95 po predhodnem posvetovanju s sodnim dvorom vprašanja porotnikom o krivdi obtoženca. Stranke so imele pravico predlagati spremembo vprašanj m sodni dvor je o predlogin ra/.sodil takoj Vprašanja so morala bit- sestavljena tako, da so porotniki na-njs odgovarjali z da aii ne, Sledili so govori strank ki so obsegal: le vprašama krivde. Predsednik je nato sklenil obra-, ihvq m v kratki obrazložitvi povzel njene izsledke ter naštej dokaze, ki so govorih obtožencu v prid m one, ki so govorili zoper njega, ne da bi razodel svoje mnenje o zadevi, razlozzl po-rotmkom /aiakc kaznivega dejanja ter pomen izra zov, ki se nahajajo v vprašanjih .11 jih opomml na njihove dolžnost. Porotniki so z napisanimi v pr > š»rijj odsb v posvetovalnico Po končanem posvc-tovanin in glasovanju so se porotniki Enili v dvo rano, kjer je njihov pred: edink prebr.il odgovore in izročil senatu zapisnik o |)osvc!ov<,nju. Kadar |c porota izrekla da je obtožence kriv .11 so tri I i vsi elani sodnega dvora soghism da so se porotniki pri tem izreku niotd- je odlocii da se razsodba odloži do prve prihodnje porotne seje in zadeva odkazc Pred drugo poroto Kadar je porota izrekli da obtoženec 11, kriv, je izdal porotni sodili dvor >odbo. s katero je bil ohto/.ence oproščen tožbe V' primeru Pa, ko je porota izrekla da je obtoženci, kriv, so dedih govori sti.ink. ki so se predvsem tikali kazni. Sodni dvor se je nato umaknil na posvetovanje m je nato prisodil primerno kazen Sodba se ic ra/gla sila na javili seji. 3J Tudi postopek pr1 prestopkih, ki je tekel pred okrajnimi Sodišči, so urejala določila posebnega Poglavja Kazenskop'avdncga reda tud: tu so subsi diarno vel|.il.i določila postopka pred zbormnii so dišci prve stopnic sicer pa je b:l postopek pred temi sodišči enostavnejši m sodil tc en sam sodnik Državni pravdnik tu ni bil udele/cn neposredno Njegovo delo so opravliab organi določen s po sebiiim ukazom in v tej funkciji podrejeni državnemu pravdnikfi ti.aega zbornega soflišča prve '•opnje, pod katerega okoli, so spadali Kazenski postopek seje pričel z ustnim ali pismenim predlo goni za zakonito kaznovanje ki ga je podal urad nik. ki je bil postavljen za o|iravljaiije del državnega pravdnika in kadar m želel preganjat določene ga prestopka - zasebn; udeleženec. Okrami sodnik je praviloma odredil glavno obravnavo takoj, ko so *e opravile uvodne poizvedbe, ki so se 11111 zdele Potrebne Rrave uvodne prci.kavc ni bilo. Glavna obravnava se je začela z obrazložitvijo obtožbe, sle Bi 1.6 je zaslišanje obdolženca izvedba dok.izov. Predlogi tožilca ■ 11 zasebnega udeleženca in kon eno odgovor obdolzenea m njegovega zagovornika Po končam obravnavi jc okrajni sodnik takoj raz glasil sodbo z bistvenimi raziogi in jo pristavil ali priložil zapismku o glavni obravnavi Izrek sodbe je izjemoma odložil na naslednji dan /akor. ic za manjše prestopke omogočal se krajši in enostavnejši postopek s kazeiv-kmi mandatom Sodnik je v tem primeru lahko, s kazenskim man datom brez poprejšnjega postopka, storileu prestopka določil kazen, vendar Ic do tri dni zapora ali manjšo denarno kazen V primeru ugovora pa je tekel reden postopek I.- opisanih Kazenskih poitopkovjje razvidno, ka teri dokumenti so v zvezi a, njimi nastajali. Vlligali so se m se tudi danes, v posebne ovoje, ki imajo na zunanji -tram označen naslov Sodišča j me iri pri iinek obdolzenea ter navedbo kaznivega Sejanj* Vsi dokument, skupaj tvorijo sodni spis m predstav-Ijajl zelo občutljKO celoto. Mnogokrat cn sam 'z giihljcn ah namerno iTočen list povzroči da izgubi vrednost ves sodri :*pis. OPOMlil 1 Državni zakonik 1873, .t 119. — I Državn :akonik. 1852. s' 117 — < k.izcnskopravdni red 8-17. v nadaljevanju K p r 4 V času od 14 II 1918 do 28 II '919 st 1 bi 1 le dve sodni itopnii — 5 K.p r . 56: — 6 ^ p r 51 — 7 K.p.r 64 - 8 K p. r 29-37: — 9 K.p.r 84-296:— 10. K.p.r.. 38-4 I; — II. K.p.r.. 297-351: -1.7 K.p.r 447 48? /.US AM MINI ASSUNG Die (.irielitwiistüiKligkcit und Strafverfahren auf erster Stuft in den Jahren 1X74 1910 Jelkii Welik Die StnfgcriLhtsbarkcit wird und wurde ai der Vergan genheit vor allem von regulären Gerichten inst allgemeiner Zu&tiiiiSigke-it ausgeübt die -n der Kegel eil! Scheiden und haben über alle Strafangelegenliciten entschieden, außer wenn einzelne Angelegenheiten nrt dem Gesetz besonder: aus direm Arbi itsk reis ausgenom men werden Die /usta'idigke.ten und da: Verfahren seitens reg u) Kr ex Gerichte werden vom Strafverfahrens-rechi bestimmt Uiv-ere reguläre Gerichte mit allgc nn-incr Zuständigkeit wirkten sehr lang - von 1874 bis 19 W - gemäß der Strafverfahrens Ordnung vom Mai 1873. i r.it das Strafverfalirenskenneii ermöglicht uns, die Hedeutung von einzelnen Gericlitsdok umenicn und ihrer Ge .imllu il z™ vtrstehen Gradivo Kranjskega dc/clnega odbors in leto 1918 Saša Serse V drugi polovici 19 stoletja so avstrijske dežele nicd njimi tudi Kranjski dobile s februarskim pa •entoni 1861 pono'110 svojo vtonomijo Deželno samoupravo sta predstavljala deželni zbor 111 od bor.Njuno organizacijo .11 delo sta določala deželni red m dezelnozborsk: volilni rec' I eta |9|4 nasto- i) i) pi zaradi vojne izredno stanje tudi na področju de zelne samouprave. Deželn' zbor se ni vce sestajal, z delom je nadaljeval zgolj deželni odbor, ki se je se stajaj na sejah, kjer je v imenu zbora sprejemal za „asne sklepe. L.c-n so bili sprejeti v okviru ze prej izdanih . akonov, vendar s pridrzi-om, da ii.li bo naknadno potrdil zbor. Kljub vojnim razmeram je dežela skrbela za vzdr/cvanjc deželnih prometnic, kakor tudi za gospodarske, dobrodelne m učne za vode, kar pa jc bilo v največji men odvisno od raz položljivcga denarja. Deželni odbor seje poslcdupc sestal 22. oktobra 19181. ko mu |e predsedoval za dn|i deželn, gia-, ar dr. Ivan Suštersic. Prisotnim odbornikom je naznanil, da bo deželni odbor pumo-ran se nadalje opravljati tekocc zadolžitve, vendar strogo objektivno, brez vsake pohtnnc barve. Od bor v tisti situaciji ni mogel i/¡vršit i nobenega pob ličnega dejama več. Odborniki so pozdravili proglas Narodnega svet a r dne 19 oktobra 1918. Pred sedstvo narodne vlade SI IS jc 14 novembra 1918 izdalo odredbo o razpustitvi deželnega odbora" in obenem .nienovalo člane komisije za začasno vodstvo in ukimtev deželne uprave ti so bih načelnik dr Karel Triler namestnik - nadravnatcli dezehvh uradov Matiji /amida ter člani dr bran Novak Bogomil Remce m dr. Ivan Ogrin Dodatno pa sta bila imenov ina 31 decembra istega leta se dr. Milan Korun in Ivan Kocmur. Vse zadeve deželnega odbora so bile prenesene na pristojne oddelke narodne vlade, komisija pa jc opravl|ala le sc uk.mtcv deželne uprave m vodila upravo deželne imovine. Vsi deželn; uradi so ostali v bistvu :,c nadalje v svoji funkciji, kar jc razvidno iz ohranjenega gradiva m spisovnih evidenc / uredbo I. agrila 1920 (Ur I 163) deželne vlade je bila ustanovljena komisija za upravo kranjske deželne lmovme v Ljubljan; Predviden i jc bila za oskrbovanje in ukiintcv imovine bivše voivodinc Kranjske. Vrhovno nadzorstvo nad komisijo jc iiflej predsednik deželne vlade, sicer pa jc odločala 0 vseh 'Bivali samostojno. Njem člani so bih načelnik dr Vinko Grcgorič, prof. Josip Breznik. Iv in Koeij n, Ivan Ogrin P an Slanovnik, [višji ravnateli Matij, /amida in /apismkar M. Ccrnc Namen referata jc delen pnkaz dclovani;i deželnega odbora v letu 1918. Na podlagi ohranjenih za psnikov sej in gradi' a njegovo delovanje razvrsti mo na posamezna področja 1 politična problematika 2. socialna problematika 3. imovinska problematika ad I Politična problematika Brez dvom i jc bilo leto 1918 odločilnega pomeni za nadiljno usodo slovenskega naroda. Člani kranjskega deželnega odbora so sprejeli sklep da sc nc strinjajo > delo1 najem dr Anteja Trumbica Naj citiram njiho- o stahšcc, izrečeno na seji odbora 19 junija 1918: »Prebivalstvo Kranjske dežele želi? da se čimprej povrne mir in išče svojo srečno bodočnost slejkoprej edino pod žczlom prejasne liabs bursko-lotarmškc d.nastiic S tistimi pa ki so v najhujšem času zbezah v. domovme, da splctkanjo s sovražniki našega cc>arstva m podaljšujejo voj sko. noče Kranjska nobenega stika m sc jih z ogor če njem otresa kot na|vcč|ih -.kodljivccv naroda«''. Bilo je izredno glasovanje, pr, katerem so vsi od borni ki glasovali za resolucijo. Ic dr k.irol Tnller sc je vzel i za I, ker še m bila vstavljena izjava dežel za majniško deklaracijo. Vsem županstvom |c odbor poslal okrožm- o z omenjenim sklepom .11 ukazom da se občine pokorijo političnim stališčem odbora. Na okioznieo 21 junija I9I84 jc deželni odbor dobil od velike večine kranjskih obem izjave, v katerih so obsojale početje velcizdajalca dr. Afltjcja ! rumbiea ter ura zale neomajano zvestobo [nejasni hiši Ilabsburski, hkrati pa velika večina obem izjavlja željo po ures niccvanju Jugoslovanske majniskc deklaracije. Kliub opozorilom -o nekatere ob< 1 nc nasedle »agitaciji« in niso dale izjave zoper dr. A 1 riimbua nekatere p 1 so izjavile' da jim početje A. Gumbu a ni znano. DcžcSi odbor pa nit. najmam 111 dvomii da jc ljudstvo kranjske dežele 'vesto svojemu vla darju zato jc izdal se dve okromn 1 (3.7.1918) st 7579 'ii 7580f' in z njima znova pozval občine k odločitvi. Končno so sc uka/u pokorila vsa /apan stva razen občin Brusnica in Kropa Namestnik deželnega glavarja dr I vgen I impe pa jc predla gal razpust teh dveh občin /adnja seja deželnega odbora je bila 22. oktobra 1918,^ začetek seje jc bil ob ur popoldne navzoči pa so bih prccUednik deželn. glav ar dr I an Šusteršic, odborniki dr I vgen I.ampe, dr Vlad, sla' 1'cgan dr. Karol 1 . ■ 11 cr in dr Ivan /ajcc ter zapisnikar pi larmski nadolicial Ivan Sotelsek De zclni glavar jc odprl sejo z. besedami- »Odkar sem zadnjikrat imel čast predsedovati seji deželnega od bora so se odigrali velik zgodovinski dogodk\ ki so ustvarili popolnoma novo sitBcijg S to situacijo mora računati tudi kranjski deželni odbor 111 iz nje Uvajati realno pobtičnc posledice, Deželni odbor jc politii na korporacija ker je ,/šel iz političnih volitev. V diinasni, situaciji ki jc prehodnega zuacma nc more iz.vr„ti nobenega poh'icnega čina vcc izv /cmsi jednega samega da pozdravi proglas Narod nega Vjcča SI iS z dne 19. oktobra 1918, izra/ajoč nado, da sc v dvanajsti uri doseze porazum med narodom m našim |v ladarjcm Prvo jc Saša narodna, drugo naša dmastiuri dolžnost V o.stalem pa se .111,1 dcž.chis odbor odslej smatra ti Ic se kot neke vrste ncgotiorum gesto r Opravljati ima tekoče posle Mrogo objektivno brez vsake po-liticnc barve, varovati v svojem ustavnem delokro gu interese dežele in vsega ničnega prebivalstva, hranit! deželno imetje m vse pnpravti da i/.rot svoic posle bodoči legit 111111 oblasti. ad2 Socialn 1 problematika Glavne oblike so< lalnega skrbstva med vojno šo lile ra.-ne podpore, ki so jih prejemali posameznik ali družine 'aracli obubozanosti bolezni po una z. vinc požara 111 potresa (Krško) /aradi obsežnih vojaških, akcij m rckvizuii kmečkih zalog hrane ji bila dežela gospodarsko tako izčrpana da |c bil od ix)r primoran odobriti kredit uprovizacij,kim od borom za nakup hrane revn 111 slojen, I eta 1917 so pod ' odstvorn deželnega odbora po cel- deželi ustanovili aprovizaciiskc odbore le odbore je de- 97 /clm odbor podpira! iz deželnih sredstev. Deželni odbor je na sep dne 10. oktobra 191 T~} sklenil da se uvede deželna aprovizauja za nepre-niozne sloje v celi deželi. V ta namen se pod \od šivom deželnega odbora ustanove po celi dežel-aprovi/.acijski odbori za cele sodne okraje dekani je aii sicer določena ozeml|a, Tako osnovane odbore bo dc/clni odbor podpiral deželnih sredstev. V smislu tega klepa je deželni odbor izdal posebno okrožnico pt? I i()49, I I oktober I9I7)J" s katero poziva vsa /upanstva in zupne urade na kranjskem, da osnujejo aprovizacijske odbore. Deželni odbor je dal županom in zupnini uradom v tej okrozmu na\ od i I a, »Okoliš vsakega odbora je treba določiti po da mli krajevnih razmerah Industrijski kraji se glede na poscbiv značaj lahko izločijo m ustanove svoje lastne odbore Cd ivno načelo je, da se odbor? ustanove sporazumno med zupiiim' urad: 111 župan .t v i. Odbor naj bo maloštevilen, da laze posluje. Vsak odbor naj ima svojega tajnika (tajnico), ki se načeloma nagradi i/ deželnih sredstev. ( 1111 i odbora m tajnik se ta k o j naznanijo deželnemu odboru Ko le ta izrtče svoje odobrenje, postane odbor takoj deležen deželne podpore Iamikove nagrade doBči dcv.elm od bor na predlog predsednika aproviz.aciiega odbora Priporočajo se za tajništvo zlasti gg. kaplani, učitelji in luiteljice. Vend ar je to prepuščeno prosti pre soj arpov.zaciiega odbora (davna stvar jfc: da od boi intenzivno iti toi 110 deluje Izbira strank ki se podpirajo, je prepuščena uprovv.ucnemu odboru Brezpogojno '-nrova'i je le načelo, da se gre samo na podpiranje manj premožnih slojev - tis» 1 h katerih prehrana je nemogoča odnosno docela neza gostu«, ie se jih 11e podpira V poste, piihajajo te daj v prvi vrst' prav revm potem pa tudi manj premožni z veci v zelo tesnih gmotnih razmerah ki Jim bistveno primanjkuje živeža Prav posebno seje ozirati 11a prehrano otrok k so nada boljše pri hodnost- Druzmc z otroci se imajo tedaj predvsem upoštevat - « Na okrožnico se je oglasilo veliko število župan stev in žiimiiH uradov 111 sporočilo deželnemu odboru svoje zelje, dczeln. odbor pa z. odgovor ni bil Mdovoljen in je zato o stvari vnovič sklepal na seji 15. dcccmbra 191 711 in skleml sledeče: »Pazposljc se nov.i okrožnica vsem obunam ki so se odzvale 11a tuka|.ri|o okrožnico pod >t 11949, dalje dotiuiMii ž.unnim uradom ni dekan toni z opozontv ijo da obrazlož.b ob poslani okroz niči niso razunie'i ker je deželni odbor imel v m:s-lin aprovizai ne odbore za srrse okoliše, ki ui brir v stanu v večjem obsegu delovati ne pa za vsako občino posebej.« I ej okrožnici še priloz.' prvotna okrožnica s Pozivom, da se ravna v njenem srnisH. Velike, •/ redno razsezne obeme se obravnavajo kot simo ■tojna aprov izaujska okrožja. Od Deželnega mesta za vnovčciijc živijift .i je Pustit deželni odbor izplačati v.oto sOO 000 k dne II decembra 1917 in kmalu nato je tudi pncel ra/ deljevaii podpore apiovizaci|skim odborom kliub •emu da m bil dosez.cn njegov, v obeh IkrežnicfiJ označil namen da bi Je bih namreč ustanovil' aprovi/aerjsk, odbori za večje okoliše Brez dvoma je mielo dovoljenje teh podpor politično ozadie 111 je bil glaviv namen deželnega odbora m njegove akcije pridobiti pristale za nove politične stranke, i> 1 so se osnovale po razbitju Slovenske iuidske ,tränke To se vidi ze iz tega d.i je misel o ustanovitvi aprovizaeijsk 1I1 odborov po dezeii nastala prav v času, ko seje ustanovila nova kmečka stranka in stranka obrtnikov kaže pa to tudi okoliščina da se je največ podpor razdelilo v času k. je bil najbolj kn!"čen, J;j. prve tri mesece leta 1918, ko je od 124 aprovi/acijskih odborov podporo prejelo le 59. ka>neje, ko je postalo endo bolj jasno, da se politik,1 deželnega odbora ne bo obdržala, so bile podpore red k ejše. Podporo za aprovizacijske namene je med dru gnil prciel tue1' mestni magistrat ljubljanski m sicer v znesku 20.000 k Od vsote H)0.0()0 k ie bdo leta 1919 na ra/pola go se 66.800 k , 12 Deželni odbor seje avgusta 1916' 3 pnccl ukvar jati z vprašanjem aprovizacrjc m sicer v prvi vrsti za deželne dobrodelne zavode, v drugi pa za ra/ne korporacijc. deželne uslužbence in druge osebe Pri tem se je posluzc.ai trgovca I erdmanda Gruskc ki je imel razne zveze z. vojaškimi Krogi, razen tega pa t ud. / dobavitelji, zlasti z onimi na Ogrskem od koder se je moglo v Avstrijo priskrbeti največ bla Vse aprov-zacijske akcije deželnega odbora pre ko Gruskc so bile razdeljene 11a tri skupme Črva skupina zadeva dobavo mu iti, slanine pre kajenega mesa ¡11 čebule z Ogrske v letih 1916 in 1917 1'ivotno je bila ta akcija mišljen« v 111 inisem obsegu nabavili br le koliuno ki bi jo rabih deželni dobrodelni zavodi kasneje se je akuja razširi» ker se je ugotovilo, da se da dobiti večje kohcnc blaga Dežela ie v vculi posil|kah prejela 42 <19 kg ma str 47.565 kg osoljene 111 prckajcnc slanine 14 720 kg prekajenga mesa, 1 "<90 kg ocvirkov ,n 80 000 kg cebulc Dežela rn prcicla 14 sodov masti, ker je bila pošiljka zaplenjena (zasežena) v Zaprešieu na Hrvaškem. Pošiljke so se oddaiale deželnim dobro dehiim zavodom hiralnici pri sv.Jožcfu dez-dm prisilrr delavnici razram voiaskun bolnicam, ra.' mm za v odom v Ljubljam razuMii županstvom za aproviza. i|o, delauem v industrijskih krajih, razumi kategorijam uradmsUa i.icitcljstva in sluzab-gištva ter drugim strank,1111 14 Cen vsega blaga deželni odbor natančno nrkdar m mogel določiti, ker Gruska 11; predložil obračuna o vseh dobavah Opno iceval se je ces da so 11a Ogrskem vce blaga odposlali kot ga je pri .pelo v Ljubljano - sem naj bi sodila z ipleiiitev v Zaprešieu O tej aprovrzacijski ikcin e nrkdar m sklepalo 11a seji deželnega odbora m prav tako so bile ostale odredbe deželnega glavarja in članov le redkokdaj potrejene Podrobnost1 teh akcij so pozni Ij deželni odborniki dr Lampe dr Pegan m di Zaje. Vedno je eden ali drugi od n11 h podpisoval rešitve v odsotnosti deželnega glavarja V zapisnikih sej deželnega odbora je najti le to da je imel dežel 111 glavar nekako piosno pooblastilo za razpolaga nje z lazhcnmi živih Tako Se jc zgodilo na seji 3. 98 maja I9I7:15 »V olajšanje aprovizaicnih akcij dežele se določa, da dc/elm glavar po svoji previdnosti odloča o5prejemanju mesa po /m/am al: lastni ceni iz deželne mesmee pr: »deželnem mestu« (namrečfca dobavo klavne živine), o nakazovanju slanine in drugega aprovizaenega blaga iz deželnih zalog po maksimalni ah lastni eem in nakazovanju mleka ter mlečnih izdelkov z deželnih pristav in prisilne delavnice. Vse tozadevne dosedanje odredbe deželnega glavarja se v celoti odobre« Druga skupin j se nanaša na poskuš^da bi dobili z Ogrske moko, korito, mast :n morda tudi druga živila. Deželir odbor je začetkom leta 1917 z. Grusko nameraval dobavili . Ogrske moko, koruzo, mast in druga živila. V ta namen je naprosil Ilirsko banko, da je dala dne 15. januarja 1917 deželni mdu stnjski hank' v Budimpešti na razpolago vsoto 500.000 K. O vseh teh stvareh se ni razpravlialo na seji deželnega odbora n -nii el.inu po/nc|šcga čSištva k,110 Ivanu štefelu Na /adiip seji 22 oktobra 1918 je de/.elni odbor dokoneno uredbo razmerja gleda h.kcga kon/orei|a do deželi prepustil /boru prav tako 'je dovolil l\a nu Šteletu seveda v dogovoru / gledali>1-1111 kon /or 110111 da sine predvajat Mine enkrat na teden ko 111 bilo glcdahsk di predstav (dcdahscc je prešlo v upravo pov cricnis'v.i /. 1 uk in bogoeastje 12 maja 1921 Potanicni vrl )e bil odkuplien od Slovenske kme lijske družbe -m lu ne namene let.' I9!() m 111 bil 17.-lOccn dr/av Prisilna del ivnica v 1 jffiljani je bila occnjci-1 11a ' rednost 290 000 k V easu voine so bili nastanjeni v njej tudi živi 110 bolni vojaki hirale' m ruski ujetniki. ki so \l novembra 1918 odsh Po sklepu deželne vlade 25. januarja 1920 je prešla pnsilna dc-hlvnjea k zdravstvenemu odseku za Slov-nijo 111 Istro Deželna dobrodelna zavoda sla bil 1 de/eina bol nica v 1 jiibljaiif 111 deželna psihifffliČJia bolnic 1 na Studencu, Obe sla presb I avgusta 1919 vdr/avno upravo De/cinc pristav® v Mal I okr ( rsnjvili m jia Robcž.u, so bile deželna kmetijska posestva, namenjena predvsem v/rji /ivino deželna Kiifctijska šola ni (¡runi pi izobrazbi kmečke mladine P11 slava na Robe iti pa je, ves čas vojenga obdobja skr bela 'a preskrbo mlekom /a de/ehie /av(xle pa lud, 7;j po: anie/iiike v I pihljam Milnmske Ime v Padeeah Krik'era in Podn.iitu s P1'padajočim, mostovi so bile po prevalu :/.ro< ene PttverjBhiJtv'u za javna dela Pocbm skladi so jzk.i/o ali imovino po stanju / dne decembra 1920 m to /«ilo ker je z njim, se vedno upravljala komisiia 2a upravo kranjske tle /elne imovin.; I . skladi so bih de/clni melioracij-iki sklad garancijski sklad doleniskih z.elc.inc /.1 puščinl Viktorja Sniolel.i sk lad /a reorganizacijo mu/c:.i Isfjčiliični >k'.kI sklad /1 Iriproccnlno dr/av 110 potresno posojilo re/crva /«1 škodo po u» 1 na posestvu gnnske sole, posebrn den.up /«1 ile/i.l no glcdaln-ce, revena z.i pov/digo živinoreje, gospodarske /adruge k metliškega značaja, garancijska zaloga zaTJaikup krav - Svu 1 rc/crvni skl.nl de.vl ne pri:lavc na Robc/u 111 posebni denarji. Vrednost celotnega sklada je znašala I 4,760 I 7() k 69 k-Od posebnih skladov je bil naipomcmbncjsi meho rai ¡¡{ki ki je pokrival stroške kmetijske melioracije, uravii'.e rek, potokov 111 hudournikov preskrbe z vodo stroske gradenj m popravi! cest in 1110 slov. Vsa nasteM mchoraciisk a dela je solin am ira!. 1 dežela, sodelovali pa so lahko država, okraj, občina •'h zainteresirani jiosamezniki Ohranjeno gradivo nielioiauisk h del navaja številne konkretne pri mere na cclotneni področju Kranjske- pp svojem obsegu bi zadostilo tErifirS posebnih referatov OPOMllI I Dežcln zbor in odbor sej 11 z ipisiuk- odbora sejni ■ ipi ink ?? oktobra I()I8 —1 De/elni /bor > 11 odboi deželni odbor in SijGióvi ilani I9IS - spis 1141 I32fl 114'-) -i Dfiegi zbor in odbor '.ipismki »cj deželnega odbora 1918 ¡cj 1 19 junija 1918, —4 De dni /bor ■n odbor- ra-no (reg-fas,. Mil -pis?078).— - Dc/e-lm 'bor m odbor-razno (reg. las. \l!l spis 7570).— 6 De želni zbor m odbor-ra'no (reg. fas, Mil spisE5i>0) — 7 Dczclra zbor in odbor - ¿api ,111k 1 ;ej deželnega odbora - seji 11 7*pisnik 24 avgusta 1918 — 8 Deželni /bor m odbor - zapisniki sej dc/clnega odbora - sejni zapisnik 2? oktobra 19 18; del uvodnega govora dezeinega prid sediiika tli Iv -na ŠustcrsH 1 na zadnji odborovi seji —9 Dc/cln zbor 111 odbor - zap smki saj deželnega odbora seja odbora 10 oktobra 1917.— 10. Deželni zbor in odbor - razno (ziv ila - reg. 1 isc XI13 I oktober 1917): Odborova okroz.nie.i glede ustanovitve aprovizac-ijskili odborov — I! Dezclir /bor ,11 odbor - zapisniki foj deželnega odbora ~ z jjiisnik sejej 15 decemhra 1917 — I? Rc iz.ijsk 1 kontrolna komisija - poročilo o delovanju deželnega odboia ki je bila oddano predsedstvu deželne lade za S'oveni|o v Ljubljani Z laredbo Narodne vlade SI IS v Ljubljani dne 4. novembra 1918. št. 44. je bila re-Hiz.ijski .n kontroiii: k (Bi i sij i izročena revi. ija poslovmja prcisniega kranjskega odbora Svoje delo je rrvizijtkn ni kontrolna komima v glavnem končal 1 m je 28 febru a ja 1919 predlagala prcdscd.-it» u tlc/cinc vlade za Slovenijo 'delan operat PreSscKiik komisije je- bilOr V C>rcgor-cié. — 13. Deželni zbor in odbor - razno (živila - reg. lase. XIII. avgust 1916- spis: 13900. 13952 ... 14159 -ogrska ma t ;pis 16261- deželna banka 1'pl ica Urniki 240 000 K *a 4 vagone Eatti - 14 Dcitln zbor in pd bor -razno - fivila (reg. fust X1 lg ''P' -991 4179 4902 - delitev živil — D Pl-žBE /bor in odbor - lejo deželnega odbora - sej 1 3. m.ija 1917 — 16 isto kot 12 — 17 Dstehi.i /bor in odbor - sc|e de/elnega odbora .seja E ip-ih 1918 (reg. las MIh pi - 481?. — I* Deželni /bor m odbor - razno - žr ila (reg. 'asi Mili pi:: 4812 - uradno poročilo dc/elncg,a glavarja glede novcem' 'aciiske ikeiic . posa-dov nični Cirud.e 111 Duna ju — 19 ,sto kot 12 —20 k.anisiia/a presnovo'.iviie upiave lase 2 —21 Dc/elni /bor in odbor - de/v-In dv ó rte (reg. lase i V 4 - 19 IS spi I IPI - komisiia /1 presnovo javne upravc lase 7 —2? Mu/c|. reg lase IX/5. 1918. spis 12803. 12910 - Narodna galerija - seja otlbor.i 24 avgusta 1918 - komisiia a presnovo javne upiave. las, 2 — 23. kon&isija za presnovo ja .ne upn »e ~ tleželno gledališče in dram iticiio društvo (reg lasi IV/9. I() 18 18 iVbruar P;I8. špik 2592) z.api-niki sej de želnega odbori seja 18 lebru irja 1918 eja 17 apri'1 P)18 eja 22 okrobral(H8 komi.ija za presnovo ,avnc uprive l i e 2;-i-.tokot I? —24 Deželni zbor in od bor-pri..ilna dela»niči (reg, lase VIN 5. 1918. V I ¡jspis 1292 M. — 25 Deželni zbor in odbor - deželni dobrodel m zavodi (VI 1 I()I8) komr na za presnovo ja>ne upr.i ve. lase 1 ■— 2^> komi ija za presnovo javne u|iravt lasi 2: - Petrini zbor in odbor - knietuska íóla na Omni (reg. las- IX L 1918) - Deželni zbor iñ odbor - scic deželnega odbora - seja 18 lebruarja 1918 - 27. komisija za presnovo javne uprave, lase. 2: - Deželni zbor in odbor - govedoreja (reg. 1'a.i IX 3¡ 19 18 - Robe/(za v-rejo ml-idib biKOv za plcinen:.k'- 11 imene): Deželni /boi 111 odbor - ra/.no (/ivila - reg. la .c \M|) - de/elna mleku' na; Deželni /bor in odbor -seje deželnega odbora - seja I" iiinija 1918; - komi»,a /a presnovo javne uprave l'íisé 2 —28 Komisija /a presnovo javne uprave lase Dezelm zbor iij odbor razno - Mala Lok 1 11.1 Dolcn; skem za semensko poskusevalisec. (reg. f;isv Mil) 1918 Deželni zbor in odbor - deželno posestvo (reg. fase. XIII. 1918). — 29. komisija za presnovo javne upravc. fase. 2; Drzeln zbor in odbor-razno-("e.njice (v 1 ri pri Mo ra\< ali) - deželno posestvo (reg faSc \lll 1918). — <0 Deželni zbor 111 odbo> - nutmn .ke zadev • (reg. lase XI/3, 1918) -Radeče (reg. fasc.X/l); krško (reg. lase. N J).— í I Dedu zbor mi odbor ■ ra'lio - elcktru'ic napi.'vc dežele (reg. fa v Kill,); /irovaie.i - pis 176 6)4 1817. 244 Š (reg äse \I!P Sa>i-.a - l k.uie -spis '(m LMÍ Q362 P49< '918- 862* iüo ZUSAMMENFASSUNG Das Arehi\gut des Krainc-r I ardesausschusses und das Jahr 191S Saša Serie1 Nach dem Jahre 1914, also im Kriegszustand ist der" I^indtag nicht mehr zusammengekommen. Mit der Arbeit hat der Landesausehuß fortgesetzt. Er traf sich an der Sitzungen wo er im Namen des Landtags vorläufige Fntsehluik faßte. Trotz der Kriegsvcrhaltn'sse hat das L .and für die Arbeitskontinuitat Sorgen getragen Der Ausschuß ist am 22, Oktober 1918, als er seine politische Macht verlor, zum letzten Male zusammengekommen hat aber noch immer alle laufende Angelegenheiten fer tiggcbracht. Am 14. November 1918 hat das Präsidium der SMS Volksregierung die Verordnung zur Aufhebung des Landcsausehusses erlassen Di: Absieht des Beitrags ist eine teilweise Tatigkeits-darstcllung des Landesausschusses iil Jahre 1918. die Betonung ist an der politischen, sozialen und Vermögcnsproblematik Der politische Teil behandelt die Sitzung vom 19 6 1918, als die Ausschußmitglieder den Entschluß betreffend der unloyalen J ¡itigkeit von dr Ante Tru mbic laßte und das Kreisschrciben an alle Gemeinden verschickte, und die letzte Siv.ung am 22. Oktober 1918, als der Au:,sclniß die k'.indmaclning des Nationalstes (am 19. Oktober 1918) begrüßte Der soziale Teil behandelt die Tätigkeit der Approvi-.;ionierungsaussch>iße und dicjNährmittelanschaflung in Ungarn und Rußsland mit Hille des Vermittlers Ferdinand Gruska. Das Vermögen.,problematik betrelTende Arehivgut ist am umlangreiehsten Im Beitrag werden eingehender unbewegliche CJuter erörtert, die das Land zu eigen jwtte.