše o »fevdalizmu" in »ultramontanizmu" zlatega denarja vredne besede, kterih ne moremo zamolčati v tem sestavku, čegar namen je bralcem našim razjasniti pomen besed, ki smo mu jih na Čelo postavili.
„1  kaj neki ima pomeniti krič o fevdalizmu in
ultramontanizmu?  —  piše  »Reform".    Praktični,
*
pravični in svobodoljubni politikar mora vendar spoštovati djanske razmere. Gotovo je pa to, da v Avstriji takraj in unikraj Litave (zunaj Erdeljskega) so velika večina prebivalcev pravi katoličani, ki priznavajo papeža kot glavarja cerkve, tedaj morajo zagorski (ul-tramontanci) biti, ker papež ozirnjihza gorami biva. Papeštvo je bistvenost katoliške vere. Po takem mora v Avstriji in Ogerski, ako hočete biti svobodna država, tudi katoliška cerkev z bistvenostjo svojo, s papeštvom, svobodna biti. Zato morajo pravi katoličani Avstrije in Ogerske svobodo imeti, da so ultramontani. Gotovo, da logično misleč človek ne more nič ugovarjati zoper ta sklep". — Kdor tedaj noče katoličan biti, naj to očitno pove in naj ne nosi krinke katoličana, vsaj mu je na prosto voljo dano, da se proglasi za luterana, za j uda ali cel6 za brezverca, to je, mlado-pogana. Vsem pa stavimo v izgled svobodno Anglež ko, kjer cel6 brez papeža spoštujejo cerkvene postave tako, da še v nedeljah in praznikih se glasovira ne dotaknejo.
„Kar se tiče federalizma — piše „Reform" na dalje — ves svet ve, da v Avstriji ni najmanjšega sledii od podlostva desetine in tlake; Ogri pa se ne morejo po vse ponašati s to svobodo. VkTjub videzno demokratičnega volilnega reda imajo na Ogerskem ple-menitaži (žlahtniki) politično prevago v svojih rokah, in v policijskih in sodnijskih zadevah imajo še zmirom toliko vpliva, da so oni gospodje, kmetje pa podložniki. Ogrom se po takem že celo ni nad fevdalizmom spotikati; naj oni le pometajo pred svojimi vratmi. V nobeni naših dežel v Avstriji nima grajščak cel6 nobene predpravice več; on ni nič druzega na, svojem po3estvu, kar je premožni kmet na svojem. Ce pa je to fevdalizem, da se žlahtniki za poseben stan imajo, no! potem so vsi drugi stanovi tudi fevdalci, kajti tudi obrtniki imajo svoj stan, kmetje svojega, delalci svojega, in še beračuni (proletarci) svojega. Neumno je po vsem tem, pri nas o fevdalizmu čenčati, in hudobna laž je, če liberaluhi ljudstvo strašijo s tem, da se bode zopet desetina vpeljala in tlaka. Se ruska vlada ni mogla drugač, da je svoje kmete osvobodila podložtva desetine in tlake. Posebno nesramna predrznost pa je, ako Nemci in Ma-gjari imajo Slovane na sumu, da so nagnjeni k fevdalizmu, kajti ravno veliko slovanstvo se je še pred kot Angleži otreslo te sužnosti".
Fevdalizem in ultramontanizem je tedaj maslo, ki so ga skuhali še le nemčurski „purgarski ministri" na Dunaji, in decemberski centralisti ,,švindlerjiu gojijo zdaj med ljudstvom ta „švindel". Tisti Slovenci pa, ki ž njim vlečejo, češ, da le še leta 1867. se je rodila svoboda, so milovati zarad kratke svoje pameti, ako ne ved6, da leta 1848. smo imeli vse svobodne postave, in da jih imajo povsod, kjer vlada prava ustava. Giskrovcem tedaj nikakor ne gre patent še le pravih svobodnih postav; njim gr6 le ta sramota, da jim je vera, cerkev, zakon, pošteno družinsko življenje  nič, — vse  pa jim je dobičkarija!
348