100 LET

0tO4-55H
V	skrbi, da ohranimo spomin na pustne običaje v Mozirju je Pustno društvo Pust Mozirski ooskrbelo za zapis ob stoletnici organi-?üanega pustovanja v kraju ob Savinji.
Pustovanje samo po sebi je star običaj, ki j > poznan po vsej Evropa prazni, ? pa se različno, pač skladno z načinom, ki se je kje udomačil. Nekatera velika mesta našega kontinenta že stoletja praznujejo zelo bučno in razkošno, tu kaže omeniti, denimo. Benetke, Koeln in Porer;e na sploh.
Tud po naših vaseh so na pustne dn. uprzarja najrazličnejše norčije in sledili ок '5г:зт svt, j prednikov. Seveda vse to v okviru okoliščin, ki na vasi ne nudijo toliko različnih možnosti kot v več] 2 središču. V naših hribovskih naseljih so pomenili pustni dnevi /eselje m rajanje, kj^r so predvsem prišli do izraza domači godci.
V	Mozirju se /e seveda trSKa srenja znata povesehti, torej tudi v pustnem :asu. Kdaj natančno so pričeli z organiziranimi skupinskimi lprizoritvami pustnih običajev ni zanesljivo znano, vendar pa pisn v. ki so s, 'er zelo skopi, potrj .je ) začetek nekako pred sto le to 3 okol 1891. leta. Zato gre mozirskim pustnakom priznanje, da so poskrbeli za priči joči zapir, ki ohranja spomin ne prizadevanja sedanji a organizatorlev in njihovih prednikov.
MOZIRJE, STAR SLOVENSKI TRG
Kdaj je Mozirje nastalo ne moremo z gotovostjo trditi. Manjkajo tudi zanesljivi podatki o tem, kdaj so kraju podelili trške pravice. Hud požar je namreč leta 1580 upepeljil ves kraj in z njim tudi najstarejše listine. Te se sicer od leta 1146 dalje navajajo, bodisi da gre za razne pogodbe med zemljiškimi gospodi, ali za razne listinske prenose. Vendar, o kraju kot trgu priča šele listina iz leta 1318, za katero smemo trditi, da je najstarejša te vrste. Gotovo pa je, da je kraj bil že pred navedenim letom trg. " V starih listinah so uporabljali za Mozirje različna imena, kar je za tiste čase značilno. Največkrat pa najdemo zapisano Moziri, sicer pisano na različne načine. Če bi brskali po izvoru imena kraja, bi našli več nazorov in mnenj. Nemška, seveda iščejo koren v nemški besedi, dočim je dr. F. Bezlaj v etimološkem slovarju zapisal, da gre za slovensko besedo, ki naj izvira iz "močvirja", kar bi po izročilu, ki trdi, da je kraj v vseh nižjih legah moker (močviren), lahko držalo. Tudi nekatera še ohranjena imena (ledinska), pričajo o zelo močvirnem ozemlju okoli kraja, ki se je verjetno prav zato razvil na višje ležečih mestih, ki tvorijo danes stari del kraja ali trg. Pri tem gre za značilen srednjeveški trg na katerem se je trgovalo, zborovalo in dogajalo vse najpomembnejše. Nekako sredi trga je stal nekoč stari rotovž, kjer je bil sedež magistrata, saj je Mozirje imelo posebne pravice (trg s posebnimi pravicami). 4
Vse do uvedbe občin, 5 trgu načeloval sodi.ik. Ta je imel nižjo sodno oblast, dočim je višjo izvajala zemljiška gosposka na Žov-neku, kamor з Mozirje spadalo. Šele sredi preteklega stoletja so vodili trg župani, sodna oblast pa je prešla na sodišča."
V	času sodnikov so v Mozirju volili tržani svojega sodnika za dve do tri leta. Volitve so potekale v pisarn: magistrata, doč1' n je bil d sprejemanje no1 h tržanov vedno na trgu, saj so temu prisostvovali vsi hišni gospodarji (tržar i). Tam e novosprejeti moral položi :i zaobljubo zvestobe trgu in magistratu, potem pa so vse skupai krepko zal1 li in kdor je dal za večjo ceho, e pridob na ugledu. Še v osemnajstem stole 11 so na vsake sedem let slovesno opravi, ogled trških meja. To je bila velika prireditev, ki so jo zelo resno jemal udeležili pa so se i j vsi tržar i deloma tudi otroc češ, naj vedo za trške m« ;e" Sprevod je trajal dva dni in se je končal na slovesnosti na prostoru pred današnjim Savinjskim gajem. Trg Mozirje je štel največ nekaj preko 500 prebivalcev. Ti so li-veli zelo vase zaprto življenje s strogimi mejami socialnega razlikovanja. To je seveda pomenilo raz kovanje ljudi po slojih n le "tržan" je mel kaj reči, ko se je odloča ) o zadevah skupnegć življenja Tako se je porajalo malomeščanstvo, k ga je bilp še dolgo čutiti nied domač ",!, vsak drugi je veljal za manjvrednega, bil je "prihajač"
V	drugi polovici 19. stoletja so tue v Mozirju, kot narodno trdnem kraju, ustanovili Čitalnico. Ta je precej razg;' >ala dmžabno življenje ш oblažila razna razlikovan a, ka ti skupni nlj je tedr" bil ze-dinjena SI(bveaija ii narodna zavednost. Pojavile so se Drve veselice s široko udeležbo, tudi maškerade.
PUST MOZIRSKI
Pustni običaji so na sploh zelo stari in so se v različnih priredbah pojavljali na vasi in v večjih krajih. .Mozirje ni v tem pogledu izjema. Kdaj pa se je pričelo organizirano pustovanje z raznimi prizori in dejanji po trgu, pove domači kronist Žiga Laykauf, ki je leta 1921 zapisal, da "Mozirjani že trideset let počenjajo te pustne norčije po trgu"... Po tej ugotovitvi poteka letos 100 let Pusta Mozirskega. Prej se seveda ni tako imenoval, največkrat najdemo v vabilih zapisano, da se vabijo ljudje k pustovanju v Mozirju.
Od samega začetka ima pustovanje stalnice v svoji izvedbi. Tako se vendarle običaj ohranja vsebinsko skozi vsa leta. Torej iz roda v rod.
Daleč nazaj, so po pisanju Franja Vajda, v-Mozirju poznali "močnike". Ti so na pustni torek preganjali otroke in mimoidoče, imeli so s sajami in mastjo namazane roke, radi so koga grdo namazali... Dejstvo je, da je pustna prireditev od nekdaj služila za razne kritične ponazoritve dogodkov v kraju. Torej smemo reči, da je Pust imel vedno ostro metlo... Pometal pa ni le pred pragi skromnih tržanov, ampak z večjim poudarkom pred pragi mogočnežev. To je seveda razumeti, da sicer malim ljudem ni bilo mogoče govoriti, kaj šele kritično ocenjevati početja "velikih" in mogočnih tržanov. Tako je torej to bila prilika za poravnavo medsebojnih obračunov v raznih krajevnih zdrahah, teh pa seveda ni manjkalo. Včasih so bile nakane Pusta ostro grajane, včasih tudi nepremišljene in za koga žaljive, pa vendar, z dobro voljo na obvezni maš-keradi, se je marsikaj zravnalo.
Ena najstarejših ohranjenih slik o pustovanju v Mozirju. Gre za prizor, ko so po trgu vodili Slona, na njem pa je ponosno sedel velil afriški lovec (tako je namreč o sebi trdil пеИ Mozirjan...).
V času pred prvo svetovno vojno je najbolj znan sprevod s slonom Tu je šlo za smešenje nekega tržana, ki se ie potikal po svetu in trdil tudi, kako da e v Afriki pokončal samega slona... Huda zdraha med gospodinjami je nastala zaradi kur, ki so pač iskć ■ le p.če tam kjer je ta bila, zato so brskale po vrtovih imenitnikov, seveda se uboge kure tega niso zavedale, in nič hujšega.. Spor je moral poravnati sam župan in seveda ga je uprizoril Pust v veliko vese' 9 tistih, ki kur niso imeli. Velikokrat so oponašali razne znane kre ine in njih dejanja. Pred prvo svetovno vojno in tudi po n e;, so imel vedno likof pred Šustarjevo kletjo. Pek Šuštar je za n e spekel posebne preste, ki so jih skupaj s tokovcem (jabolčni-kom) v veselem razpoloženju zavžili. Običajno je bilo, da se je li-kofa udeležil tudi tižki župan.
Zgodilo se je, da so posekali lipo pod katero je tako rad sedel znani m res zaslužni starejši mož, tega je to dejanje do te mere razžalostilo, da ni šel več med ljudi.
V zadnjem času, ali bolje po drugi svetovni vojni se je Pust posodobil. V bistvu je vse ostalo pri starem, le vsebina prizorov se je prilagajala času m dogajanju v njem. Opazno so se prizori na trgu vsebinsko prilagajali dogajanjem v svetu m man] v kraju samem. To pa je bilo le prehodno, kajti sedaj sledi Pust Mozirski spet svojemu poslanstvu m šiba predvsem dogajanja v Mozirju. Kar spomnimo se temeljnega kamna za veleblagovnico, ki je nikoli ni bilo, vendar pa so kamen slovesno "posvetili" in nato kar dobro zalili na veliki dogodek. Pust je nato pripravil pravo zabavo okoli dogodka s temeljitim kamnom... Lahko bi tu še naštevali domiselne in dobro izpeljane prizore, ki so osredotočili pozornost številnih gledalcev na osrednjih prireditvah na trgu.
Mozirski pustnaki nosijo visoke klobuke (cilinder), frak m bele hlače. Tako so oblečeni že od tridesetih let. Pred tem časom pa so bili poljudno oblečeni m našemljeni. Po drugi vojni so nekaj let (morda tudi le dve) nosili pidžame, pa so se kmalu spet vrnili k svojim prvotnim oblačilom.
Pust Mozirski ima svojo fano (bandero), ki jo nosijo vedno na čelu sprevoda, krepko mahaje z njo.
Zelo se je uveljavil še pustni dvorni orkester pod imenom "Boj se ga". Ta spremlja obvezno vsak sprevod in je predvsem v času "ofiranja" zelo prizadeven; saj se pred vsako hišo izkažejo s kakšno skladbo. Med igranjem orkestra pa posebno opremljeni pustnaki pobirajo prispevke krajanov. Prav rado se je zgodilo, da so se pustnaki izognili hišam, ki so bile pri daru preveč "ohrne". To je seveda kar hitro šlo od ust do ust m širil se je slab glas o takšni hiši.
Ш1
PUST V ГЛО
Tudi v času med obema voj. ima so pustnal" nosili frak in bele hlače, to dokazuje slika na kateri je Franc Širko, posnet leta 1930 pred trško kapelico in lipo.
Po trgu so rcgo'.ilili pustnaki tudi leta 1932
4
trizcr pustovanja iz leta 1932 10
Pustni orkester leta i932 pred Makse to vo hišo
Predstavniki mozirskega pustnega zastopstva na Miklavčevem tovornju. u leta 1932
Med posebnostmi orkestra Boj se ga sodi tudi pestra izbira skladb, ki jih igra ob ofiranju. V bistvu igrajo le nekaj različnih viž, vendar pa pred vsako hišo napovedo katero bodo igrali. Imena viž prilagajajo razmeram in koliščinam prebivalcev določene hiše ali po nekem dogodku v katerega so vpleteni stanovalci hiše pred katero ofirajo. Tako so znane: Punčuh - Umetniška (Punčuh se ukvarja s slikarstvom), Lamut — Kontra Mercator marš (bil je direktor trgovskega podjetja Savinja), Aubreht — Pozna ura, osma ura, (Aubreht je urarski mojster), Rjaveč — Sitotisk polka (imenovani opravlja sitotiskarska dela), Tajnik Rudi — Paragrafmarš (tajnik SO Mozirje), Resnik — Penicilinmarš (gre za veterinarja), Samopostrežba Mozirje — Nekoč v starih časih — mesarska (trgovina je imela težave s slabo ponudbo mesa), Steklar — Razbita serenada, Lekarna — Super plače, angleški valček, Turist — Slabe postrežbe mazurka, Borovo — Lepih nog marš, Kovačič — Prefin-jena kartoteka (nekadanji uradnik), Julč Pepel — Carinska ferga-zer polka, Košir — Taborniška polka (bil je predsednik te organizacije), Vsi bloki — Mi smo ubežniki, Leskovšek — Preljubi moj transport (šofer transportnega podjetja), Jože Vratanar — Oj kje so moje krače (mesar), Franc Širko — Zdravilna polka (zdravnik), Aubreht — Stari kibic marš, Mutec — Bančo renovirana polka (bančni uslužbenec), Pleterski — Pomanjkanje pragrafov marš (pravnik) in seveda še mnogo takih so si izmislili, včasih tudi kar sproti.
Pred prvo svetovno vojno so v pustnih prireditvah sodelovali domala vsi tržani, tudi najpomembnejši. Tu smemo domnevati, da so se na ta način izognili kakšnim neprijetnim pripombam na svoj račun. Kajti težko je bilo zoper sodelujoče zbijati šale. Res pa je tudi, da so mnogi teh uglednežev resnično čutili dolžnost sodelovati in tako dati dober zgled ostalim krajanom.
Svetovno znani pustni orkester Boj .se ga je že leta 1952 predstavljal pravo glasbeno pridobitev v Mozirju
Občeznani orkester "Boj se ga" v vsej svoji prizadevnosti za dobro vzdušje ob pustnih prireditvah
Nekaj let po osvoboditvi, ko so spet pričeli s pustnimi prireditvami, se je zdelo, da je sodelovanje pri pustnakih usojeno le "navadnim" občanom, kajti med njimi ni bilo najti kakšnega "vodilnega" človeka... Velike zasluge, da se je ta običaj v Mozirju sploh ohranil m se do te mere uveljavil, imajo številni stari pustnaki, ki so znali v svoje vrste pritegniti mlade. Danes so vse prireditve skrbno načrtovane in ugledne. Seveda pa velja pribiti, da je delo na pripravah obsežno n zelo zahtevno, pa še vedno premalo cenjeno s strani odločujočih. Res se zadnje čase miselnost spreminja in tako imajo pustnaki že pravo veljavo in tudi ustrezno podporo. Ena glavnih točk vsakoletnega sporeda je prevzem oblasti na občini. Ta dejanja so že iz časa trškega magistrata, ko se je župan umaknil pustnemu županu. Ta. pa je uradno v imenu pustnega magistrata, strogo in natančno po zastavljenem programu... To se dogaja še danes v veliko veselje gledalcev, ki se jih ob tej priliki nabere pred občinsko stavbo kar dosti.
Tedaj, ko še ni bilo podjetij v kraju in okolici, pustnaki niso imeli naloge obiskov in prinašanja raznih novotarij direktorjem in kolektivom. Zato pa so obiskovali krajevne veljake in predvsem gostilne, trgovine in posameznike, da so ob tem lahko duhovičili o predlogih in željah občestva. Marsikdaj so koga izmed zaslužnih tudi odlikovali...
Vsekakor lahko trdimo, da je Pust Mozirski vsakokrat odmeval in da je v kraju že kar prislovično ugotavljanje po pustnih prireditvah o tem kaj so pustnaki tokrat odkrili, ali ožigosali. Ponavadi je njihovo "obiranje" imelo dobre učinke, marsikaj se je s pomočjo pustnih prizadevanj le kaj uresničilo oziroma uredilo. Tako Pust ni bil le samemu sebi namen.
Seveda je prišlo tudi do neljubih zapletov zaradi pustnega obiranja. Znani so primeri, ko so se zaradi kakšne točke srečali pred sodnikom, pa kaj hujšega nikoli ni bilo!
O iKO LOx5И'a. Ä
."d, po volji naSih I' ;nih prodni'-av po:;.tavl јгг.1 pust: aa.'.io v u tis tč. vflsa purgerj::Q in par■■• sroaa «ozirje, da c o postavili danoa ob poinoSi neodvisno in sarjostojno vlado. rJSEfld^tvp vlado .-je prevzšl Kri SV» Mogočni*', zunanje zadavs 'Jrbar: Zvitorepec, notranje zadevo užbo] _ Želodčar, prosvorto Pelivg lioi^nax, finsnoe . orvacij Sravar, voaun.-tlne zadeve nastazij Polžar, socialno gVrbstvo Sinforoza Ileni&irVa, zdravstvo dr. Silvo Ricinus, promo t Lipa Fičv-ar, ko:;i inatvo in turizec riado^joat Brzonog, za delo Lenart Uv«le.
NaroSomo in zapovedujemo, da vlada začne z- dcloa Zo na puhtni torok i<~-Ileši рогебо in goreöe probleme, ki sq: elektrifikacija Sp. T-it,	' •"
gostinstva i Mozirju, odprava poaan'4l j ivoc t i " > lokili t pralnica,	••
itd.), dola i najt.:odnrno,jšo c:latilnioo, кгизопјЛс občinrVcg.-. aođffSSa Go-.dncga ^oopodo jtva itd. ЈЈаба-vi; Sa in.-» pravico?, da ta delovi . pvc,p - Л če dopoln: aj.i р^ svojem »гШсЦ izpro.voni.	Vladal - .uaaicdvsoc
"ozircki riist
frodGoanik vlaao vati globoko conjcno občinstvo svoöo: па puirtno raj^ ki bo v tolovadnici. Рз v tako pričakujo, da t=c bos to clovo^nocti no pepelnico udeležili vsj
Mozirjo, dno 2. i?ärca 196515
Zadnje dejanje ob žalostni smrti Pusta Mozirskega na Pekovih lavah
Med sedmino, na sliki ne preveč žalostna °ustnela. sicer žalujoča vdova po preminulem Pustu
Do današnjega dne se je tudi ohranil vsakoletni razglas Pusta, ki je sporočal vrlim tržanom ukrepe pustne oblasti Za izboljšanje raznih pomanjkljivosti v kraju. Nekaj časa so takšen razglas izdajali pisno in se je imenoval ali "Okolooznanilo" ali pa "Okoloznam-lo". Ponavadi je bilo to sporočilo zelo duhovito sestavljeno in včasih tudi pikro. Zadnja leta pa izdajajo ob pusti h prireditvah posebno glasilo "PUSTNI KURIR", ki prinaša razne dogodke preteklega leta L hkrati ošiba nepravilnosti, seveda vse v satirični >b-liki. Glasilo se deli ob obisku delovni organizac ij, ob ofiranju, prodaja pa se tudi ob glavi- pr-edifi i Na trga.
Za prizore na pustni torek je primerno mesto na gostinsk terasi hotela Turist. Tam pripravijo oder, ta že sam na sebi pove spodrs]i?ij 3 preteklega leta, Saj je običajno poslikan s takšnim i prizoi i, ki ne dajo dvomui v njihov pomen.
Nekako sredi trga je vedno na mrtvaškem odru pokojni Pust, k;
ga čuvLjO pustnaki. Žalni sprevod se vije do Pekov m lav kjer ,se dotrpijeno truplo sežge z vrsto žalnih prizorov
Dolga leta nazaj je bila sedm na za pokojniki \ žalostno preminulim Pustom pred Masketovo hišo v sred ;ču trga. Tam so postavili dolge mize za katerimi so se zvrstili žalujoči ostali in pili pivo, .idil preste z zenfom. Običaj je b , da so preste de1' tue trški ti otrokom. Seveda ni manjkal žalni nagovor, branje oporoke in pomilovanje žene pokojnika, Pustnele. Ta je bridko jokala, da je mar -ikomu seglo v du dna srca.
Že smo poudarili, da so pustnak enotno oblečen v bele hlače in črn frak, le v času žalovanja za Pustom, torej na pepelnično sre do, so tue v črnini, torej zamenjajo bele s črniti hlačami.
Gotovo je upravičena trditev, da velja Pust Mozirsk kot običaj, kl ga je v kraju treba negovati ob vsestransk podpori odgovori: ih v javnem živi ^nju
Ne nazadnje je treba poudariti, da se pustnak: /ključujejo ob raznih prilikah v akcije, ki so kraju v splošno korist. Tako so letos po hudi poplavi in uničenju Savinjskega gaja, za zbiranje denarja namenjenega obnovi, pripravili prireditev in skupaj z odgovornimi v gospodarstvu zbrali lepe denarce, ki bodo še kako prav prišli spomladi, ko se bodo spet pričela dela v Savinjskem gaiu.
PUSTNI KURIR
MOZIRJE, V FEBRUARJU 1972 LETO IV. ŠT. XXVIII
Strokovno-nepolitično-uradno glasilo mozirskih pust-njakov za vesele in dobrovoljne ljudi vseh treh spolov. Izide usafco leto, ali pa tudi ne in to v pustnem času. Časopis ureja mednarodni uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Stefan Jezični, Sfiligoj Glavogriz, Roner Ga-tenšponer in L 1-fu-tung.
Izdalo Turistično društvo Mozirje Prireditveni odbor za pustovanje Tisk AERO Celje — 1942

Proglas pustovske vlade, s katerim dajemo na znanje in vedenje vsem Mozirjanom in Mozirjankam trga in okolice, vseh spolov, ter vsake starosti, da naša nova vlada prevzema vse posle v Mozirju, ker se je lansko izvoljena izkazala kot brezkrvna, močno nadušljiva in od starosti do kraja oslabela oblast, katero je prizadela ponovna reforma dinarja, zato je njej novi predsednik vsemogočni Pust, ki se je postavil za neomejenega samovladarja in zakonodajalca. Izbral je kot svoje premodre svetovalce in ministre, naslednje pustne aktiviste: Urban Samooblastnik — zunanje zadeve, Anastazij Britvic — notranje zadeve, Slavospev Gofljač — prosveta, Vitoslav Stiskač — finance, Stevo Grabnar — komunalne zadeve, Peter dr. Zilnik — zdravstvo, Ferdo Batič — promet, Zorica Zličnik — gostinstvo in turizem, mesto ministra za delo je nezasedeno, ker nismo našli delavoljnega človeka.
zapovedujem :
da vsi prebivalci trga Mozirje in okolice, brez vsake nergaste kritike izpolnijo sleherni vladni odlok in ukaz, ter molče in meže izvršijo vsa vladna premodra naročila.
PUST MOZIRSKI
naročam :
da začne nova vlada z delom na pustni torek ob pol dveh zjutraj, neumorno upoštevajoč vse skrite in odkrite rezerve.
Narodna v pustni priredbi
Prelepo Mozirje prijazni si kraj, saj enkrat na leto na zemlji je raj. Saj takrat komando prevzame naš pust, pojeste po vse tja do svinjskih nam ust. Pusta slavimo, takrat nt aro, mlado nori, ne dela se nič, cel trg se vrti. Občina naša zgubi takrat celo oblast, na Golte naj gre, naj smučajo se. Vendar naj paz'jo uslužbenci vsi. da spet se kater'mu kaj hud'ga ne stri. Res škoda je velika, u žal, da pust ni vsak teden, to bižo bi prav. Tako bi naš Standard prišel do vrha, in brez devalvacije blaginja bi b'la. Toda ker pust komandira v letu enkrat, zato nič ne gre. zato je pa tak. Dajte komando vi pustu, pa vid'lo se bo, kdo zna gospodar't, kot drugi ga srat: Zato nam sledite in rajajte zdaj. ker pustnega torka prehitro bo kraj.
MALO ZA SALO, MALO ZA RES...
Tonček mora v šoli povedati, kaj je hrbtenica? Takole odgovori:
»Hrbtenica je dolga kost, ki gre skozi hrbet. Na eni strani visi glava, na drugi pa jaz!«
PUSTNI KURIR
URADNO GLASILO PUSTA MOZIRSKEGA LETO SE HUJŠE KRIZE ŠTEVILKA PRVA IN ZADNJA V LETU 85
V	o na« n iti idnIM, «vi lici in po irikl Trga Mozt>,a ponižno prostr in jim |e b j od ših r ilh, ljubili gospodov in prednikov, I .arih se h ino in I no ролипјал) i ški oboščin mi-lostnr od in potrjena, MI, kol ' > vi |o{| od ijim In njihovim letošnjim potomcem v Kl inu ino svoboščino zopet obnovimo in Jim milostno doi ljuj no pravico iš pn tik, Pust prlr. Iti. To bode pustni upr ,v uredila po moj n is, bnem poobii hi.
Pustm n» iu n In vrl r naki Imajo svoj nstvo v vsej glorljl vršiti, i spoštljivo I in-ti ino £ltiti In se t«i-otnej, irotl r 31 iv tji nemilost) Inu znl vzd
RAZGLAS ALI OKOLOZNANILO	^tcko»^,
Pt«f- upi «vb sumi Pusti Mozlrs* na] tem pota., vesoljnemu svetu in № >e| predragemu I ibivalstvu »i' ■osti. Mriov In stanov p' stolu - Trga Mozirja n inr- In spoštoi
P R O G R j M
v stn 'ide v krltlinih di i od demuejst<-4» do dv	dni nese ca svečana, I ikor i xh:
V	ner o ob - |«4 uri bode Pust ztmsk	n* v zlim r« Iruli I« dl Colt slavnostno otvorll.
PUSTNI K Ü R I R
URADNO GLASILO PUSTA MOZIRSKEGA LETO 1986
Jaz, po milosti srenjski, samozvano izvoljeni diktator, PUST MOZIRSKI, po enoletnem političnem in gospodarskem spanju prebujeni, prevzemam vlado nad vami, podaniki In častilci moji, v svoje roke. Vse ktevetane tržane njih obdol-iitev ukazujem oprostiti, vsem lenuhom srenjskim tro-dnevno penzijo ukazujem izplačati In vsem švercerjem njihovo dobro ime ukazujem vrniti.
V znak vaie neizmerne zahvalnosti do glorije moje pa VELIKO PUSTOVANJE v MOZIRJU ukazujem izvesti!
SPOMINI.
Že smo omenili, da je o pustnakih pisal krajevni kronist Žiga Laykauf. O teh prireditvah so pisali tudi Fran Vajd, Fran Praprotnik in dokaj obširno Fran Hribernik, ki je do podrobnosti opisal pustne običaje v Mozirju v svojem zapisu o zgodovini Mozirja. Že to samo pove, da so že od nekdaj pustne norčije razgibale kraj in okolico. Posebno v časih, ko so ljudje še iskali zabave v družabnih prireditvah vseh vrst.
Seveda bi jubilejni zapis o Pustu Mozirskemu ne bil dovolj pester, če ne bi dali besede tudi nekdanjim članom pustne druščine. Med zelo prizadevne sodi nedvomno Martin Aubreht, ki je sodeloval vse do pred nekaj leti.
Takole je pripovedoval: "Takoj po zadnji vojni smo, tedaj še mladi fantje m stan pustnaki v Mozirju razmišljali o nadaljevanju izročila naših prednikov glede pustnih prireditev. Težki časi so to bili in sprva je bilo toliko drugega, kar je preprečevalo družabne javne nastope. Vendar smo že leta 1948 pripravili maškerado, pa ne zunaj po cestah. Leta 1950 so Franc Breznik, Franc Pogeljšek, Mirko Kovačič in Leon Klemenak ob sodelovanju nekaterih starih pustnakov pripravili pustno prireditev, sicer skromno, vendar pa že ob igranju svojega (pustnega) orkestra, kateremu je dal Mirko Kovačič ime Boj se ga. Prvi glasbeniki so bili: Dore Matjaž s harmoniko, Mirko Kovčič s činelami, ki jih je naredil Jože Repenšek — Barbnek in Leon Klemenak, ki je trobil z avtomobilsko trobljo. V letu 1951 smo se zbrali, seveda na lastno pobudo, se dogovorili, da bi le oživeli običaj, ki je nekoj v Mozirju že imel domovinsko pravico. Tako je prišlo do prireditev v letu 1952. Seveda, tedaj nismo niti malo računali na kakšno gmotno pomoč s strani kogarkoli, vse smo lepo sami pripravili m pri ljudeh naleteli na veliko odmevnost. Dejansko so prebivalci spet jemali pustnake kot 20
Nekega leta so sklenili ugotoviti zakaj je Pust umrl. Pripravili so oder m določili najsposobnejše strokovnjake za raztelešenje, ti so to opravili kar sredi trga.
PREDVOLILNI KRIŽEM - KRAŽEM
Pust Mozirski sledi vse aktualne trenutne družbene smernice, zato se letos aktivno vključuje v iskanje, izbiranje in premeščanje novih in starih prisklednikov za najodgovornejše funkcije v Trškem magistratu, kot najvišjem telesu Pustne uprave. Izbor je težaven zaradi zapletenega (beri groznega) stanja v gosodarstvu, politiki in skaljenih medobčinskih in medtrških odnosih.
Nekaj prisklednikov smo že našli in prisilili smo jih, da se vam bodo predstavili kaf sami s svojimi programi v pred-meščanski kampanji.
Prvi, njegovo stroko ugotovite za domačo nalogo, je začel takole: V našem trgu že od davnih časov redimo krave, ki dajejo mleko za oddajo vsak dan, meso in kože pa le enkrat in še to največkrat za domačo uporabo. Zagotoviti moramo dobro preskrbo, zato je nujno v tej smeri intenzivno agrorazmišljati. Razmišljati v smeri konvertibilnega izvoza, ker se bomo mesa zaradi visokih cen itak odvadili (glej denarnico). Krave v izvoz! Zato vas dragi kmetovalci z in brez zemlje, z in brez statusa vabimo, da se udeležite predavanja na temo: Reja malih domačih živali za domačo uporabo, meso za tiste, ki imajo denar in za izvoz. Kar se tiče plemenske živine, ni problemov, ker vidimo na naših cestah vse več bikov.
Pridelovanje zelenjave bi prepustili puhoglavcem, ki proizvajajo ogromne količine plevela, primernega za solate brez soli — plevel ti že soli pamet.
Spoštovani vsi, jaz sem pravi, ker v svinjah, kravah in bikih je naša prihodnost!
Drugi pravi takole:
Dolžnost mi narekuje ugotovitev, da nismo na pravi poti. Pot, ki smo jo dosedaj resolucjjsko in plansko hodili, je bila ugodna, lagodna in po liniji najmanjšega odpora. Seveda se s tem ne moremo strinjati, zato smo srednjeročni plan trdno zastavili po poti navzgor z občasnimi padci navzdol, za tiste, ki bodo omagali pa že imamo pripravfjene vitaminske administrativne injekcije. V smislu nujne streznitve in boljše informiranosti, že nekaj let tečejo informativne ure Pod lipo.
Na poti ponarejanja in razpoloženja naše javnosti, pasivnega dogajanja na idejni fronti, sem jaz pravi.
Tretji zakliče: Ho-ruk kolegi!
Kot predstavnik bodočega trškega organa vas zavezujem, da povečate posek lesa in date lesni industriji .v dolini kak kubik več, posrednikom pod skupno firmo: TRANSšPED JUGO DRVO, pa malo manj.
Tujski promet moramo dvigniti na višino olševskih macesnov, število turistov pa šteti v kubikih, ker bomo le tako lahko merili uspešnost izvozno-uvozne politike.
Kmetijce, posebej rejce krav zavezujem, da iz vsake krave izmolzejo kak centi več mleka, teleta bodo cahnali gozdarji. Vse ostalo delo bo temeljilo na letnem etatu in planu poseka za naslednja dva mandata.
Prisklednik s kulturnega področja svojih planov ni razložil, ker je to, kot pravi, glas vpijočega v puščavi, kultura pa na psu. šank-rock programi, poveselične in polnočne rapsodije, naj bi po njegovih besedah, vključili v mesec kulturnih prireditev v občini.
Vsi priskledniki se bodo predstavili s svojimi programi v živo, izbor pa bo PUST MOZIRSKI opravil s specialnim aparatom, ki omogoča preglasovanje, vzdrževanje in pravico veta.

Iz pustnih časopisov
K so si k sesti odniki, tovb,-i in obč ii trj Mozirji ponižno pre, II in Jim i bila od i Sih r lih, ljubih gospodov in рг—inikov, '»arih se jhi -"ne ч in t ženo 'pominjamo, trška svobošcii milostno podeljena in potrje , Mi, kot postavno v joči gospod in v {oči knez, njin, in njihovim l~"ošnjim potom m zpo i imenovano svoboščino zt it obnovimo in jim milostno dr del ju jemo pi ■ ic naš praznik. Pust prirediti. To bode pusti uprl uredi1» po •rojem pooblastili.
PistAa upi žbrJn in vsi pusti ki in o svi ~» (krsto istvo v Vi J gloriji vršiti, g z vso i oštljivostjo nositi, g, ščititi ino t initi in	dostojno vzdržev» i
?n e nasprotnega oroti naši n: cžji "«-ml >tl in kazni vzdr iti.
(J/lo&SL,
OSMRTNICA
Globoko presunjem in užaloščeni sporočamo vsem potrošnikom radvse žaiostno vest, da je mnogo prezgodaj tragično preminula velikoobetajoča
EMONICA BLAGOVNICA
Rajnko smo v najožjem oruzirtsxem Krogu položili k večnemj počitku na Pekovil njivah ' Mozirju.
Cvetje hvaležno odklanjamo1	Žalujoči ostali
PUSTOVA PESEM
Prelepo Mozirje prijazen si kraj, saj enkrat na leto na zemlji si raj.
Saj takrat komando prevzame naš Pust, pojeste pa vse tja do svinjskih nam ust.
Pusta slavimo, takrat staro, mlado nori, ne dela se nič, cel trg se vrti.
Občina naša zgubi takrat celo oblast, na Golte naj gre, naj smučajo se.
Res škoda je velika, a žal,
da Pust ni vsak teden, to bilo bi prav.
Toda ker Pust komandira v letu enkrat, zato nič ne gre, zato je pa tak.
Dajte komando vi Pustu, pa vidlo se bo, kdo zna gospodart, kot drugi ga srat.
Zato nam sledite in rajajte zdaj, ker pustnega torka prehitro bo kraj.
TRŠKI MAGISTRAT RAZPISUJE komunalno - snažni popoldanski izlet
Program izleta:
Zbirališče na avtobusni postaji v trgu po zadnjem avtobusu ob 14. uri. Ogled površine. Vožnja do bližnje fare. Sprehod po edini, lepo urejeni, pometeni ulici do sramotilnega stebra. Malica v menzi. Koordinacija na nivoju magistratov. Posebno zanimiva tema: Kako lahko uspe malemu trgu vzdrževati snago v trgu, ki ni politično središče srenje. Po predavanju kratek sprehod do mrliških vežic — dve sta namreč. Povratek do avtobusa, prihod v trg s krajšimi postanki, v večernih urah. Za boljši spanec in mirne živce sprehod po trgu z obveznimi sončnimi očali in bata škornji. Trški magistrat poklanja komunalno-snažni družbi izlet, priznava dnevnice in pokriva vse zagonske stroške. Postavlja pa pogoj, da prineso s sebojo sramotilni steber za tiste, ki trg smetijo in tiste, ki ne marajo pometati.
Iv* I LA inOŽIUA
Živimo v časih silnih in vsemogočih elaboratov ,5tudij,simpozijev,plenumov in neskončnih sej.Ljudstvo pa temu ne zaupa. Iz roda v rod ,ie spoznavalo,da je v njem dovolj razuma,in da ton papirja ne potrebuje .Potrebuje prav /aprav samo en elaborat, ki bi povedal,kako ucnati v kozji год mepiolomane,ki si žele postavljati papirnate spomenike.Pustna uprava je zato razpisala natečaj za izdelavo le-te^a.Avtor.ji naj ovoje predloge pošljejo pod šifro " za naše kosovo",sredstva za i'inanciranje svojih prellogov pa naj na'caž^jo na žiro račun št. 063-051-056.
£E Ulk PR Ol. I.J A ALI PI*:f JTL'V I'/, ZG ÜBE
NajbŽ se še spominjate,da je Pust Mozirski leta gospodovega uprizoril svrje karnevalske norčije na veliki ladji,!:i je priplula na trß mozirski.Kmalu za tem smo dobili v Mozirju Brodokomerc.Ko so to opazili v vrli mozirski zadrugi ( z zamudo sicer,pa saj naše kmetijstvo Že od nekdaj zamuja ), so naslovili na pustno upravo milo prošnjo, naj letos pripelje na trg kakšnega velikega ptiča,ker se nadejajo,da bodo potem tudi oni dobili vsaj valilnico brojierjev. Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli,da jim Tust i.'.nzirski namerava prošnjo uoli-sati, posebno, ker se nadeja,da .jim bo ta ptič izvalil tudi novega direktorja.
povsem krajevn1 običaj in po svojih močeh darovali ob ofiranju po trgu. Tedaj je bilo še veliko manj prebivalcev v Mozirju, pa vendar so ti pomagali kjer so le mogli. Stan Žovle si je izmislil izviren način pobiranja denarnih prispevkov, imel je mali boben in v njem zb "al denar od ljudi, pr tem je na ves glas razlagal kako pomembno je' zbrati nekaj denarja za -vrle pustnake, ki kljub hudemu mrazu trpijo in žartvujejo svoje zdravje za mozirsko občestvo. Ljudje so takšen način pozdravili in metali v boben kar so pač lahko. Sicer pa smo se po vsebini držali izročila izpred vojne n tako tudi pripravili spored.
Že od nekdaj so bile glavne prireditve na pustni torek . i to Na trgu. Tedaj seveda ni b 'o toliko avtobusov in lahko je uspelo najti primeren čas za nastop. Sedaj je po eni strani lažje, ploščad pred Turistom je zelo prmerna za oder, po drugi pa težje, ker je tolikšen promet in s tem velika gneča na pretesnem prostoru. Pustne prireditve so ljudje rac i in z zanemarjeni pričakovali, češ, koga bodo pustnaki letos "obdelali".
Do leta 1960 so pustnaki obravnavali izključno domače zdrahe, Pozneje pa so se lotevali tudi dogodkov iz širšega kroga, celo svetovnih. Seveda, pa kljub tej "širim" niso zanemarili pranja domačega perila. No, ko že govorimo o perilu, pa tale dogodek. Mozirje ni imelo javnega prostora za pranje perila. Seveda je treba vedeti, da tedaj, leta 1952 še ni bilo pralnih strojev in običaj je bil, da so manjši kraji imeli svoje perišče ob kakem bistrem potoku. Pustnaki so pripravili pranje perila kar v Šajšpahu, kar je spodbudilo krajevne veličine, da so nemudoma uredili perišče ob strugi na sejmišču. V spominu številnih prebivalcev je tudi pustno reševanje stanovanjskega vprašanja vidnih funkcionarjev. Zgodilo se je, da je nameraval v Mozirju priti neki birokrat (uradnik), baje je bil prava zvezda svoje sredine! Seveda je pred tem želel vedeti kje bo stanoval. Krajevni ugledneži so kar njemu prepustili izbiro stanovanja in ta "strokovnjak" je izbral
Vsakoletna otroška maškerada pomeni otrokom veliko veselje 26
prav tisto stanovanje v katerem je že prebivala družina. Nič ni pomagalo tarnjanje, stanovalci so mora ; na cesto, pozneje pa v marof, da se 18 lahko vseh1 tisti silni možakar! To je bila vsebina zä glavni prizor na pustni torek, pripravil, jo vprego z oslom, na vozu pa so i nel vso mogočo ropol" o, ki so jo "mrzlično" vselili v frizer jevo hišo Ljudje so dobro vedeli komu gre to v brk, doticni pa se j 5 kaj kmali izselil iz Mozirja! Uprizorili so tud1 javno operac o umrlega Pusta srec trga. Iz dotrpljenega trupla so metali klobase, dele mesa iri podobno... Nekega leta so obravnavali mukotrpen spor med dvemi sosedam zaradi kamenja v Trnavi. Ta spor je pretresal vse živo v trgu in seved; so pustnaki stopili1 Trnavo na mestu kjer sta bivali obe skreganki n eni so metali kamenje na levi breg, drugi pa na desnega in pr tem vpili "vse to je naše' Seveda se jo nabralo döst z: al, 1 ; so se na vso moč smajala! Na hiš za nekdanjo Pevčevo, je iz žlebov zraslo bujno grm: -ev e, baie do Ž metrov visoko! Pa so sklei pustnaki, to šil e cepiti (pevca-t) v makarone, tako bi jih bilo dovolj za vse Mozirjane. Trate so nastajale v „ovo naselje, pa 'e bilo v tem, predelu tako temno, da šo pustna! sklenili napeljati javno razsvotlavo. Posta1 h so drogove, na ie pa namestili zaboje z žagovino, to so napojili z nafto in prižgali, pa je bilo povsod svetlo. Nekega usodnega leta so na mozirski šoli naredil: ov na dolgolasce! Pustnaki so m trail, da ie reba nuditi vsem p lzadetim brezplačno st ženje, zato so nastavili svojega fr:::e ,a, ki je st gel na "pisker" le kako je tak ostrižene v izgledal si kaj lahko predstavljamo.

Pustni župan jaha na občino, kjei bo prevzel oblast,
Seveda je takih spominov za celo knjigo! Pa vendar, nekaj jih ostane vedno bolj v spominu.
Glede oblek pa toliko, že pred vojno so skrbeli, da so bü čimboij zvirni. Enkrat so imeli vsi bele srajce zunai hlač m sončna očala, kar strašno so bili podobni "mafijašem". Po vojni pa so se nekoč vsi namazali v. črnce, za masko je vsa leta prizadevno skrbel Mir ko Kovačič,in še sedaj to počenja. No, ko smo že pri naštevanju nekdanjih pustnjakov, bi kazale še omenui: Roka in Malčko Verk, Franca in Polda Breznika, Franca Celmška, Alberta Lončarja, st., Ivana Rajšterja, st., Liziko Fabjan, Martina Dobmka, Vlada Podse-denška, Vlada Matka, Vinka Matjaža, st., Doreta Matjaža, Franca Pogeljška, Franca Kokalja — Žovleta, Ivana Pavlina, Vilija Mč^er-holda, Jožeta Marovta - Vratanarskega Joža, Slavca Cesarja, in še bi ih lahko našteva1!, tiste zanesenjake, ki so še nekaj let nazaj prizadevno skrbeli za ohranjanje stare navade v Mozirju — pustnih prireditev." 30
PONUDBE GOSTINCEV
Za praznovanje Pusta v Mozirju se vsem obiskovalcem in gostom najtopleje priporočamo. Pripravili sme razne speciali-tete kot npr.: srna v gozdu na »raubšic način«, svinjska buča v oljni solati, mozirsko gobezdalo v pokovi omaki, pečene zobotrebce i razne solate od lucerne pa do najboljšega regrata in vvitloofa.
Na zalogi imamo tudi vse vrste vin in alkoholnih pijač po zelo konkurenčnih cenah, kakršne so pač danes v modi. Vsem najbolj priporočamo vina priznane vinarne brez vinogradov Šiška Ljubljana. Ta vina so že nekajkrat dokazala, da so med najboljšimi pri nas, posebno še po danih komentarjih, katere so dali poznani specialisti, drugi dan po kakšni kroka-riji. Za najboljše goste bomo imeli tudi pristno domačo šmar-nico, katera je ga-.ant, da bo veselje in dobra volja res na ^ šini mize. oziroma pod njo, ali celo na tleh pri materi zemlji.
Glede č itoče se nam ni treba pritoževati. Vkljub košai -cam, ki so obešene po hišah, ljudje mečejo po tleh vse mogoče stvari. Posebno še prostor pri avtobusni postaji je kar lično lastlan, kar je seveda tudi v ponos našemu turističnemu kraju. V Trnavi, katera je nekako prirodno smetišče, najdeš vse, kar ti srce poželi, od stare kastrole, nočnih posod, starih čevljev, raznih cot pa do vseh mogočih papirjev in papirčkov. Za smetišče \ gmajni pa toliko: predaleč je in preveč skrito. Tud c ičenje glavne ceste čez trg ni potrebno, kajti na novo ur< ene 1 šne fasade bi bile preveč enolične, če jih ne bi sproti pol 'alo blato, katero se pretaka po cesti — ki pa je asfaltirana.
Pustne vesti
V preteklih letih ali bolje, letih po zadi i vojni, fantje okol Pusta Mozirskega niso bili deležn ustrezne podpore pri vplivnih, teda vsemogočnih. Delali so bolj zarad veselja do starih šeg i ljubezni do kraja. Zato t .di dolga leta i"sc imeli svojega zapečka, b so kar neorganizirani in šele Ivan Zupan jih je vključil*v mozirsko turistično društvo, da so tako imeli neke vrste "uradno izkazi co". No, ob svojem visokem jubileju pa je Pust Mo rsk postal društ vo, ki se imenuje "Pustno društvo Pust Mozirski v Mozirju.' Da je potrebno takšno organiziranje, narekujejo prizadevnim pustnakom trpke izkušnje. V sedemdeset h letih so namreč za grozili oblastniki, da bo pustnih norčij "enkrat za vsele konec! Pa ni b„ tako. Pustnaki se niso dali prestrašiti, ski: a so tiskovno konferenco in na njej slovesno razglasili voljo, da bo v Mozii u pustovanje še ostalo in še boljše bo, so zatrdili. In, ostali so! Vsekakor lahko trdimo, če L v Mozirju ne bbo v preteklosti tch,ko krajanov, k] so ljubili svoje Mozirje, bi že marsikč izumrlo, sled; za nekdar ,-rršeaam: in navadam: pa b zabrsal čas.
Ofiranjc na Tratah, ki so jih tedaj šele pozidavah

Nekoč je bilo v Mozir]'u preko 20 gostiln. Pust je ugotovil, da jih je sedaj pre ialo, zato je določil komisijo, ki bi nai izmerila gostinske lokale. Posnetek na Čkrubu,
Selitev uboge nozirske družine, ki se je morala umakniti nekemu "sloviteimi" uradniku, to je pustnakom služilo kot glavna točka pustne prireditve, ošibali _o šamopašnost tistih ki so kaj takega dovolili in ukazali.
3edn na pred Maksetovo hišo. Preste, pijača in zenf so na mizi, pustni župan pa bere oporoko umrlega Pusta.
Truplo Pusta Moziiskega na mrtvaškem odru. Stražijo ga vrli pustnatd, tokrat drugače oblečeni.
Župan mozirske občine se ni kaj dosti upiral prevzemu oblasti po postnem župani tudi pustni svetniki so se v sobi predsednika občine kar dobro počutili
Nujna priporočila
—■ Zaradi nenehnega hrupa brezštevilnih avtobusov na mozirskem trgu, priporočamo upravi hotela Turist, da oskrbi vse svoje sboe s posebnimi in brezhibnimi glušilcj zvoka (uvoženi iz Žalca). Tudi dodatne stene za okni bodo potrebne, kajti le tako si bo utrujen popotnik v hotelu lah ko odpočil. Glede nabave navedene opreme, priporočamo dohodkovne odnose z izletnikom . . .
—	Krajevni skupnosti priporočamo v trezen premislek nakup vsaj dveh avtomatiziranih pometačev, da bi trg bil za večje praznike počiščen. Topogledno je vprašati za nasvet turistične delavca v Velenju.
—	Lastnike tovornjakov, avtobusov in sploh težjih vozil nujno opozarjamo, da je najprimernejši kraj za »počivanje« vozil na lepih in urejenih zelenicah. Kaj bi tudi na nje paziti, saj so »občinske« . . .
—	Starejšim občanom priporočamo prečkanje ceste izključno le med Leskovškom in slaščičarno, tam je povsem varno iz dveh razlogov. Prvič, vozniki brunt no upoštevajo omejitev brzine in po novem bo na mestu kjer sedaj stoji trafika dežurna reševalna postaja.
—	Sicer pa poseben nasvet Tobaku (ne makedonskem, ljubljanskem j. Zelo v oči-padajoča aluminijasta barakica za prodg-dajo raznih časopisov, cigaret in drugega že zdavnaj ne pomeni krajevno posebnost. Kazalo bi slediti navodilom urbanistov in namesto kovinaiste »barake« zgraditi leseno! Smreka v Gornjem gradu lahko pomaga!
Iz pustnega časopisa

TRŠKE ZDRAHE
Obvoznica bo! Na maketi je zelo nejasno začrtana, večkrat prestavljena in popravljena. Prosili smo našega strokovnjaka za razlago. Dobili smo naslednji odgovor — citiram: »Pri planiranju obvoznice sem imel velike težave. V mivki so bile že tri trase, pa so mi jih neznanci preko noči vedno zbrisali. Zato sem pisai večim organom, da mi dovolijo speljati obvoznico po zemlji njihovih članov. Pisal sem: Združenju vrtičkarjev, Elektro-šok koncernu, Zvezi propadlih kopaliških mojstrov, Glasbeni matici in Sadjarskemu kolhozu ter Gasilskemu trustu. Vsi odgovori so bili negativni, priložili pa so mi pristopnico in člansko izkaznico za vstop v njihova društva.
Trškemu magistratu bom predlagal naslednjo rešitev: v toplo gredo želja naj pobožno vsadijo žeijo po obvoznici, okoli grede pa bo še naprej cvetela roža trajnica obljubljene obvoznice.«
Press-center ocenjuje delo našega arhitekta z odlično oceno. Tcžani, vabljeni ste na ogled edinstvene makete v gaj, vstopnine v zimskem času ni, otroke privežite na povodec, da se v peskovniku komu ne zamerijo!
Pust Mozirski in njegovo izvršilno telo, Trški magistrat že dolgo moti preveč študiozen pristop do prostorskega planiranja trga. Najbolj pereče je vprašanje avtobusne postaje (glej Pustni kurir letnik 1985, stran 2, stolp 2, alineja 2).
Naš press-center je dobil nalogo, da razišče celoten primer. Za nasvet je prosil kmetijskega strokovnjaka. Dobili so kratek in jedrnat odgovor: Nekdo nekoga molze. Ker pa vemo, kako drago je v današnjih časih tako opravilo, še posebej, če te molze cel center za razvoj, se je Trški magistrat na zadnji seji odločil (glej zapisnik pod šifro CE 17/35), prevzeti stvari v svoje roke.
Pustni arhitekt, tovariš Crtimir Projektnik, priznan strokovnjak za nizke in podvodne gradnje, dobitnik nagrade Projekt leta za kamp v Logarski dolini, je že začel z idejnim osnutkom. Trenutno delo stoji, ker mu je zmanjkalo mivke na delovni mizi v peskovniku v Savinjskem gaju.
Površni pogled nestrokovnjaka pove, da je naš človek pokazal neke nove rešitve. Avtobusne postaje sploh ni planiral, pač pa mehko pristajalno ste^o v dolžini od bencinske črpalke do Muzga. Izletnik in ostali prevozniki naj bi zaposlili močne sprevodnike (po možnosti redarje z nogometnih igrišč), ki bi potnike metali skozi vrata na mehko pristajalno stezo. Vstopali bi na drugi strani avtobusa. Strokovnjak je že patentiral katapult, ki bo montiran pri Muzgu in bo izstreljeval potnike na bus. Starejšim občanom ne priporočamo tak način vstopanja, sicer pa jim ob vse višjih cenah prevoza ostane na razpolago le še Borovo. Za pijance je predvidenoo dvakratno katapulti ran je — v primeru da preživi prvi let.
S tako rešitvijo bi trg obdržal precej plodne zemlje, primerne za sejanje vseh vrst obljub. Kompleks bo imel tudi toplo gredo, v katero bodo tržani sadili želje. Tak način konzervacije želja garantira obstoj več srednjeročnih obdobij.
Iz pustnega časopisa
Rakete so postale zanimive tudi v Mozirju, zato jih je ljudem prikazala pustna srenja
V Mozirju so imeli nekoč čudovito naravno kopališče "Kopelce" imenovano, pa so ga povsem zapustili. Pust Mozirsk e zato s prizorom opozoril na potrebo po i3kšnem kopališču.
IN KÄKO NAPREJ?
Vodstvo sedanjil pustnakov skrbi za to, da bo kmalu zaživelo pustno društvo v Mozirju. ObJ' lbliajo, da bodo zves' staran izročilom, da pa se bodo organizacijsko prilagajali potrebam časa. Če v preteklosti ni bilo "zunanjih" sodelavcev pri prireditvah, odslej ti bodo, saj z njihovim nastopom ne bo nič okrnjen nekdanji in bodoči namen mozirskih pustnakov. Tako bodo tudi letos na debeli četrtek, z igranjem orkestra Boj se ga opozorili krajane na bližajočega se Pusta. V petek sledi že ustaljeni prost dan. Ma pustno soboto bo obvezna maškerada v dvorani TVD Partizan v Mozi ju. Otroška maškerada bo v nedeljo in že tretjič ofiran 2 po nekaterih predelih doline. V ponedeljek sledi ofiranje po Možu iu vse do 22. ure. Na pustni torek je seveda naporen dan! Zjutraj 2 budnica, ob 7. uri prično iskat Pusta in ko ga ш dejo, če sploh?, nameravajo ob 8. uri prevzeti občinsko oblast in prebra pustn razglas. Takoj za tem bodo obiskali podjetja v Mozirju in Nazarjah, nakar slec'' skupno kosilo vseh pustnakov. Ob 14.30 gredo pustnaki v šolo in z našemljenimi otroci vred na prizorišče glavne prireditve Na trgu. Tu se potem odvija karnevalski spored. Zvečer pa je spet maškerada, ki pa ima poseben pomen. Namreč, ob polnoči umre ^izmučeni Pust, da je res mrtev, pa ugotovi prisotn. zdravstveni delavec. Pri njemu (Pustu) p?, najdejo oporoko. Pusta na to odneso iz dvorane in maškerada se nadalji ,e. Na pepelnič-no sredo polože Pusta že zjutraj na mrlišk oder in to sredi trda.
Ob njem stražijo pustnaki. Gre za častno dejanje in izkazovanje poslednje časti svojemu patronu! Pustnaki so v popolni črnini. Ob 15. uri se prične žalni sprevod proti Pekovim lavam, kjer truplo po predpisih upepeljijo (kremirajo). Potem se žalni svatje zbero k sedmini, ta je običajno pred Maksetovo hišo. Na njej strežejo "rusle" (slanike), preste in zenf, pa tudi pijačo! Ob vidnem žalovanju preberejo oporoko Pusta, ta je največkrat v korist Pustnele, žalujoče vdove. Lani so ta dan prvič krstili nove (mlade) pustna-ke.
Kot je razbrati gre za le malo dopolnjen spored, sicer pa vsebin-so ostajajo pri starem izročilu.
Na koncu še izrazimo željo, da bi tudi v naprej v Mozirju ostalo pri pustnem običaju, da bi mladi prevzeli izročilo starejših in nadaljevali delo, ki so ga prejšnji rodovi s takšno ljubeznijo opravljali. Mozirje je od nekdaj imelo med prebivalci zelo duhovite ljudi in vedno znova so si kaj omislili, da bi presenetili svoje sokrajane. Znano je, da je tu nastal Klub lenih, ki je bil ustanovljen leta 1909, ni pa znano kako dolgo in kaj je delal. Če bi sodili po imenu kluba, bi smeli trditi, da so bolj sedeli ob pivu, kot jih kaže tudi slika posneta na dan ustanovitve. Tu je bil ustanovljen eden prvih kolesarskih klubov na Slovenskem in cela vrsta narodonoobrambnih organizacij. Prav zato naj sedanji rod s ponosom gleda na prednike, ki niso bili le duhoviti, bili so tudi odločni, ko je šlo z a svoje narodno poreklo. Ni zastonj Anton Aškerc, ki je kaplanoval v Mozirju, ob svojem odhodu zapisal v zlato knjigo trga Mozirje: "Mogočno kot tvoje planine v vek stoj, ko bije ža dom in svobodo se boj".
I ; f i ЈЏЛГИ ' ^
ШЖ шшш
ш	^ Ш

Ш
f


Pustni župan na predsed'r. škem stolu na občim
Prav na pustni torek so nekega leta krajani dobivali opomine . Pust je smatral, da bi vsaj na tako ugleden praznik davkarija n čenjati.
Narodna v pustni priredbi
Prelepo Mozirje prijazni si kraj, saj enkrat na leto na zemlji je raj.
Saj takrat komando prevzame naš pust, pojeste pa vse tja do svinjskih nam ust.
Pusta slavimo, takrat staro, mlado nori, ne dela se nič, cel trg se vrti.
Občina naša zgubi takrat celo oblast, na Golte naj gre, naj smučajo se.
Vendar naj paz'jo uslužbenci vsi, da spet se kater'mu kaj hud'ga ne stri.
Res škoda je velika, a žal, da pust ni vsak teden, to bilo bi prav. Tako bi naš Standard prišel do vrha, in brez devalvacije blaginja bi b'la.
Toda ker pust komandira v letu enkrat, zato nič ne gre, zato je pa tak.
Dajte komando vi pustu, pa vid'lo se bo, kdo zna gospodarit, kot drugi ga s rat.
Zato nam sledite in rajajte zdaj, ker pustnega torka prehitro bo kraj.
Izdalo Pustno društvo Pust Mozirski, zanj Stane Podsedenšek. Zapisal in uredil Aleksander Videčnik v sodelovanju z Danilom Mrevljetom in Stanetom Podsedenškom. Naklada 1000 izvodov. Tisk Tiskarna Velenje.
0107554