-3Ei< ’•* US ZsJeuAfikc izdan okrajni odtwi SociauoKot zveze deiovnib ljudi • trbotnjeh — Ure laie in odgovarja uredniik' odbor - Odgovorni urednik: Stan« SoJtar — Tiska Mariborska tiskarne v Mariboru - Naslov uredništva in uprave .Zasavski tednik' Trbovll« L Trg revolucije St 28 (telefon tl) — Račun en nodrnimci Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — List izhata vsako soboto — Letna naročnina 400 din polletna 200 din.' četrtletna 100 din. mesečna 40 dio — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo bit' v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne to lih ne vračamo ED MI 5ter. 35 Trbovlje, S. septembra 1955 Leto Vlil. Ob začetku poslovanja novih ljudskih odborov KOMUNE so ZAŽIVELE S 1. septembrom je zaživelo delo novih ljudskih odborov — širok razmah družbenega upravljanja - Večje pristojnosti ljudskih odborov Vsem delovnim l udem velike občine Radeče! Ko bomo 8. septembra 1.1. it četrta obhajali praznik mesta Radeče, m/ je o prijetno dolinost, da ose občane v svojem imenu kakor v totemi Ljudskega odbora mestne občine Radeče pozdravi jam z zavestjo, da irtve, ki smo jih dali za naio osvoboditev. niso zaman. Vsi poskusi okupatorja; nasilja, preganjanja, zapori, streljanja in izselitev prebivalstva — vse to ni uklonilo'močne in neomajne volje, ki jo je imelo naie ljudstvo do končne zmage. Zmagal: »mol Dane*, ko hkrati proslavljamo tudi desetletnico naie osvoboditve, lahko s ponosom gledamo na razvoj in napredek naie /adeike komune kakor tudi na razvoj In razcvet naie celotne socialistične Jugoslavije. I Želim osem občanom, do bi se v duhu proelave praznika naie občine kar najbolje počutili, prav tako tudi ost dragi gostje, ki bodo s svojim 6bt»kom počastili naio proslavo 11 prireditve. Naprej do končne izgradnje socializma! V Radečah, 3 sept. 1055 Predsednik LOM O Radeče Ferčt Miler Spored občinskega praznika v Radečah SOBOTA, S. SEPT. PETEK, 9. SEPT. * J*' 5* “• letnem tetovn- hegUriBd turnir. dBča Partizana ▼ Radečah Gobčeva spevoigra »Hmeljska SOBOTA, 19. SEPT. prtnee««, Izvaja mestno deda- o)b 29. ari v dvorani Doma »Svobode« Radeče kitajska pravljica »Ero* s kredo«, b» Odkar je bil konec meseca nje, započetek novega dražbe- nadaljnji korak k proletarski materialne družbene rile (pet-jnltja objavljen Splošni zakon no-upravnega sistema — to Je državi Manca-Engelsa, kjer letni plan); uspešno je bilo mo-• ureditvi občin in okrajev, ki je bila nelahka pot, kratka po pravzaprav ne bo več države in goče le po državnih organih. Ka je sprejela Zvezna ljudska časa, pomembna za čas, ki so njenega naidija, kjer bo res- Tudi na dragih področjih draž-*apš8na 16. julija t. L, se je jo opravili novi ljudski odbori nično država — ljudstvo (En- benega življenja so predvsem Po vseh krajih, v javnosti In v dobrem mesecu, odkar so se gels: »Država je organizacija organi državne uprave morali ■osebnih debatah pričelo raz- v začetku meseca avgusta ob- proletariata«). Imeti Se močno ingereneo, da globi Jam Je la razpravljanje • Ukovali In prejšnjih ljudskih Komunalni sistem M se pri- 80 neposredno vodHi ustrezne *ovl ureditvi, o prehodu na ko- odborov, Pa do sprejetja statu- g^nja, m le administrativni akt Javne službe, ustanove In zovo-menalni sistem. Prav te Živah- ta, izvolitve članov svetov In nečesa novega, temveč je lo- de. V tem razdobju se je družba ne diskusije v vseh oblikah komisij ter imenovanja vodil- Rlčna posledica našega doseda- upravljala posredno; preko dr- ! našega razgibanega družbeno- nlh uslužbencev In razporeda nje- družbenega razvoja ter žave in njene organizacije, pre-Pelltičnega življenja so rodile deta v novih upravnih organih, sedanje In polpretekle družbene težno po državnem tzvetilno-nekaltšne temelje, na katerih so In zdaj; 1. septembra se je za- reditve v kateri so ožje teri- upravnem mehanizmu, se oblikovali novi ljudski od- čelo delo novih občinskih Uud- torialne ’ skupnosti že nosile v bori. Nemalo dela: priprava sirih odborov ta vseh organov, scbj določene elemente komu- DRUŽBENO statutov, organizacija dela v ki so jih imenovati in izvoliti ti „redltve. Nov komunalni SAMOUPRAVLJANJE novih ljudskih odborih z vklju- odbori Veljati pričnejo statuti ^ podrejen zakonitostim ,1950 nredstavUa prepevanjem Hm večjega števila občin. Nov dan v zgodovini so- razvojnega raocesa ■U”. Na delovnih ljudi k samoupravlja- etatistične demokracije FLRJ, nxvo*,egn procesa. okret v druž^raih odn°^. Na Nova Jugoslavija se je rodita ekonomskem področju so na-v narodnoosvobodilnem boju ln stajale bistvene spremembe * socialistični revoluciji, v kateri uvedbo delavskega upravljanta se je organizirala oblast delov- proizvajalnih sredstev. To je nlh ljudi, kjer so se z odvzemom proizvajalnih sredstev kapitalistom v korist družbe postavili temelji nove države ta Minuti teden je bila v Seno- kulturo, ki ima sedem članov, družbe (»razlastitev razlaščeval-n. redna eeja občinskega je pod vodstvom tov. Avsenaka. Neposredno upravljanje ljudskega odbora, ki jo je vodil Izvolili no tudi mandatno- teh sredstev je morata ostat* v tev. Karel Sterben, imunitetno komisijo, komisijo področju Izvrševanja obla-8ti j” Odborniki so vrojel* netate- za volitve, goepodunstvo, za ▼ rokah države, ki Jo v tateresu te pripombe k statutu, ki jih predpdse ta organizacijska vpra- delovnih množic vodita njihovi Radeče (v primeru slabega vmMm v Doma »Svobode« ^ gledal#če ^Lel,,. 4 SEPT. “r. -- --- -___. . . .. w. do zb. ure promenoom koncert godbe na pihala »8vo- ct> 20. uri na letnem telovadb ob 22. uri po Vri bengalični iču Part bana v Radečah spe- ogenj nad mestom Radeče, volgrs »Hmeljska princesa«; Izvaja mestno gledališče in NEDELJA. U. SEPT. Pevski zbor »Svoboda« Radeče (v primeru slabega vremena v °® *• ■" budnice; Doma »Svobode« Radeče). eb 1. ari sprejem gostov; TOREK, 6. SEPT. ob S. uri slavnostne seja sk- ob 88. uri t dvorani Doma »nskega ljudskega »Svobode« Radeče predavanje ob 9. uri odkritje prot. Mlinarja ht Celja. padlim talcem v bližini poko- SREDA, 7. SEPT. Pelišča Radeče, nato povorka od 19. do 29. nro v mertnem parku koncert Železniške god- *° “**ta *> tega, kjer bo zbo- Sprejet je statut občine Senovo (Nadaljevanje na 2. starani) be Zidani Četrtek, s. sept. ob 29. uri akademija varil odsekov »Svobode« lo »Partizana« Radeče. rovanje ln prostora obstoja godbe na pihala deče. LJUDSKO RAJANJE! Pred pričetkom šolskega leta gotske počitnice so prt kraja, je šle letov* ta predstavniki, sto m sto mladih ljudi bo pri- morju In še s droge A Se* je, da m sedanjik stal no- kraje istih, zlasti gimnazij, nt tdo rile Čutiti smo poman/ka- je dal okrajni ljudriri odbor sanja in komisijo za prošnje ta najnaprednejši Trbovlje, prav tako so sprejeli pritožbe. Dokončno so nekatere krajevne spremembe; 'tudi sklep o sistematizaciji Dolenji I^kovec se bo priklju- zasedbi delovnih me* novega ™,u‘. ‘Jih 7epw' brezskrbnega "ig^j*. hoaleini mnog,' Marii, pa tudi faku ne glede na to, Seli Operativno vodstvo gospodar- hodnje dni zasedlo šolske klopi več sto otrok, .zlasti bolehnih, pazitioso Ctaiti rato £>«"•/*-tdT ta «tva je moralo ostati v rokah in upr/o svoje oči v svoje učite- Vse te organizacije *o oprav le »h"*** novega državnih Izvršilnih ta upravnih jje jn vzgojitejle. P0 dveh mete- J?mXtkarJ° ikh pr*d^? ‘ kL * h. čil krajevnemu odboru Bresta- občinskega odbora. organov. niča, Dobrova ta Kališevec pa h krajevnemu odboru Dovškn. dalje o nujnosti preskrbe pre-Na kraju so odborniki dokooč- voznega sredstva za občinske ljudstva posvetil študiju ali pa bo odšel v °—■* - - rjnss tjz <* -—j* ?>. nove sklonile nad učnimi knjigami. HI pisati, kakoso^otrort prsi*- forma MT/emota^več^ P °Joceite «a kraju so odborniki aoKonc- voznega sredstva za občinske »juusvv«. ,®"kc^a .—I *■“-- arnstosl Kot rečeno, »s ved z vsega Bo sprejeli in potrdili statut potrebe in gradnji večstano- države. Iti se Je dvignila Iznad Sprva bo £/o malce » P , j i j i m »talni ustvarMnostf nov^Se hiše «l£čUe usluž- zapuščine protiijudskih režimo^ ^ „ bodo ponoon, privadd. SSL ^ Po sprejemu statuta so od- bence. kf k izšla iz boja, kjer se k pouku in učenju. oaprie sortne oven. Le-to pa pr bornih* izvolili predsednike ta Razpravljati no še o ustamo- požigalo, morita Ut rušilo, Je b - SgS£ TA-vrjššs £ ssSSs: M Senovčane neprikladna. To dustrlje virov pogo ^ organizacija v letošnjem po- mestu pomanjkanje učnih prosto- b, bdo, da bi ie sedaj pted usmerjati let ju znatn0 pripomogle, da -v-..,-. ■ ,__ Sicer pa tudi v noot reformi ne V našem zasavskem okraju so naio učencem, dijakom, starsem ^ predridrti vsega. Le prv-mnoiične organizacije, zlasti or- xn,iol*km vodstvom nove teietw fMrjj $0 tistt, ki lahko sam! do- SSS^fTS^S FSS/f taunaine ta stanovanjske zade- ljudskemu odboru. bita treba načrtno ve šteje 11 članov • predsednikom tov. inž. Tonetom Kože-Uem n* Čelu; Svet za šolstvo taiu devet članov, predseduje pa tov. Tone Javorič; Svet te zdravstvo ima sedem članov, Predseduje mu tov. Miha Mote®; Svet za socialno skrbstvo ta varstvo otroka šteje 13 2?v, tega pa vodi tov. Marija JSaČSsTtib ZSgVTS&tt vodstva, pa tudi dijaki komaj čo- razum,’ Y0-kaj0 nanjo V»e kale, da bo letoe polovica Kaj pravzaprav pričakujemo manj dijakov niijlh gimnazij, od iolske relormet N: malo star- Storil *o osemletke pozdravili. j „ . _____ lev, učiteljev, pa tudi dijakov, k/ Vendar ne gre pozabiti, da je ----- Premogovnik v Krmelju do- letošnjega leta še obnovil «*> vati, da hote mogli rudar« po iiakujejo do bodo itevilne te- naia dolinoet otroku zagotoviti Sterban; Svet za delo m delovna življa po osvoboditvi tolikšen izmed zalitih Jam, bo krmeljski stopne mižati cw» premoga i« iop, /„ pomanjkljivost! na mah potrebno izobrazbo Ne smerne razmerja ima sedem timov, gospodarski vzpon in eazvoj, da rudnik prihodnje leto zanesljivo na tržišču še krepkeje uvei^vi odprcttf/>n, , ioltko relormo. Vri dovoliti, da bi Iz nclfh rudarskih tov. Alojz je ta mali delovni kolektiv na dajal že nad 100.000 ton premo- M krmeljski premog navzi ,fcupo/- ^ ,m,mo pozabiti, da krajev prihodnja leta odhajalo še svoje delo ln uspehe lahko upre- ga. Precejšnja Investicijska de- njegovi nižji kaloričnostL Hkra- (# jp ne bo fakof ^slednji teden, manj dijakov na univerzo. Ne vičeno ponosen. Tako rekoč i* la v jamah ta na površini se ti z rastjo premogovni«* P* pa jU(jj rešila ne bo vrsto vpra- sme obveljati trditev, da dajejo neznatne proizvodnje so kr- bodo ob dobri delovni organi- naglo spreminja tudi zunanja yn problemoe. Prav verjetno naši revirji najmanj študentov. meljski rudarji do konca lan- zarij! ter ob prizadevanju » podoba Krmelja “................ leta produkcijo premo- večjo storilnost verjetno kaj postaja vse Hudnik Kratell bo dajai prihodnje leto ze nad 100,000 ton premoga taedeeduje po mu Večko in Svet za prosveto ta IZSELJENSKI DAN V ZAGORJU Tudi v Zagorje je prišlo leto* ta*c«j*nje število rojakov na obisk k svojim sorodnikom m ■Dancem Prva skupina je prišla' j zadnje dni meseca julija. V ca9°rju N> bili skor0 mesec dni. Kot vedno v*ako leto, jim jo Vfta letos pododbor SIM prire-tauiabni večer, združen s . UHumim programom. Zagot-' n**e »Svobode« so jim pri-dve urici prijetnega raz-Nastopila je godba ne P‘, te, pevska zbora iz Toplic, tttavadci TVD »Partizan« in rc-"telorjl. Zlasti pa so rojaki Z^uteno pozdravili ženski in p*i oktet topliike »Svobode« - , ° Programu se je razvila pri- cn« domača zabava, la Z.^taa iz Len«a je odpotova-s. mtaulo nedeljo. Zagorjani so °d njih lepo poslovili, rojaki D-iito i}01 obljubili, da bodo ltcvi^n>« 'rto prišli še v večjem VEUk POŽAR na rudniku Hn. TRBOVLJE boveufu.,*e,re6a J« doletel« tr-^tajski rudnik v sredo, 31 * 8tot* »večer: na obratu Nei- mja UUJ_ ianj to problemov. Prav verjetno naši revlrf! najmanj študentov. “eJJ® je, da se bo šolska reforma krep- Prav bi bilo, do bi predvsem stteea teta pntaiuuju — . —-------------- — - toaritede ttodavseo ko opirata na dosedanje izkušnje stari! pomagal’ svojim otrokom imvnika skorajda podesetorlll ta kmalu izplačala in amortizira- središče ob Mlini med Sevnico prakse, saj nikakor ne čintki odbori tem d'jakom poma- io dvignili nad 80.000 ton. Ko rala. Z obratovanjem nove ope- In Trebnjem. smemo trditi, da fe b!l naš do- in jim le v zgodnjih letih vcepili kante v podjetju pa je pričako- J^bogoreu veliluT drobUna tas' škod ^er bo rudniku EšT'Fri.7.^.5 ki 8a nujn™ imtrebuta0sa Nedavno ro obiskali tovarno rotopapiija na Vidmu tud! tovorili Edvard Kardelj Prane Leskoiek-n,,fl,n© produkcijo premoga. luAa n Boris Kraigher. Ogledal i so »1 novo tovarno to zunanje prostore sedanji iolski sistem v celoti zavest, da je učenje največja slab In neprimeren. Gotovo pa je, dolžnost v njihovi mladosti, da bo vse pozitivno ohranjeno. Prijateljski večer med našimi roiaki Pododbor izseljenske matice Sledil je kulturni spored god-Slov. v Trbovljah je skupno • be na pihala »Svobode 11« v Tr-krajevnimi množičnimi orgariza- pod vodstvom dirigenta cijami in »Svobodo II« v Trbov- _ - mUAt Ijah II priredil prejšnji petek Andreja Taušiča. Ta mlada zvečer v Domu »Svobode II« v godba, ki obstaja komaj eno le-Zg. Trbovljah družabni večer na- je Dl tem koncertu pokazale, Šim rojakom iz Nemtije Franci- ^ tru< kl ^ ga vložili njeni je, Amerike m drugih držav, ki ... . . so Ob času V domovini na obisku ▼ ^0)6 delo, m bil zaman Zbrati so se domala vsi izseljen- Razveseljivo je, da bomo imeli v ci, ki se mude med svojim obi- Trbovljah poleg odlične Delavske skom v Trbovljah. Prireditve na Mladinske godbe »Svo- čast izseljencem so se udeležili . . „ . . . . ... tudi najvidnejši predstavniki me^ bode-Center« sedaj še nadaljnjo sta in okraja Trbovlje, med njimi prav dobro godbo na pihala, in predsednik OLO Trbovlje Martin godbo »Svobode-Trbovlje (ta*ak. n«, ki bo z vztrajnim delom prej Ob pričetku prireditve je vse all ,lej uhko uspeino tekmovala zbrane pozdravil ter želel dragim .... .. rojakom prijetno bivanje v do- z ^telimi godbami movinl predsednik pododbora Iz- Po koncertu je odstopil še do-seljenske matice v Trbovljah To- roači orkester nove godbe ter so ne Kukoviča, nato pa je sprego- se ob njegovem igranju naši voril še predsednik SZDL mesta dragi rojaki porazgovorih in raz-Trbovlje Slavko Borilna*. veselili v prijetni družbi. jlToinvivlP «#f žvW/p Končno so le začeli Zamisel gradnje plavalnega Zagorju nujno potrebno in sl< (Nadaljevanje e 1. strani) nujno vodilo do nove ureditve družbenega in političnega sistema. V novih pogojih dobiva samouprava osnovnih teritorialnih družbenih skupnosti v družbeni in politični ureditvi novo, zelo pomembno vlogo in mesto. Samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu postaja izhodišče sistema družbenega samoupravljanja sploh. S prenašanjem funkcij oblasti v čtm večjem obsegu na osnovne teritori&lno-družbene skupnosti se je močno razširila samouprava občin in okrajev. S tem se načelo neposrednega družbenega upravljanja postopno vse bolj uresničuje na vseh področjih družbenega življenja. Kvalitetna sprememba v političnem in družbenem sistemu je v tem, da so temeljni organi oblasti postala predstavniška telesa osnovnih teritorialnih skupnosti. »Ljudski odbori so temeljni organi oblasti delovnega ljudstva in najvišji organi oblasti občine, mesta oz. okraja. Federaciji pripadajo samo tiste pravice. ki so določene z zvezno ustavo, ljudskim republikam pa samo pravice, ki so določene z republiško ustavo« (3. člen zveznega ustavnega zakona). Toda komune ni mogoče v polnem obsegu družbenih funkcij ustvariti in uresničiti z zakonskim dekretom čez noč. Ne glede na to je treba novo občino formirati predvsem kot ekonomsko - družbeno enoto. Uresničitev polne vsebine občine — komune pa je proces, ki bo trajal dalj časa (»okraj in komune naj bodo žive skupnosti, v katerih se bo nenehno razvijal proces združevanja ljudi« — E. Kardelj). Prva socialno-ekonomska funkcija nove občinske skupnosti je v tem, da bo razvijala proizvajalne sile, se pravi, zagotavljala pogoje za napredek blaginje svojih članov. Komuna naj bi postala nosilec imciatave za napredek in razvoj proizvajalnih sil, za razširjeno reprodukcijo. Le tako bo pravilno vzporejala koristi posameznika, gospodarskih in družbenih organizacij, ustanov in zavodov s koristmi družbene skupnosti. Ob tem ni dvbma, da bo tako velika sprememba v temeljih družbenega upravljanja imela za posledico ne samo sprostitev proizvajalnih stl in večjo pritegnitev delovnih množic v vodstvu družbenih zadev, ampak tudi spremembe v organizacijski strukturi družbe nasploh. UREDITEV KOMUNE TRBOVLJE Ob teh splošnih načelih graditve novega komunalnega sistema, kakršnega svet v dosedanji človeški zgodovini še ne pozna, napravimo še kratek pogled na komunalno ureditev v splošnem v novi občim — komuni Trbovlje. N| dvoma, da bo razvojni proces, kot vedno in povsod, prinesel v naši osnovi politično-teritorialni skupnosti določene spremembe. Korak fcs prejšnjega tistema v novi sistem je hkrati tudi korak na Izhodiščno točko novega upravljanja, kjer je vse prejšnje velika življenjska šola za bodočnost ln temelj, temelj nasploh za razvoj komunalnega sistema. Občina Trbovlje Je v teritorialnem pogledu ostala v mejah starega ljudskega odbora mestne občine. Obsega ista področ- ja: mesto Trbovlje v celoti in obrobna naselja v tehle katastrskih občinah: celotna k. o. Dobovec, Kneedot, k. a Kotre-dei (del) s naselji Čebine in Partizanski vrh, k. o. Fotoška vas (del), naselje Prapeče (del), k. o. Sv. Lenart (del), naselje Vrhe in sv. Marko (del), naselji: Čeče (del) in Ostenk. Organizacijska shema občinskega ljudskega odbora je sledeča: novi občinski ljudski odbor Trbovlje, izvoljen izmed starih odbornikov kot začasni ljudski odbor do novih volitev (do konec leta 1956), šteje 35 področja državne uprave so MU ustanovljeni sveti ljudskega odbora; kot koleg talni Izvršilno-upravni organi so ne vseh sektorjih uprave prevzeli funkcijo poverjenikov. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v dosedanjem dela svetov ljudskega odbora je ta organizacijska oblika zelo dobro prestala življenjsko preizkušnjo. Družbeni element T svetih je preprečeval birokratizacijo lokalne državne uprave in omogočil široke poglede na nove probleme ln njihovo reševanje. Vloga organov neposred- odbomikov. Izmed odbornikov nega upravljanja ln pomen družbene funkcije svetov občinskega ljudskega odbora se je že v dosedanji praksi izkazala kot dobra, primerna in koristna. To je bil napotek, da so novi ljudski odbori povečali število svetov (od prejšnjih pet na devet) in prenesli mnogo več dela M pristojnosti na svoje svete. Že pri starih ljudskih odborih so se formirale od borniške komisije. Tudi v bodoče bodo proučevale in pripravljale posamezne predloge za seje ljudskega odbora, se pravi, da ne bodo izvrš il no- u pravni organi, am-pah le metoda dela ljudskega odbora. Praviloma se bodo posamezna vprašanja prvotno reševala v od bolniških komisijah, in na predlog teh bo sklepal o njih občinski ljudski odbor. Občinski ljudski odbor Trbovlje bo imel pet stalnih komisij, po potrebi pa bo ustanavljal za reševanje posameznih vprašanj in pripravo predlogov za dokončni sklep o teh vprašanjih še druge začasne odbomišbe komisije. 1 Ločiti pa je treba pojem odbora iške in upravne komisije; upravne komisije sodijo med n pravne organe ljudskega odbora. Takšne upravne komisije so: davčna, revizijska, komisija za volitve, za štipendije, *a kredite itd. Sestavljene so deloma Iz odbornikov ali Pa tod) samo iz oseb. ki niso člani ljudskega odbora. Pri občinskem ljudskem odboru v Trbovljah bo 13 upravnih komisij. KRAJEVNI ODBORI Nove oblika dela ljudskega odbora so tudi krajevni odbori. starega ljudskega odbora so se trije odpovedali mandatu (ker so zapustili kraj) in je novi ljudski odbor na podlagi zakonskih določil izvolil tri nove člane Izmed odbornikov prejšnjega okrajnega ljudskega odbora. Ljudski odbor bo imel: predsednika' in podpredsednika, ki sta bila Izvoljena že na prvi seji V organizacijski obliki svojega dela pa bo delal novi občinski ljudski obor po devetih svetih in petih odbomlških komisijah, v upravni službi pa bo 36 uslužbencev (v treh oddelkih in eni upravi) in 13 upravnih komisij. Prav s pritegnitvijo ne samo odbornikov, marveč vseh državljanov, ki lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pripomorejo k učinkovitemu delo, bodo novi sveti in komisije prav tisto jedro vertikalnega povezovanja gospodarskih in drugih organizacij na načelu družbenega samoupravljanja, na katerega je kot bistvenega opozoril tov. Edvard Kardelj v svojem govora pred Zvezno ljudsko skupščino. Občina je postala osnovna ekonomski!-teritorialna skupnost in hkrati osnovna politično-teritorialna enota v celotnem mehanizmu družbenega upravljanja, Zato so V načelu vse tiste pristojnosti, ki Jih Je doslej po veljavnih predpisih izvrševal okraj, prešle na nove občinske ljudske okraje. Okrajni ljudski odbor pa je zadržal takšne pristojnosti, ki so v skladu s funkcijami novega okraja kot politično- in deloma socialno-eko-nomske skupnosti novih občin. Obenem je okraj prevzel nekatere pristojnosti republiških organov. Prenos pristojnosti je nujna posledica prilagoditve obstoječega pravnega sistema novi situaciji. FUNKCIJA SVETOV IN KOMISU Mnoge pristojnosti občinskega ljudskega odbora Je le-ta s svojim statutom ln drugimi zakonskimi predpisi višjih državnih organov prenesel na svoje svete in komisije. Sveti — to so posebna organizacijska oblika izvršilno-upravnih oreanov pri ljudskih odborih. Pri nas Je bila ta oblika formirana že leta 1949 — sveti državljanov. Vendar so se tedaj morali omejiti v glavnem na funkcije posvetovalnih organov, pravice povsem samostojnega odločanja pa nbo imeli. Do bistvene spremembe je že prišlo s uveljavitvijo splošnega zakona o ljudskih odborih leta 1952. V ljudskem odboru kot' predstavniškem telesu se je združila zakonodaja In izvršilna funkcija oblasti, ljudski odbor je pričel neposredno odločati o smeri tn «;u, ./*//u h, u. tekoči splošni politiki gospodar-* občnih zborih poročala članom skega. kulturnega ln socialnega 0 vtem delu In kar /« rtajvaž-razvoja na svojem območju. Iz- nefle: pripravljalo »e na prihod-vršni odbor pri ljudskih odbo- nje delovno leto. Zat0 bodo rib je bil odpravljen. Za pesa- dobrten del občnih zborov po- T njimi Je zagotovljena kar največja udeležba državljanov Pri občinski samoupravi. Krajevni odbori bodo opravljali posle. Id so neposrednega pomena za krajevno prebivalstvo. V Trbovljah bodo krajevni odbori predvsem na predelih, M so oddaljeni od središča. Občinski ljudski odbor Trbovlje bo Imel 4 krajevne odbore za sledeča krajevna območja: Dobovec, Klek, Čeče in Knezdol. Krajevni odbor bodo sestavljali tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bfli voljeni na območju. ki je zanj ustanovljen krajevni odbor, in člani, ki jih bodo izvolili volivci tega področja na zborih volivcev. Krajevni odbori imajo pristojnosti, ki jhn jih da občinski ljudski odbor. Zamisel gradnje plavalnega bazena na Izlakah, priljubljenem termalnem kopališču, ni nova. Že pred tremi leti, ko še ni bdi v celoti dograjen Počitniški dom rudarjev, je sindikalna organizacija rudarjev v Zagorju sklenila poleg novega Doma zgraditi tudi moderen bazen. Vse do letos bazena ni bilo mogoče graditi, ker ni Mio dovolj denarja. Že lani so strokovnjaki napravil1 načrt za gradnjo novega, sodobnega kopališča ozir. plavalnega bazena. Letos pa so delavci končno začeli z zemeljskimi deli. Kajpak bazen letos še ne bo dograjen. Toda prihodnje lete bo bazen sprejel prve kopalce Nekateri Zagorjani so menih, da bi bilo bolje graditi plavalni bazen v Zagorju, ker je kopališče na Izlakah preveč oddaljeno. Vsekakor je kopališče ▼ Zagorju nujno potrebno ln slej ko prej bodo morali odgovorni tioitelji resno razmisliti, kje najti denar za gradnjo velikega kopališča. Toda s tem ni rečeno, da bi moralo ostati kopališče na Izlakah v takem stanju, kot je bilo in je še Izlake bodo kmalu imele isti sloves kot pred desetletji, ko so prihajali tujci iz različnih krajev naše države. Sloves pa si bodo pridobile samo s preureditvijo dosedanjega kopališča, ki — milo rečeno — že ni več kopališče. Ne bo odveč, če bi gospodarski krogi okraja že sedaj začeli razmišljati o tem, kako na Izlakah zgraditi še več počitniških prostorov, sai bi se izplačali. Sicer pa je to stvar bodočnosti. Važno je, da so končno le začeli graditi plavalni bazen, ki bo droga sodobna pridobitev tega majhnega, toda priljubljenega letoviškega kraja. ZBORI VOLIVCEV Nadaljnja oblika družbene samouprave je zagotovljena z zborom volivcev, kjer bodo sodelovali prav vsi državljani, člani komunske skupnosti v Trbovljah, Občinski ljudski odbor mora, preden obravnava važnejša vprašanja (odlok o proračunu regulacijskih načrtih hi o vpeljavi občinskih doklad in taks) zahtevati mnenje zbora volivcev. O svojih sklepih mora občinski ljudski odbor poročati zboru volivcev. Tudi v Cemšen ku ‘e Rdeči kr ž delaven Z uveljavitvijo novega komu- Meseca novembra bo preteklo eno leto, odkar deluje v Cemše-niku ambulanta RK Veliko je bilo trpljenja, predno So člani RK začeli žeti sadove svojega dela, vendar se niso ustrašili nobenih zaprek in težav. Z nelz-požrtvovalnostjo so v CemšeSku naštudfali več iger in jih uprizorili Kaj kmalu so imeli ▼ blagajni nekaj denarja. Najprej so mislili: »Sedaj si lahko rudnega sistema, z novimi ob- privoščimo lep izlet na morje!« cinami — komunami bomo svetu dokazati, da je v družbenem razvoju možna tudi druga, boljša In pravičnejša pot kot pa pot koncentracije oblasti in centralizacije državne uprave. Naša komuna, naš novi in edinstveni sistem na svetu bo dokaz, da razvoj socialistične demokracije pelje po poti splošne hi resnične demokratizacije družbenega življenja In razširitve družbenih funkcij osnovnih teritorialnih enot. To bo potrditev o zakonitosti prehoda razredne v brezrazredno družbeno skupnost. Tudi tokrat Pa velja, vzeto v kar najširšem smislu: »Kakor si boš postlal tako boš ležal!« Delovni človek komune Trbovlje se bo tega zavedal. Toda premislili so si in sklenili nekaj pametnega — nakupiti ®o si potrebno orodje in zdravila ra prvo pomoč pri nezgodah ln obolenjih Za ambulanto pa je Rdečemu križu ljudski odbor občine odredil potreben prostor. V tej kratiti dobj se je pozdravilo v ambulanti RK Čemšenik že 182 ljudi, saj ag na kmetih vedno kakšne nesreče Za take najhne nezgode so morali kmetje hoditi prej po 10 kilometrov daleč k zdravniku, čestokrat pa se je tudi zgodilo, da so odlašali z iskanjem zdravniške pomoči, dokler se je pač dalo. Nazadnje so pa v takih primerih trpeli zato toliko večje posledice. V tem pogledu je sedaj z delovanjem ambulante RK mnogo bolje. Za tak uspeh Rdečega križa se moramo zahvaliti marljivemu predsedniku RK tovariše Alojzu Kreči, ki si je z raznim: tečaji pridobil toliko znanja, da lahko upravlja ambulanto ln nudi vsakomur prvo pomoč. Mislim, da bj lahko vsi Zasav-čani posnemali požrtvovalne in napredne Cemšeničaoe. F. S. Kako je b;!o leta 1908 v Hrastniku Dne 6. t m. je »Zasavski tednik« objavil' članek o razvitju društvene zastave »Svobode II« v Sp. Hrastniku Ob tej priložnosti je društveni predsednik orisal zgodovino kultumopro-svetne dejavnosti hrastniške Steklarne, katere začetek sega v leto 1909, ko so v Sp Hrastniku ustanovili prvi pevski zbor. Pred letošnjimi občnimi zbori zasavskih „Svobod“ Kakšen bo obračun? Poletje gre h krajul Čeprav velja poletn lat za delovanje naših delavsko-protvelnlh društev za tako imenovano »mrtvo sezono«, tega za zasavske »Svobode« ne moremo trditi. Od Novega leta pa v*e do danes so posamezne skupine društev neutrudno prirejale vrsto bogatih prireditev. Najaktivnejše to b le vsekakor grahke druži-ne, pevski zbori in godbe napihala. Brez teh skupin ni bilo v zasavskih krajih nobene prireditve, nobenega občnskega ali državnega praznika. Kljub dopustom raznih posameznih aktivnih tovarišev to skupine tudi o poletnih mesecih dokazale, da to vedno pripravljene prispevati k razvedrilu delovnih ljudi Zdaj te nekatera delavska dr't§fva le pripravljajo na obroči! ) svojega letošnjega delovanja, pripravljajo st, d„ bodo na svetile sprejemanju napotkov za bodočnost. To je prav, kajti občni zbori naj ne bodo zgolj nekake skupščine, kjer bi člani pregledovali preteklo delo, pač pa zbori, kjer bodo vsi člani pomagali društvom poiskali nove smernice In še bogatejše programe dela. Lam so malone vsa zasavska društva nekoliko pozno storila to tvojo veliko dolžnosti Navzlic nasvetu Zveze »Svobod*, ki je društvom obrazložilo pomen pravočasnih občnih zborov, so naša društvo — nekatera uprav čeno — druga neupravičeno so vlače-vala de/o in jih izvedla ali zadnje dni minulega leto, ali pa celo letos. Pokazalo te je, da so lista društva, ki to izvedla občne zbore v zgodnji leseni, delala bol/ načrtno tn emotrno po določenem o etroma sprejetem programu. Tista pa, k: to jih Imela tele letos, niso bila kos raznovrstnim težavam, med katerimi je bila največja pomanjkanje časa. Vedeti moramo, da lahko dobro dela le tista skup na ali sekcija, ki ime natanko določen program. Prav zat0 pa naj pomagajo sestavljati programe poleg upravnih odborov tudi člani, kajti t: so tisti, ki lahko najlaže svetujejo, *aj so vsa naštudirana dela svojih skupin videli tn spoznal-, kaj je bilo dobro in kaj slabo Trenutno pa nas najbolj zanima vprašanje, kakšen bo obračun celoletnega delovanja naših društev? V novem okraju imamo, če se ne motimo, štirinajst »Svobod*. -Ne bomo tokrat ugibali, katera »Svoboda* je bila boljša, katera slabšal Za nas drl/ mnenje nekaterih poznavalcev, da »o letos vsa društva s svojim delom pokazala, kaj tn koliko zmorejo. Zatorej lahko napišemo. obračun bo lep, žetev bo bogata, Drugo je vprašanje, če smo lahko v celoti zadovoljni s delavnostjo naših društev? Kar se tiče kulturno-umetnl-škega delovanja, lohkol Nismo pa v celoti zadovoljni z izobra- Tlste čase sem stanoval ▼ bližini Steklarne in Kemične tovarne, oziroma v spodnjem delu Hrastnika, od koder sem hodit dnevno na delo k rudniku. Dobro se še spominjam leta 1908 — dobe hrastniških »bajlovcev«. V borbi za obstoj slovenskega jezika v Hrastniku smo biti mle-di ljudje člam oziroma telovadci društva »Sokol«, pripominjam pa, da nisem bil nikdar pripadnik takratnih liberalcev. Imeli smo telovadne vaje v telovadnici takratne osnovne šole — sedaj je tamkaj gimnazija. Tiste čase smo *i zaželeli poleg telovadbe tudi pevskega zbora. Na pobudo več fantov smo ustanovili pevski zbor, katerega vodja je bil takratni učitelj na Dolu, tov, Jurko. Res je, da se je za obe tovarni v Spodnjem Hrastniku še isto leto ustanovil pevski zbor pod vodstvom pevovodje Dirma-j er Ja, vendar pod okriljem proštu! e »Stidmarke« oziroma »Deut-scher Schulvereina* — in to samo iz izzivalnih namenov. Kolikor ee spominjam, sta brli v Spodnjem Hrastniku tiste težke čase samo dve družini, ki st* Se upali obiskovati slovenske prireditve. To *ta bili družina F. Gčtz iz Steklarne, kjer J« bšlg žen« tudi odbornica CMD, ter družina P a h e r, pismonoše Kemične tovarne. ževalntm delom društev! Zatorej bodo moral; na letošnjih občnih zborih upravni odbori temeljd° preudarili, kako poživiti to dejavnost In zanjo vzbuditi zanimanje prt vseh delovnih ljudeh-Zato bo na eni stran/ obračun dober, na drugi strani slab. MUan G ood Lučk »e Imenuje majhna dolina, po kateri teče ž‘vahno, ko da poskakuje ob godbi valčkov, reka Barbara, ki se v bližini New Orleansa Izliva o umirjeni Misisipi, Ob obeh straneh reke ee razprostirajo položni griči, obrasli s smrekami in bori. Cl*t, oster zrak polni to dolino. Daleč naokrog ni nobene domačije, samo tik ob Barbari, sredi doline, stoj' veliko vojaško poslopje, v katerem vsako leto tabori nekaj deeetin najboljših ameriških vojakov. Na/bllžje naselje črncev je koke pol ure hoda od tega taborišča Toda lo naselje nima posebnega Imena. Ljudje mu pravijo Good Luch Chlldhood. ali po naše Nr. zdravje, mladost! Cisto nekaj posebnega je to ime kot marsikaj o deteti. V tem naselju žive samo črnci, ki te ukvarjalo z živinorejo n sadjarstvom. Njihov! otroci, med katerim t so tudi prikupni mlrdenrč' :n dekleta, gonijo vsak dan živino na pašo preko te doline navzgor ob reki Barbari. Čestokrat fth g tdav’ vojaki ustavljajo n se norčujejo Iz njih, deklet pa »e jim komaj ubranijo. To se zgodi skoraj vsak četrti dan, ko se paHtj: vračajo domov z fV/no. Včasih napravijo vojaki pravo paniko med pastirji; izstrel'jo nekaj nabojev v zrak In živina se razbeži na v*e kraje. Zgodi se, da krdelo ovac plane v dir in se zapodi naravnost o reko. •Tedaj se črnski mladeniči slečejo do golega In poskačejo o reko. Naporno je njihovo delo. Preden spravijo spet vse ovce tn goveda na suho, se pošteno izčrpajo. Njim je dragocena vsaka glavo živine, toda ne zato, ker je njihova, pač pa, ker je last njihovih gospodarjev, ki žive v Nev/ Orleansu In pridejo vsak mesec enkrat pogledat na deželo svojo čredo Ce manjka ž olna, takrat gorje pastirjem! Gospodar jim noče izplačati pičlega zaslužka. Jeeti pa je treba vsak dan, vsak dan po trikrat Pred leti /e v tej dolini taboril kol dober ameriški vojak tudi George Henhers, doma iz Pitts-burga Gotovo ni bil mholi najboljši vojak, toda njihovi nodre-jeni starci ne so ga šteli za do-brega vojaka, ker je bil lepe, visoke rasti, grobega, drznega a vseeno prikupnega obraza. BH je pravi ljubljenec komandanta njegovega bataljona, zato so ga poslali na letovanje v dolino G ood Lučk, k/er se je George Henkere srečal z vsemogočimi t pi ljudi iz vseh krajev Združenih držav Amerike. Dva meseca je trajalo Henker-•ooo letovanje Njegovem tovarišem u ’ šele prišlo na um, kakšna ko* bi ga zadela, čt bi kdo zeet*e' njegovo gnusno dejanje. Vtr na/ st je nad črno Patty ler Li gledal trenutek, Nat o js za pištolo in jo hotel usfr* , Hipoma pa *t je spomnil, da bilo to prenevarno. Ves dWI !, nekajkrat stisnil Patty M nato pa poslušal, če i« “ hii Patty je bila mrtva... Zgt /o je s tvojimi močnimi ro*» in jo pozibavajoč *• *em ,n ' odnesel proti reki. Tam st je slekel do go/Stt* pa se je t žrtvijo vred P \i v vodo. Vlekel jo je proti sredini j*,. Voda It bilo vedno bolj <7‘°" ,e Nenadoma je omagal, ®Pu* LiW/ Patty v vodo ln spet pa priti na kopno. Toda Henkertu je spodrsnilo ncn,fairt kem kamnu. Močan tok u ga je potiskal na dno. zavesi. Bil je na me«lu hazn to stil 1 etevaaiie partizans i Icili otrolc eluraja Trbovlje Gornji grad, Selce na Gorenjskem, Koroška in Ankaran so letos sprejeli partizanske otroke okraj a Trbovlje na letovanje, kjer so si nabrali novah moči za nov0 šolsko leto. V torek, 30. avgusta so partiz. otroci Trboveljskega okraja zaključili letovanje v Ankaranu nasproti, Kopra. Lep letoviški kraj Ankaran med znanim; zdravilišči za kostno in pljučno tuberkulozo je bil nekoč zavetišče in shajališče bogatašev in raznih brezskrbhežev — danes pa je letovišče delovnih ljudi, pa tud; zdravja potrebnih otrok naših delavcev. Prijetn0 je taborišče v Ankaranu, ki ga je uredila Zvezg borcev okraja Trbovlje, kjer je letovalo v dveh izmenah po štirinajst dni 150 partizanskih otrok — enostranskih sirot. Pod vodstvom upravnice Slavke Završnikove .in ekonomke Pavle Jovanove so se otroci prav dobro počutili ter bili povečini zadovoljni. Zadnja izmena — 76 otrok Tud; zadnja izmena je že zapustila morje ter so se otroci, vodstvo, vodiči, kuharice in vsi ostal; že vrnili domov Pogled na tabor je bil res lep. Kaj veselje ie bilo videti postavljene in skrbno urejene šotore. Prejšnji teden v sredo, smo jih o-biskal: nje zastave. Ob tej priložnosti so bil; najbolj pridni otroci pohvaljeni, po potrebi pa tudi pograjani — Lepo je bilo ob večerih, ko so se vsi zbral; in zapeli, da je odmevalo kar do Trsta. Ob 21. uri je zavladala v taborišču tišina, kajti v tem pogledu je bil strog red. Prehrana, izleti in ostalo Hrena v času letovanja je bila izredno bogata, saj so idieli otroci vsak dan po pet obrokov ter skoraj vedno za opoldne juho in meso, za malico sadje in kruh, pa tud; sir in salamo Otroci pa se niso samo kopali, temveč so delali tudi izlete v bližnje kraje, tako da so spoznali okolico. Na nekem izletu so od daleč videli tudi Trst, ki bi moral biti pravzaprav naš Sicer pa je tako naš in bo ostal naš, kajti zgodovina ostane in se ne pozabi. — Poleg taborišča partizanskih otrok pa so letovali delovni ljudje s svojimi družinami, tako n. pr. uslužbenci »Telekomunikacije« iz Ljubljane, delovni kolektiv; iz Kranja, Jesenic in drugod Pa še nekaj za zaključek Poleg vodstva so skrbeli za red in organizacijo v taborišču tudi vodiči, ki so bili izbrani iz vrst še-tošolcev in sedmošolcev gimnazije Vendar pa se žal niso preveč dobro izkazali Prav dober je bil tov. Goljuf in še nekateri, medtem ko so se ostali, zlasti dekleta, preveč odmaknili od dogajanja in življenja v taboru, se pravi, da se niso uživeii v svojo vlogo, L j. nalogo vzgo- jiteljev, da bi se čim bolj pri- -bližal; mladini Prav tako pa moramo omeniti še nehvaležnost nekaterih otrok ki so Hoteli, da je nekaka dolžnost, da $e jim gre v vsakem pogledu na roko Osnovna S!krb Zveze borcev je briga za partizanske sirote, da jim omogoči, da postanejo dobri državljani socialistične Jugoslavije. Pravilno bi bilo, da vsi otroci pokažejo vsaj malo hvaležnosti za skrb la brigo Zveze borcev ne pa, da nekateri otroci postavljajo razne nemogoče zahteve Te pripombe samo mimogrede. Naloga, ki jo je Izvedla letos Zveza borcev okraja Trbovlje, ni bila majhna ter zaslužijo vsi, ki so po svojih močeh pomagali pri organizaciji vseh letovanj, vso pohvalo in priznanje. -ar. Vodstvo in kuhnjsko osebje tab onšča si /e zelo prizadevalo, da bi se mladi ljudje počutili ob m orju prijetno in brezskrbno Otroci z Leskovca so taborili ob Krki Tudi Društvo prijateljev mladine iz Leskovca se zaveda svoje glavne naloge, skrbeti za zdravo življenje in razvedrilo otrok Kako pripravit; otrokom vesele počitnice, je bilo glavno vprašanje sej odbora. Sklep je bil: organizirali bomo taborjenje! Na polnoč nam je priskočila okraj- kopanju se otroci navadno igrali Oblečeni v koruzno perje so bili pravi pravcati Indijančki ter smo prišit v taborišče ravno v trenutku, ko so s« otroci vračali s svojega »bojnega pohoda«, kjer so se najbolj vneti maskirali kar za prave Indijance. Ogledali smo si šotore, ki so bili zelo lepo urejeni. Kuh;njo in jedilnico, ki sta bili na prostem, so vodile Trboveljoanke. Posebno .pozornost pa je vzbudila weekend hišica, v kateri je bila ambulanta« pod strokovnim vodstvom tovarišice Dite ter drugi del, v katerem je bila kuhinja in shramba. Pisan vsakdanji program Življenje v taborišču so imeli 6tr°go urejeno, kajti brez disci-phne ne bi bilo moč obdržati reda v taborišču Spanja so imeli mladi letovale; pač dovolj, s®) so vstajali šele ob 7. uri zjutraj. Sledila je obvezna telovadba, um.vanje in čiščenje, nato pa ob P°l 8. ur; zbor ter dviganje zastave Ob slabem vremenu, če je m-to onemogočalo kopanje v vo-so imeli otroci v dopoldam-urah razne igre in podobno Večlna dn; pa je bilo lepih ter so otroci takoj po zajtrku odšli P°d vodstvom vodičev skupno na kopanje. Kosilo je bilo ob pol . UrL nato py obvezen počitek m spanje do 16. ure. Sledila je nlica, za njo pa spet kopanje v °rju Zvečer, po večerji, je bil *** dan zbor mladine, spušče- na Zveza prijateljev mladine v Krškem s šotori in 25.000 din. Tako, sedaj smo bili na konjul Vse ostalo — posodo, zelenjavo, sadje pa bodo prispevali starši. Vse je bilo pravočasno pripravljeno Dne 21. julija nas je prijazen šofer in njegov sopotnik zastonj pripeljal na naš taborni prostor v lep hrastov log v Gasi-ce pr; Cerkljah ob lepi zeleni Krki. Otroci — taborniki so se kmalu zanam; pripeljal; z vozom. Vsi skupaj smo začel; postavljati naše platnene hiš:ce, ki so bile naš dom štirinajst dni. Naša kuhinja ie začela takoj delovati. Tovarišici Cilki se moramo zahvaliti, ker nam je tako dobro polnila želodčke Življenje v našem taboru »Hrastov log«, kakor smo ga imenovali, je bilo zelo pisano Kopanje v Krki, v toplicah, vožnje po Krk; s čolnom, taborni ognji, obiski borcev, izlet; v bližnjo okolico in na Gorjance v vas Planino, ki je toliko žrtvovala za našo svobodo, igranje, tekmovanje in še mnogo drugih zanimivosti je izpolnjevalo naš dnevni red. Naše mlade junake še celo grmenje in naliv; niso prestrašili. Vsi so se pogumno držali. Seveda smo tud; delali, saj brez dela n: jela — pravi slovenski pregovor. Pospravljali smo, nosili vodo in drva. To so bila naša dnevna opravila, ki smo jih z veseljem opravljali Posebno s0 nas razveselili obiski staršev in ostalih gostov, ki s0 se vedno pripeljali s »polnimi cekri«i sproti so nas zalagali s slaščicami, sadjem in zelenjavo. Vrednost vse zelenjave in sadja lahko cenimo na 20.000 dinarjev. S tem sp nam omogočili 14-dnevne počitnice. Starši Sq bili navdušeni nad ureditvijo tabora m ž.vljenjem otrok v njem. Naenkrat je izginilo nezaupanje staršev do taborjenja, Letos je štela naša družinica v taboru 24 otrok in 5 odraslih Upam, da se bo drugo leto število vsaj podvojilo. V imenu tabornikov se še enkrat zahvaljujem staršem in ostalim članom društva, OZPM Krško, socialnemu skrbstvu in tov. Stanetu Kaplanu, tajniku občine Cerklje, za vso njegovo izdatno pomoč kakor tud; domačinom, ki smo se z njimi kar dobro razumeli Pozabit« pa ne smemo na prijaznega tov. majorja Žičkarja, ki je žrtvoval precej svojih prostih ur in se nam pridružil pri tabornem ognju in nas spremljal na Planino, nadalje prijaznemu fotografu, članu JLA, ki na$ je slikal na izletu in v taboru Obema se priporočamo za obljubljene slike, ki se jima zanje že vnaprej zahvaljujemo. To naše taborjenje je bilo prvo odredno taborjenje v našem okraju. Prepričali smo se, koliko prednosti ima tovrstno letovanje. Želeti bi bilo, da bi prihodnje leto sleherni šoloobvezn; otrok lahko prebil del svojih počitnic nekje na taboru. Na ta način se uči mladina tovarištva ter spoznava lepote svoje ožje in širše 'domovine in se hkrati seznanja z njeno zgodovino. Zaito naj društva premislijo že sedaj in hranijo denar za prihednje poletje, da jv s čas ne bo prehitel. R P Najoečje veselje otrok je bilo k opanje v morju. Za marsikaterega našega malčka je bilo to prvo srečanje z našim plavim morjem. Nikdar ne bodo pozabili naših množičnih organizacij, zlasti pa Zveze borcev, k* jim je omogočila tritedenske počitnice Brežiška mladina je taborila na Tuhlju Društvo prijateljev mladine v Brežicah je z denarno pomočjo okrajnega ljudskega odbora v Krškem priredilo taborjenje brežiške šolske mladine nedaleč v sosednji Hrvaški, v Tuhlju. Tamkaj je tudi termalno kopališče; za kopanje so trije bazeni s toplo vodo do 32 stop. C, dva bazena sita s čisto vodo, tretji pa je za blatne kopeli. Taborniki so postavili tukaj 9 šotorov na lepem prostoru. Pod njim; imajo na lesenih pogradih slamnata ležišča. Največ skrbi ima kapetan, tov. Laao Dabič, tajnik DFM Brežice, ki je postavljal šotore in pozidal začasni štedilnik za kuhanje na prostem pod platneno streho. Na taborjenju je 34 otrok iz osnovne šole in gimnazije. Starši so prispevala' k stroškom po 500—1000 din. Za preskrbo odgovarjata dva ekonoma, abš-turienta gimnazije, dve učiteljici sta vodnac; ter dve vaditeljici. nadalje tov. Setinčeva. ki z veliko požrtvovalnostjo in v splošno zadovoljstvo vseh kuha dobro in izdatno hrano. Za pomoč v prehrani veliko pomagajo raznj dobrotniki, kot Mestna ekonomija Brežice, ZTP »Posavje«, Brežice in še druga pod- fNa dal je vanje ne 5. strani) Na svidenje -Novi Vinodol! Ob lico smeha ‘o pr.pravljale oo /ne igre otrok Prišel je težko pričakovani dan, dan odhoda na morje, in to v Novi Vinodol. Bilo je 25. julija 1955. Zbrali smo se na postaji v Brežicah. Z vlakom smo se odpeljali proti Ljubljani, nato dalje proti Postojni in končno v Opatjo-Matulji. Izstopili smo in se odpravili proti šoli, kjer smo imel; prenočišče. Ker nam kraj Mutulji ni ugajal, smo v torek zjutraj nadaljevali pot na Reko od tod s parnikom v Novi Vinodol. Pispeli smo tjakaj. Prenočišče smo imeli v šoli. Kje smo jedli? Da, brez hrane tudi ob morju ni mogoče živeti. Kuhati smo si sami. Zjutraj in zvečer smo imeli čaj. za kosilo pa smo si kuhali domačo hrano. In kopališče... Pot v kopališče je bila lepa in kratka. Ceste eo povsod asfaltirane, kajti tod se vozijo predvsem tujci: iz Nemčije, Avstrije, Francije itd. Znan je tujski hotel »Lišanj«. Parki eo tu zasajeni predvsem z rožmarinom in nizozemskimi cvetlicami. Plaža nasproti Hotela je vsa polna tujcev in domačinov. Tudi v vodi je veselo. Življenje ob peščeni obšli je lepo, vsak živi po svoje, vsak dela po svoje. Težko je bilo slovo Dnevi eo minevali hitro. Prišel je dan odhoda. Prejšnji dan smo se posloviti od kopališča in prijaznih domačinov. Kakšne občutke sem imela ob slovesu? Naslonila sem se na ograjo kopališča. Zagledala sem se v daljavo, kjer so se zbirati temni oblaki, znamenje slabega vremena. Moje m laik) srce je bilo težko. Da, posloviti se je treba. Morje, morje pekočih solz, prelitih za našo srečno bodočnost. Ali naj se poslovim Poldrag mesec v XII. brigadi Dne 3. in 4. septembra bo v Mokronoga prvi povojni zbor nekdanje XII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, v kateri Je bilo zadnje leto vojne mnogo borcev iz Zasavja, predvsem k rudrskih revirjev V nj; Je bil poldrug mesec tudi zagorski rojak tov. Mile Klopčič bot načelnik propagandne skupine. Napisal nam je naslednji odlomek iz svojih spominov na tiste tedne, ki jih Je preživel v XII. brigadi. Nemško ofenzivo jeseni 1943 rn preživel v Cankarjevi brigad: • napravil z njo pot od Turjaka „ e*0 Grosuplja, Stične, Ilove M're* Sel-Sumberka in y,lrnf. Peii do položajev okrog Naš pohod no te položaje se je C inika. Od tod je brigada ne- končal v vasici Grčevje v popot- nik izpadel iz Novega mesta proti našim položajem le enkrat, dvakrat, je bilo z XII. brigado drugače, k n' * roa le or gaaa ne- noncat v vasici urceo/e v popoi- kjer* dn°° blokirala Novo mesto, danskih urah (bilo je to o začet- Pr°žene •o Nemci pustili tvoje ob- ku decembra 1943). Iz Grčevja se idgu sile .n domobrance; na r.. ie Novo mesto blokirala odi i 00 b,,9°da. Kmalu nato je f ,10 (Cankarjeva brigada na kra-wn v Podi po pod Aj- DJ£em- Tam me je zateklo po-b,V • d« premeščen v XII. k' 1* no Ajdovcu. Ta Ute ni /.* bila določena, da zo- N0J° Cankarjevo pr. blokadi «em L5° jnesta „ severa. In tako bočnem W "eka' dni’ P° budem z Xn (Pnr^u o deževju znašel kj,‘JL i*!?0 ?a položajih, sem bil nekaj dni poprej. cZan!d!emi ,ko '»• 'me/, o mirno I?" brigad sorazmerno 0 dneot » noči in je »ovrai- lepo vidi k cerkv e! na Triki gori, kjer so mogoče Imeli domobranci svojo patruljo alt opazovalce. če so jih imeli, so nas gotovo opazili. Ze naslednje jutro so nas napadli, naravnost po grapi proti Grievju. Po bitk: »mo se premaknili nekaj kilometrov v stran, a že naslednji dan so nos spet napadli. Spet smo »e premaknil, dan, dva kasneje so že izpadli tz Novega mesta natanko protl vasi ali grebenu, kjer je bila naša brigada. In tako *mo se nenehoma selili po tist.h grebenih od Grčevja, Runčeca, Jagodnika do Karteljevega In pa spet nazaj. Nekoč, bil je ie sneg, se je sovražna patrulja neopazno približala vasici, kjer je bfl nastanjen eden naših bataljonov, zaklala stražarja in Iznenada vpadla v vas Tedaj je padlo ne-khj naših borcev, med njim: bataljonski komandant tov. Kamin. Tl nenadni, točni napadi na naše položaje to zahtevali več žrtev, ranjenih in mrtvih. Vsa zadeva je postala sumljiva. Ali mamo o brigadi Izdajalca! Težko je bilo to verjeti, saj je bilo tik po nemški ofenzivi, v kateri so se brigade s cer številčno zmanjšale, a odpadel je »amo nezanesljiv in neborben element. Ali je nemara sovražna vohunska mreža o vaseh tako dobro organizirana! Mogoče, a malo verjetno, da bi zaupniki tako naglo in iz vsake vasi informirali sovražnika, saj smo vsak0 vas za-stražili in ves promet onemogoči/.' Verjetno torej, da imamo o brigadi izdajalca. Treba ga je odkr:tf. Ta sum je btl potrjen, ko j* štab Gubčeve brigade sporočil našemu štabu, da Imamo v brigadi Izdajalca. Tako obvestilo da »o dobili od naših obveščevalcev v Novem mestu. Tako torej! Med nami je res izdajale e, k/ obvešča sovražnika o naših premikih, o naši moč- v orožju In ljudeh in je zakrivil torej že toliko :n toliko žrtev. Štabni ljudje so stisnili glave .‘ti tehtali svoje ljudi. zlasti tiste, ki »o bili blizu bataljonskih štabov ali blizu brJ-gadnega štaba. Izdajalca je treba najti In Izločiti. V tem času se je dogodila druga zanlm vost. Naš Slab je preko šeta svoje obveščevalne grupe dobfl pismo nemškega komandanta te Sevnice, v katerem pred-laga sestanek z rtaštm štabom zaradi nekakšnih »pogajanj*. — Štab sploh m odgovoril na pismo, k. ga je noš glavni obveščevalec prinesel Jz Mokronoga, pqč pa je pi*m0 poslal komandi divizije. Komandant divizije je bil tedaj P. P. (leta 1948 je pobegnil kot toilormb-rojevec f* države). Btl )e prijatelj pustolovščin m je vabilo sprejel. Sporočil je našemu štabu, naj naš obveščevalec javi nemškemu oficirju, da pridemo na razgovore tega fn tega drte ob tej •n tej url a tej in tej mokrono. ški gostilni. Dan pred dogovorjenim dnem je divizijski komandant prijahal Iz Sulic pri Dol. Toplicah s tolmaiem-komisarjem o naš štab na Karteljevem ter naslednje jutro z našo patruljo odjahal v Mokronog »Pogajanja« so bila sicer takoj končana. Nemški oficir je le povedal svoje že Ije, češ naj bi obojestransko prenehal; z napad* ter te umaknili na drugo stran dolenjske ceste in železnice Ljubljana—Novo mesto; tudi neke obljube je dajal, če sprejmemo njegov predlog. Reče- no mu je bilo prav na kratko, da se naša vojska sploh ne pogaja s sovražnik i, vsaj dotlej ne, dokler so na naših tleh. (Skoraj odveč /e pripomniti, da je šel divizijski komandant na te razgovore na svojo roko.) Sred; januarja *944 — takrat je bila brigada v Brezju — sem odšel iz brigade na drugo dolžnost v Belo krajino. Kakšen teden kasneje sem zvedel, da so v brigad! odkrili dva izdajalca; eden je bil obveščevalec, ki je tudi organiziral sestanek z Nemci o Mokronogu, drugi je bil član propagandne skupine. Oba st0 bila postavljena pred sodišče ■in najstrože obeojena. Zanimivo je, da se je stvar odkrila v zvezi s kriminalnim dejanjem, ki ga je eden izmed teh dveh skušal storili Posle) ni bHo več takih točnih, nenadnih najtadoo na XII brigado, ki je kmalu odšla na druge sektorje ter te tudi številčno okrep la. Zarod* mnogih junaških dejanj m zmag je dobila od vrhovnega komandanta ime »udarna brigada*. Srečal sem se z n/o spet polet 1944, ko je s Cankarjevo korakala proti hrvatskl v napad na Bosiljevo. Takrat je bHa brigada ie zelo močna tol med borci tem opazH mnogo ljudi te naših rudarski revirjev. Priliv te revirjev a XII. brigado je bil tako od tebe, morje, le za kratek čas ati pa za vedno? To je odvisno od usode. • Sošolci so že odšli, jaz pa ae nisem mogla posloviti. Morje, ti si del mene same, zato te ljubim. Oko se mi je orosilo, solza je kanila v morje in se izgubila. Stekla sem za sošolci in se pomešala med nje. toda vsak je bfl tih in zamišljen, kajti slovo od morja je bilo neizmerno težko. Naslednje jutro je sledilo slovo od prijaznih domačinov. Kar prekmalu je zabrnel ladijski motor. Na bregu so nam še v slovo mahale roke, na obzorju pa so vse bolj izginjali prijazni domovi, kjer smo prebili tako lepe dneve. Pozdravljen, Novi Vinodol. kmalu bomo spet doma! Prispeli smo na Reko. Na vlaku ee je oglasila slovenska pesem in razvil se je živ pogovor. Toda čim bliže smo biti svojim domovom, tem tišji smo postajali. Vsak je bil zatopljen v svoje misli in si želel, da bi še enkrat prišli tako lepo skupaj. Brežice — Izstopiti je treba. Prišli smo spet nazaj v šolo. Poslovili smo se in kat solze eo nam silile v oči. Je pač tako, da ne moremo biti vedno skupaj. tisti, ki smo osem let hoditi skupaj v šolo in ee vzljubiti. Dolgo sem gledala za sošolkami, ko eo mahale v pozdrav, in slišala sem klic: »Pa piši Se kaj!« Vsem, Id so nem omogočili tako lepe dneve, naj lepša hvala! Silvana Kržan, dijakinje. Globoko pri Brežicah močan, dg so govorili o njej kol c »knapovski brigadi*. (Zato računajo prireditelji zbora XII. brigade, da se bodo bora te Zasavja udeležili tega prvega povojnega sestanka brigade V soboto, 3. septembra, zvečer ob osmih bo slavnostna akademija, na kateri sodelujeta godba ljudske milice in invalidski pevski zbor. V nedeljo, 4. septembra, bo ob desetih zbor brigade, ob enajstih pa odkrttje spominske plošče na hiši, kjer je bila' brigado ustanovljena Na slavnosti >a po-poldansk‘ zabavi sodelujeta tudi zagorska in hrastniška rudarsko godbaj O pošiljkah svežega sadja in krompirja Skoda, ki jo povzročajo kmetijstvu razni škodljivci in bolezni na rastlinah, je velikanska. Prav zato, da bi to škodo omilili. je lani izšla uredba o obveznem zatiranju najbolj nevarnih rastlinskih škodljivcev in bolezni, ki jih je 21, to je takih. za katere veljajo posebni predpisi pri prometu z rastlinskimi deli, ki jih omenjeni škodljivci oz. bolezni napadajo Naj naštejem samo tiste, ld so razširjene v Sloveniji in nekatere od njih tudi v loškem okraju: ameriški kapar, breskvin prelec, rak kostanjevega lubja, murvin prelec, koloradski hrošč, krompirjev rak itd Ker so že omenjeni škodljivci ameriški kapar. koloradski hrošč in breskvin prelec precej razširjeni v krškem okraju in je kot tak ves okraj označen kot okuženo področje, dajem kmetovalcem, kmetijskim zadrugam. trgovcem In vsem. ki bodo sadje in krompir z okuženega področja prodajali in prevažali, sledeča navodila, ki so izvleček iz Uradnega lista: Za pošiljko svežega sad'a in krompirja, ki gre z okuženega področja — krški okraj v celoti — v okuženo področje, zdravstveni pregledi pošiljk svežega sadja in krompirja niso potrebni. Seznam okuženih krajev, občin in okrajev za letošnje leto je naveden v Uradnem listu FLRJ št. 43/55 in naj občine kakor tudi vsa podjetja in KZ na kakršen koli način prebivalce svojega območja obvestijo, da ljudje ne bodo zaman hodili k pregledniku in po nepotrebnem izgubljali časa. Naj samo navedem da je vsa LR Slovenija okužena s koloradskim hroščem in za prevoz krompirja kamor koli v Sloveniji pregledi pošiljk niso potrebni Na železniških postajah in pri drugih prevoznih ustanovah in podjetjih v takem primeru n« bodo zahtevali zdravstvenih potrdil. Isto velja za prevoz sadja v Slovenijo v sledeče kraje in okraje: Ljubljana, Maribor in v okraje Krško. Ljutomer Ptuj, Maribor in Murska Sobota V ostalih krajih so okužene le posamezne občine Tudi te okužene občine so navedene v Ur. listu V vse neokužene kraje, občine, okraje in republike pa morajo biti pošiljke svežega sadja in krompirja zdravstveno pregledane in če so pošiljke okužene s kaparjem, jih železnica in prevozniška podjetja (kamioni itd.) ne smejo prevzeti in odposlati. Kaparja je kaj lahko opaziti na plodovih jabolk, hrušk in breskev — rdeče pike na plodovih, sivkasti ščitki, ki jih je največ pri peclju In muhi. Plod je lahko okužen tudi, če Se nima rdečih pik. Najbolje je pošiljko že doma dobro pregledati. Sicer pa skoraj vsak posestnik ve, če ima okuženo drevje in kakšen je kapar. Pri prevozu krompirja pa velja načelo, da se odpravi po- polnoma čist in brez vsake primesi zemlje, smeti in obžrtih gomoljev Ce se pošiljka krompirja odpošlje v ostale naše republike, je torej čistoča pošiljke prvi pogoj za prevzem In odpravo. Preglednike pošiljk je določil OLO Krško. In sicer samo za območje krškega okraja. Vsak pošiljatelj pa naj na neki način vsaj en dan prej sporoči, da želi pregled pošiljke to pravočasno odpravo. Za sektor od Brestanice do hrvaške meje naj pošiljatelji sporočijo OZZ Krško, za sektor severneje od Brestanice. od Blance pa na KZ Sevnica oz. na zadružno posestvo Boštanj -Sevnica. Letos je bilo meseca maja tn junija v vsem krškem okraju precej koloradskega hrošča ki pa je bil na prizadevnost OLO in OZZ v veliki meri zatrt in to v toliko, da ni napravil škode. Da. lahko rečemo, da je še vedno napravila več škode na krompirju krompirjeva plesen, ki je že konec julija posušila precej krompirjevih njiv. Medtem ko preprečevanju izbruha krompirjeve plesni naši kmetovalci še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti, so letos prvič na splošno preši1 kmetovalci k temeljitemu ugonabljanju koloradskega hrošča, in to ne z obiranjem, marveč s kemičnim zatiranjem, s škropljenjem in zapraševanjem. Res je da je bilo preteklo leto v okraju 1886 okužb na 382 ha. In da je bilo minulo leto porabljeno približno 2200 kg zaščitnih sredstev je letošnje zatiranje koloradskega hrošča vendar lep doprinos k splošni kemizaciji kmetijstva. Letos je bilo do 1 avgusta v okraju okuženo približno 1300 ha krompirjevih nasadov porabljeno pa okrog 14.500 kg zaščitnih sredstev Skupna vrednost porabljenih sredstev do 1 avgusta znaša približno 1,700 000 din. To je zadosti velika številka, M pove, koliko nas stane ta »pisani nepridiprav«, pri čemer pa še nismo vračunali kmetovo delo, ki bi stalo samo za škropljenje in zapraševanje, če računamo vredi ost 1 delovne ur6 samo 40 din, približno 1,240.000 dinarjev, in še plače vodjem za zatiranje hrošča okrog 680.000 dinarjev. Skupno torej približno 3 milijone — in to samo v našem okraju! Res je, če ne bi letos zatirali koloradskega hrošča, bi tudi krompirja ne Imeli; to vedo povedati vsi, ki so Imeli v gosteh rumeno in rdečo zalego. Preveč analiziramo — pogled naprej! Kal bo prihodnje leto? Lahko rečemo — kakor el boš Ker je taksa za vse pošiljke enaka, ne glede na to, če je pošiljka težka 10 ali pa 10.000 kg, je za pošiljatelja ugodnejše, če pošlje večje količine sadja oz. krompirja. Takse so namreč sledeče: državna taksa v kolkih 230 din, okrajna taksa (do preklica oz. spremembe) 70 din, poleg tega pa Imajo pregledniki pravico zahteva/hi še preglednino, in sicer za vagonsko pošiljko 300, za kamionsko 200. za pošiljko izpod 500 kilogramov teže pa 100 din. Ako interesenti ne vedo, ali je kraj. kamor pošiljajo sadje oe. krompir okužen naj se o tem prepričajo na občini oz. KZ (v Ur. listu FLRJ št 43/55). M. P. postlal, tako boš spal! Sedaj je zunaj na njivah druga generacija hroščev in ličink; kljub temu, da nam ti ne bodo letos več škodili, je naša dolžnost, da mislimo na prihodnje leto. In krompir že ponekod izkopavajo, hrošča in ličinke pa še najdeš tu in tam — in prav to zadnjo generacijo morate uničiti, še preden krompir izkopljete! Čeprav je cima v večini primerov že rjava in suha, še vedno najdeš kak zelen list in na njem mogoče hrošča ali ličinko. Ne otresi ličink na tla, ker bodo prihodnje leto prišle ven kot hrošč! Zato mora biti zadnja naloga pridelovalca krompirja, da ga pred Izkopom pregleda, ln če najde še kje kaj živega. poSkro- Drobni nasveti 1. Ko Hetite ztlenjavo, podložite vselej vsej časopisu« papir, tako vam ne bo trebe pozneje čistiti mize s krpo« s papirjem vred pa tudi odnesete ali sežgete morebitna jajčeca glist, ki bo v prsti solate. 2. Ce vam dlše robe po čebuli, st jih umijte z mlačno vodo, ki ste ji primešal; nekaj salmiaka in neto splaknite s čisto vodo. 3. Ce vam pri urezu kri ne /en/a te^> pomočite prst v vodo, ki ste v njej raztopili tableto aspirina. 4. /z zelenih Itotoo glavnate solate, ki se vam zde presni pretrdi, »kuhate dobro juho, če liste zavrete skupno s krompirjem v kockah Podmefte in kot začimbo uporabite česen in peteršilj. 5. Ostanke apnenca (kotlovec) spravite iz loncev In steklenic tako, da jih splaknete Z mešanico močnega kisa in grobe soli. 9 pi oziroma zapraši. Če je cima precej suha in so med krompirjem če drugi sadeži, tedaj je njivo najbolje zaprašiti z LIN-DANOM (bakreni lindan raje prihranite za prihodnje leto!), ali pa z oljem lindan. Ce pa je cima še dokaj zelena tn zdrava (pozno saj en krompir), tedaj uporabljajte zgoraj omenjena sredstva, lahko pa tudi svinčeni arzenat. Na noben način pa pred izkopom krompirja ne smete pozabiti na koloradskega hrošča! To je sicer v glavnem delo za prihodnje leto. toda kdo tedaj ne bo sadil krompirja? Saj vemo, da brez njega skoraj ne bi mogli živeti. Mile Pleterski Plevel - gnoj za travnike Letos je dovolj dežja — posevki lepo rastejo, z njimi pa rase tudi plevel. Plevela bo letos precej Plevel je takšne vrste »pridelek«, ld ga nismo veseli. Nekateri ga pomečejo po kolovozih, drugi pa kompostirajo — toda teh je malo. Posamezni ga tudi polomijo živini, zlasti tisti kmetje, ki jim primanjkuje krme. Toda plevel je slaba krma, četudi ga dobro otreseš se ga vselej drži nekaj prsti. 2e marsikomu je zbolela ali poginila žival, ker jo je nakrmil z uvelim plevelom. Se najbolje je polomiti plevel ovcam; če zboli ovca, je vsaj Skoda manjša Sicer pa plevel najbolje Izkoristimo, če ga raztrosimo i*) pustih travnikih, kjer kosimo le enkrat na leto, in sicer 10 do 15 cm na debelo. Po plevelu potem potrosimo žgano apno v prahu, jeseni pa Se toipaževo žlindro ln kalijevo sol Se boljši je- lesni pepel. Pozimi sneg ta gnoj dobro potlači Pri čiščenju travnikov ga seveda ne pograbimo Treba pa je posejati travno mešanico za stalne travnike. Jaz vsako leto na ta način zboljšam košček pustega travnika in se dobro obnese Namesto plevela nakosim precej več dobre krme, kakor b’ je sicer, če bi pokrmil plevel. Na njivah je mnogo plevela, ki nam tako na stalnem travniku lahko koristi kot gnoj To so razne grešice, trava in samorasle detelje Ta njivski plevel se na pognojenem travniku delno ukorenini. Zato je bolje da ne gnojimo z dušičnimi« gnojili ker se po njih razrase kislica in druga, ne vselej najboljša trava. Rajši posejmo seme samoraslih detelj, travniške črne detelje, hmeljne lucerne, plazeče se bele detelje itd. Priporočljiva je tudi bela gorska detelja ki je odporna proti suši, ker Ima globoke korenine. Ponekod je tudi bolje gnojiti s superfosfa-tom namesto s tomaievo žlindro. Preden izkopavate krompir ne pozabite na koloradskega hrošča! Začetek septembra najbolj ugoden čas za pripust svinj Le gospodar, ki računa, ki trgovsko kalkulira, se more dandanes obdržati nad vodo in oču-vati pred propastjo. In tu so včasih malenkosti, ki odločajo. Tako na primer za naš gospodarski uspeh v prašičereji ni vseeno, v katerem letnem času in v katerem mesecu pripustimo svinje k merjascu. Gre za to, da imamo pitance v teži 90 kg — do 100 kg na razpolago tedaj, ko so najdražji. In kdaj je to? Navadno v juliju in avgustu. Ce pa hočemo imeti pitance v juliju in avgustu, moramo pripustiti plemenske svinje k merjascu v prvi polovici septembra. V prvi polovici septembra pripuščene svinje bodo skotile v januarju. V 6 do 7 mesecih te prašiče lahko brez težave spitamo na težo okoli 90 kg, se pravi dosežemo to, kar hočemo za boljši uspeh naše prašičereje doseči Pogoj za uspešnost proizvodnje pujskov v januarju so vendar primerni svinjaki oziroma hlevi. V teh mora biti predvsem suho in za pujske tud} primemo toplo. Sicer sa že nekaj časa lahko pomagamo tudi z infrardečimi žarnicami in s tem. da breje svinje postavimo kake tri tedne pred skotenjem v kot v govejem hlevu Vsekakor pa Koko vlagamo ia ca? V mesecu avgustu gospodinje po navadi nakupujemo jajca za vlaganje. Ta morajo bitij zdrava in sveža Spoznamo jih po tem, da ne klopočejo, v čisti vodi pa potonejo in padejo na dno. Ce je jajce zdravo in sveže, ugoto-vmo tudi tako: v enem litru vode raztopimo 10 dkg soli in vanjo položimo jajce. Sveže obležj ravno na dnu, dva do tri dni staro stopi pokonci, do štiri tednov staro plava, do šest tednov staro se dotika površine, starejše pa plava na površini. Jajca, ki jih namera v? mo konservirati, prevlečemo z zaščitno plastjo parafina ali vazelina ter jih položimo v suho žaganje ali pa tudi suh oves. Teh se ne smemo dotikati Vlagamo jih tudi v stekleno aln apneno vodo. ki jih mora popolnoma prekriti. Za vlaganje uporabljamo samo popolnoma čista jajca, ki pa jih tik pred konserv-ra-njem ne smemo umivati V bližini mesta, kjer jih hranimo, ne smejo stati steklenice petroleja, škatle z milom itd., da se jajca ne navzamejo neprijetnega vonja. Sedaj pa še nekaj podatkov o hranilni vrednosti jajc, da jih bodo naše gospodinje znale dovolj ceniti. Debelo kokošje jajce tehta nekako 60 gramov. Se stoj} »e iz 7 gramov lupine, 39 gramov vode. 7.4 grami beljakovin, pol grama rudninskih snovi, 5,7 grama masti ter vitaminov A, D, B. V beljaku je samo roda tn beljakovina v rumenjaku pa tudi precej fosfora in železa. Eno jajce da 75 kalorij je za uspešen razvoj pujskov, naj si bodo rojeni v katerem koli letnem času nujno potrebno, da imajo na razpolago suh zrak in suho ležišče. Primerna toplota se da na ta ali drug način ustvariti; Pripust svinj v prvi polovici septembra in skoten je pujskov v januarju sodi tudi drugače najbolj v gospodarsko življenje na kmetiji Kolikor bi bilo teh januarskih pujskov preveč in bi ne imeli dosti krme za hitro pitanje, jih v zgodnji pomladi lahko prodamo drago v plemenske in rejske namene. Preostali pujski, ld jih ne namenimo za hitro pitanje, pa bodo prav dobro izkoristili poletno sočno krmo in bodo jeseni pripravni za pitanje z okopavinami. V zgodnji zimi bodo zreli za domači zakol ali pa za odprodajo. V tem času imajo pitanci vedno še zadovoljivo ceno. Za uspešno poletno pitanje in prodajo prašičev v juliju in avgustu so potrebne dovoljne zaloge pitovne krme. V ta namen je treba že sedaj v jeseni misliti na siliranje krompirja ter preračunati svoje zaloge krmnega žita in domačih belia-kovinskih krmil (mlade detelje ali lucerne itd ). Nadaljnja velika prednost pripusta svinj v začetku septembra je v tem, da dojnico že deset tednov po skotitvi. torej sredi marca zopet lahko pripustimo ter dobimo v juliju drugo gnezdo. Ce ne gre za prvesnico ali močno shujšano stare dojnico, je dvakratni pripust v letu gospodarsko absolutno upravičen in potreben Drugo gnezdo pujskov v juliju ima vse pogoje za uživanje tako potrebnega sonca, zelene krme in izpusta. Za njihovo ni tanje pa stojijo na raznolago že raznovrstni novi poljski pridelki Ob hitrem pitanju spravimo v juliju skotene pujsike že okoli božiča na trg. Pripustitev svinj k merjascu v začetku septembra nam torej nudi možnost najbolj popolnega izkoriščan«a krme in konjunkture ter dosege najboljše cene za pitance. Vnetje ust in iezika Pri konjih, še večkrat iw pri Bovodu opažamo vnetje enega dela ali cele sluznice zaradi poškodb po ostrih zobeh zaradi jedkih ali vročih tekočin, pretrdih resastih ali strupenih krmil in raznih podobnih vzrokov. • Posebne vrste ustnega vnetja je kužna bolezen slinavka/ in parkljevka, pri kateri se pojavi povprečno 1 do 3 dni po okužbi mehurčast izpuščaj v gobcu in na jeziku. Razen pri slinavki najdemo podobno sliko v gobcu in na jeziku pri nekaterih drugih nalezljivih ustnih vnet-, jih, kakor tudi pri določenih jedkih rastlinskih zastrupljenim. Za zdravljenje neokuženih vnetij navadno zadostuje, o» odstranimo vzroke in dajemo živalim nekaj dni hrano v obliki napoja, če ni sočnih krmil. Zasai/sUi alpinisti i/ Duunitaciu V aprilu smo se seč h alpinisti Zasavja, da bi se pogovoriti o niči letošnji alpinistični odpravi in kako bi počastili deseto obletnico naše osvoboditve. Pri okrajnem ljudskem odboru v Trbovljah so nam obljubili finančno pomoč za ta niš načrt. Ni ostalo samo pri obljubi, •saj smo dobili polovičen znesek za odpravo. Tudi Planinska zvezi* Slovenije in planinska društvi« 6o nas znatno podprla, tako da smo lahko obiskali naše prelepe planine m. jugu — Durmitor v C mi gori. Potruditi smo ac in tudi uspeli, čeprav nam je slabo vreme delalo ovire pri plezanju. Po večkratnih sestankih m pripravljenem nučrtu smo se 19. julija zvečer odpravili iz Zidanega mosta proti jugu. Lepa je bila vožnja z vlakom preko Hrvatske in Bosne, kjer so tovariši z nemajhnim ponosom pripovedoval} o delu na progi — »vozimo se po tiru. ki smo ga polagali tud: ml!« Med potjo smo občudovali razsežnost velikih tovarn In novo nastajajočih mest, ki se moderno urejena raztezajo ob železniški progi V Sarajevu nismo imeli dovolj časa za ogled mesta. Po enournem čakanju smo presedli na ozkotirno železnico in se s »čirom« odpeljal} proti našemu cilju. Na vlaku nam je neki Bosanec pripovedovaJ o Sarajevu in nam pokaztl znamenitosti tega mesta. Pokazal nam je tudi »Pečino zaljubljencev«; baje so mtidi ljudje včasih končali svoje življen’e in svoje neutešene želje s tem, da so se s te pečine vrgli v globino... Vozili smo ee Po zemlji, ki so jo v velikih dneh NOV prehodile naše brigade, videli legendarno Meje-vioo, poznano po junaških podvigih in bojih v borbi e sovražnikom. Ko smo se vozili skozi predore, preko mostov in viaduktov, po soteskah in planotah, smo pozabili na našo utrujenost. Po čudoviti vožnji smo že v mraku prispeli v Rudo — v kraj kjer je bila ustanovljena I. Proletarska brigada. Tamkaj smo vzeli iz skladišča zaboj s hrano, ki smo jo že pred dnevi poslali tjakaj, ter se z avtobusom odpeljali proti Plevi jam. Zal nam je bilo. da Je bila že tenu. Tako si namreč nismo mogli ogledat} spominske plošče na križišču, spomin na velike borbe v narodnoosvobodilni vojni. V Plevlje smo prispeli okrog desetih zvečer, našli prenočišče ln kmalu utrujeni zaspati. Drugo jutro nas je prebudil trušč avtomobilov ld so tekmovali v Jadranskem rellyju. Tako smo vdelj divjo vožnjo drznih šoferjev na ostrem ovinku »kozi Plevlje Ob devetih smo se že »nakladati« na kimion. ki nam ga je dalo n« razpolago tamkajšnje podjetje »Avtotranaport«. Res, zelo uslužni so bili. tfko da smo mnogo hitreje pr šil na cilj kot pred leti mariborski alpinisti. Nisem sposoben da bi opisal lopo vožnjo po gorskih serpentinah Cme gore. čez čudoviti most ki se nad sto metrov visoko pre čez razrešeno Taro Ko sem občudoval drznost Čr- nogorskega šoferji', ld nas je po ostrih okljuk ah In akoro po kozjih »tezah varno privozil na gorsko planoto, ee nam je v vsej svoji lepoti pokazal Durmitor, ld ga je obsevalo popoldansko sonce ln so se sončni žarki odbijati na njegovih snežiščih Vriskali smo od veselja. Pavle in Viti sta Jodlala ko zastavo Blizu so bile planine blizu »o bile stene, na katerih bomo preizkušali svoje moči. Peljati smo se skozi Zabljtit in mimo lepega hotela »Durmitor« do Črnega jezera. Janez je poiskal primeren prostor za taborjenje kamor smo znositi svojo prti j igo in kmalu postaviti tabor. Z Lojzetom sva pod strokovnim vodstvom male Ivice postavila »kuhinjo«, kjer sva z Ivico preizkusila najino kuharsko znanje, Bila sva ktr zadovoljna z jedjo — bolj ko* ostati... 2e med potjo eo se nam pridružili planinci ig Srbije, ki so ob naših šotorih postavili svojega. Nad ti borom }C zaplapolala slovenska zastava. Ko se je stemnilo, smo se zbrali ob tabornem ognju. Peli smo partizanske in ni rodne pesmi, spuščali v zrak rakete, ki so osvetljevale jezersko gladino, ki tako počistili 22. Julij Dan vstije slovenskega ni roda. Tudi planinci iz sosednjih republik eo se nam pridružili. Utihnila je pesem, razšli smo se po šotorih in kmalu smo v okrilju mogočnih durmitorskih plapJn zaspali Jutranji hlad na« je »privil pokonci, saj smo bili v višini nad tisoč pet sto metrov. Da je bilo res hladno, nam priča pripomba nekega tovariša, ld je dejal: »Ne morem se tako hitro treeti, kakor me zebe!« Ta njegova ugotovitev je seveda spravila vse v smeh in dobro voljo. Tudi napravljeni smo bili kaj kmalu, ker smo »pati vsi oblečeni, Pavle je pripravil zajtrk in je v »kompanlji« a Čirom začel »mojstrsko« pripravljati kosilo. Začul se je žvenket klinov ln osti lega plezalnega orodja. Kmalu so naš. alpinisti oprtani z vrvjo in drugo plezalno opravo zapustili naš tabor in šli nepoznanim stenam naproti Z Janezom pa sva odšla v Zabij ak, da priglasiva nišo ekipo in kupiva jagnje, da z njim izboljšava naš jedilni list. Težko sva spravili jagnje v tabor. Nekaj časa sva ga vlekla na vrvi, pa iti šlo. Pregovarjala svt ga — spet ni štol Pa se je spomnil Janez, da gre naprej In začne beketati ... Čudežen učinek! Po dolini jezera je odmevalo beke-tuije — vseh treh! Pavle je seveda mislil. da ženeva kar celo čredo v tabor — pa je presenečen zagledal malo jagnje v družbi Janezi. In mene Da Je bil Janez potem dva dni od hripavosti popolnoma tih. mislim, da ni treba posebej poudarjati. V popoldanskih urah so se naše prve naveze utrujene vrnile v tabor vesele nad uspehom premagane stene Savinega Kuka (2312 m). Ko sem vprašal Rudi|a, kakšne so stene in prijemi, m} privi: »Odlično, kar prlmeš, je tvojel« S tem le hotel poudariti znano krušljivost durmitorak h sten. Tudi ostati so «e vrnili vsi očarani nad prelepim razgledom z Medvedjo 122&0 m) in ostalih vrhov V mraku srno že v skrbeh pričakili Ivico in Loj- zeta, ki sta plezala Terzijin Bo-gaz. — Z velikim tekom smo se spravili nad proizvode Pavletove kuharske sposobnosti, le on mm zi radi bolečin v želodcu — vsaj tako se je zagovarjal — ni mogel Jesti. Sele ko smo vsi pojedli večerjo, mm je povedal, da mu je pri mešanju fižolove solate pomigala tudi — krava! Malo težko smo prebavljati, pa je le šlo... Drugače smo zadovoljni zaključili prvi uspešni dan naše odprave. Tudi prihodnje dni smo. čeprav večkrat do kože premočeni, z močno'voljo premagati težave in napravili precej pomembnih vzponov. Omeniti moram tudi Jelka, najmlajšega naše odprave; gledal sem ga, kako je v navezi z Janom v hudem vetru ln dežju hrabro izbijal kline v steni Savinega Kuka ln ttiko prestal svoj ognjeni krat v steni višje težavnostne stopnje. Pričakoval sem ju ln bil prepričan, da bo objokan prispel na vrh (naj ml oprosti!) a ne — smejal se je, čeprtv mu je s premočenega klobuka tekla vo$la za vrat. Videl sem njegovo radost In zadoščenje nad uspehom. Vem, da ta prvi korak pri njem ne bo zidnji v plezanju. Upam, da bo prihodnjič več mlajših alpini-nlstov med nami, kakor sta bila Vili in Nace ki pa sta že »stara gtmsa«. — Ko bj vedeli tudi ostali mladinci in mogli občutiti to, kar občuti plezalec na vrhu preplezane stene, b| Jih bilo več v alpinist finih vrstah. Tistim ki mislijo, d* lahko samo v tujih stenah In planinah občutijo vso lepoto narave, naj bi šli raje z nami. Videti bi deviške stene, ki čakt-jo n« domače plezalce, da jih prepležojo. To Je vse nekal drugega, kakor pa ponavljati že desetkrat pre- plezane smeri! Ne bomo po®8" bili prelepih predelov Cme 8®j'c in množine divjadi, ki svobodno živi v nacionalnem parku. Večkrat so na« gamsi začudeno gledali — nevajeni ljudi; srn® so skotile v goščavo ter se skrile zi deble smrek, katerih oo-seg znaša več metrov. divjih rac je veliko; Več jezer v območju Durmitorja jim nu; ' fr? 'S - ?. ■ i f - 1 -f ^ --*■ ■ -<:r ' , ''J • so označen1 Tovariša Edvard Kardelj in Franc Leskošek-Luka a notranjosti nove tovarne rotopaprja letom sta vsa srečna prestopila prag poročnega urada, kjer sta sklenila zakonsko zvezo. Takrat jima je predstavnik obč ne med drugim naglasil, da je družina temelj države in jima zaželel mnogo sreče Nasmeja-na, toda resna, sta si izmenjala prstana, simbol zakonske zveze. Domov sta se vračala mož m žena Oba sta delala, kajti za življenje je potrebno toliko nujnih stvari. Neko j mesecev pozneje je na njuno srečo padla prva senca Možev prijatelj je večkrat prihajal obiskovat zakonca. Se raje je prišel takrat, ko je bila mlada žena sama. Toda ko je obiskovalec čutil, da je neljub gost, n več prišel. Mož je postal ljubosumen! Zdaj še bolj kot prej. Mislil je, d„ se shajata naskrivaj. Zato je vložil ločitveno tožbo. * Sodnik dopoveduje možu, da nima povoda za ločitev. Zena trdi, da n. nikdar ni/j pomislila na kakršen koli odnos z moževim celotna skupnost, kajti iti nam vseeno, ali imamo zdrave, srečne družine °H pa žene ki postanejo zagrenjene in živijo v pomanjkanju. Največji sovražnik družine pa je v naših revirjih še vedno alkohol! To je zlo, ki uničuje zdravje, družinam skrbn:ka, ženi moža. Sledijo pretepanja in končno ločitev! Zena poskuša vse, da bj moža odvrnila od poti. Zal uspe le redkim. Naše množične organizacije bodo morale v tem pogledu na- Mogočen razmah lfudskega uslvarfenia V Trbovljah je 55 društev in organizacij, v katerih dela skoro 13.000 prebivalcev V desetih letih * svobodnega Vilke, spozna, da skrivajo v sebi ustvarjanja ne gre pozabiti šl- bogato ustvarjalno moč našega rokega razmaha ljudske dejav- novega človeka. nostl tudi v vseh mogočih množičnih organizacijah, klubih, od- Prav to nas navadno napoti, da nanizamo nekaj številk, ki Osnovni šoL v Sevnici bo letos o bčutno primanjkovalo prostorov sekih, društvih in drugod. Tale ijudem pokažejo marsikaj zani naš povojni čas je resnično pre- mivega. Samo v Trbovljah je oblikoval zavest naših delovnih 55 druStev in organizacij, dru- uuuo uiurvie V lem noaieau na- tist2 ?taro kai! štev, klubov in odsekov, v ka- pravit: še velikansko delo V da- izti“lo; duh revolucije je terih dela malone 13.000 ljudi. nošnji socialistični družbi je ne- tU M matiI tožbi. Včasih tudi več. Ce uspe- ' Moževa trdovratnost te spričo j0 zakonca spraviti, je dobro, če blagega in dobrohotnega pr igo- ne, roma spis o Celje, kjer je var jan j a sodnika taja... čuti, da glavna obravnava. nekoliko globlje zamisli v šte- rejgjj, obetajo postati nasledniki napredka. Napak bi bilo misliti, da je v teh društvih in organizacijah vse rožnato, da gre, kot pravici, ,______, mo, po olju. Nasprotno' Nič b| bilo mogoče po- je porok že požrtvovalno in de- kolikokrat se mnenja ljudi o Brežiška mladina je taborila na Tuhiju M. J. . _ (Nadaljevanje s 3. strani) dnli'llprena9lil"š 90 krhVem 0b* Lani I* iukarJ° -udifČf 0b" jetja. Tudi »Prevoz« v Brežicah lavno vodstvo društva in vsega tem ali onem vprašanju razha- EEKE-B ff=S\s%CSsS -nzprosen lesk v očeh počasi ločujejo d^Tte ^ V soboto pa sHS V ZAGORJU DOBI NOVE V pinogih primerih zahtevajo ni uko ^ so otroc, ^ zado. taborni ogenj; mladina je kar PROSTORE m,,.,. mn-rio * sama sestavila zanimiv dgoša. Za spoznanje se skrivi, . T________,... ,______ ________ kot da ga občutek lastne krivde razvezo zakona zakonski možje. ja jo; mnogokrat pride tudi do precejšnjih napak in celo trenj, toda na kraju vedno najdejo pravilno rešitev. V bistvu so ljudje še vedno f&TJSŽrŠŠŠZ 55 55M: v verjetno sa =L=r5a"3 letom dal svoje ime. V globini spodinjstvo m podobno. Zani mi- .. -10 ,ma^me verj njenih oči opazi sledove prečutih, vo pa je tudi, da kadar tož'jo P0031! 1 23 va d™* Prejokamh noči .. v njem vstaja možje svoje zakonske družice za- Dnevi čas v taboru pa je raz- ob pol 8 uri žiutrai ai ^ J“cu,cJc,tiP‘v' nekaj več kot usmiljenje... lju- radi prešuštva, tožba n: resnična, deljen takole: žvižg piščalke Med potjo jim ie tovariš kane- V Domu >Prole~ hezen da je danes zagorski ba v bodoče nuditi več pomoči, ju. Kaj je temu vzrok? Morda šport spričo pomanjkanja nara- j moralne i materialne. Če ti de-nedelavnost odbornikov, morda š3ajd in dobrih trenerjev oz. lavei ne bodo deležni te pre-njihova preobremenjenost? To inštruktorjev za posamezne veje potrebne pomoči, bomo lahko gotovo ne drži, saj se od borni- športa v zelo občutni krha, ki res kmalu razpravljali o razpu-ki živo zanimajo za delo dru- se bo iz nje zelo težko rešiti, stu ŠD »Proletarca« in takrat štva. Najbrž bo temu kriva ne- Kriza bo trajala še precej časa, bo prenehalo delo tega osred-zainteresiranost odločilnih foru- saj je zanimanje zagorske mla- njega predstavnika športnega življenja v zagorski dolini. Za razvoj in uspehe zagorskih športnikov pa smo dolžni skrbeti vsi, zato je tudi naša doli nosti, da v sedanjem kritičnen položaju v »Proletarcu« v mejal. možnosti pomagamo zagorskim športnikom. Na vprašanje, če so dane možnosti za izboljšanje položaja za gorskega športa, je danes zelo težko odgovoriti, saj ni zato mladine in kadrov za uspešno nastopanje. Potrebna bo široka akcija vseh zainteresiranih za množičen vstop mladine v društvo. Morda bi taka akcija prinesla izboljšanje, morda Pa tudi ne. To je danes težko reči. Trdimo pa lahko, da je društvo v sedanjem njegovem kritičnem položaju potrebna pomoč vseh pristojnih čirtiteljev in pomoč vseh Zagorjanov. Zagorski . športni delavci pa naj v bodoče Mostv° Rudarja II. /e mlado. Ml adi pa so vedno nevarni nasprot-bolj optimistično gledajo na to ruki... vprašanje. M. L. ZANIMIVOSTI Fenomen V porodnišnici v Skoplju, Makedonija, je pred kratkim prišel na svet novorojenček, ki je izzval vsesplošno zanimanje v medicinskih krogih. Sedemnajstletna ciganka iz Vranja je rodila popolnoma zdravo moško dete brez rok in brez nog. Sicer je bilo dete kakor vsi ostali otroci; jokalo in pohlepno sesalo. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi zdravniki porodnišnice in pregledali dete. Ugotovili so, da so vsi drugi organi popolnoma normalno razviti in da ne bo nikakršnih motenj za nadaljnji razvoj otroka. Strokovnjaki so mov za zagorski šport in šport- (line za šport zelo majhno. Rekli skušali odkriti vzroke tega edin-nike.. Morda so delno krivi ta- bj lahko celo, da zagorska mla- s^v*e^a fenomena. Pregledali kega položaja tudi sami Zagor- dine ne vidi več v športu žaba- očetovo in materino kri dajani, saj se za delo oziroma za ve in razvedrila po truda polnem . ®? raziskali _ pogoje, pod težave društva prav znalo ali nič delu v jami. Poraja se torej kate^Tuk le , , ,a „v ne zanimajo. Da je zagorski vprašanje: kdo in kako bomo šport v občutni krizi je pripi- zainteresirali zagorsko mladino, na&^ mk-dkrsne re..tve. - sati krivdo nadalje prejšnjim da bo ponovno pričeto delati in h m brnela odborom, ki niso znali pritegni- se izživljati v športnih organiza- Novorojenček (,, d.-itv.ti.ai,.. p,,, d*h, . so se Premalo zammal, za gra- Zagorske športnike ui športne ^ kinadaljujejo z raziska-ditev športnih objektov, k, jih delavce je prav gotovo neprUet- vanji'Q vaxoWh te edinstveno-sportmki pn svojem delu po- no zadela novica, da sta podala J grešajo. Pa kaj b, dolžili tega odstop dosedanji predsednik SD Timi nogometno društvo Proleta rca !z Zagorja upa, da bo letos več zmag kot lani uporablja nobenega prevoznega sredstva. Celo »avtostopa« ne izkorišča. Mož pa ne gre v Avstralijo zato, ker ne bi ime; doma kaj delati, kot ee to dogaja z različnimi emigranti, ki gredo v Avstralijo za zaslužkom, ampak on gre v ta daljni kraj samo kot ljubitelj športa, ker bo namreč prihodnje leto v Avstraliji olimpiada. Pot v Avstralijo je ubral kar skozi Azijo. Na dan prehodi trideset do štirideset kilometrov poti. S seboj ne nosi nič drugega kot nekaj najnujnejših predmetov in šotorsko krilo, ker prenočuje vedno zunaj. V teh mesecih se nahaja v Indiji, kjer je zelo vroče. Ruegg je sklenil, da bo zaradi izredne vročine zaenkrat potoval samo v nočnih urah. Doslej se še ne ve, če bo mož vzdržal do konca, venda- pa je treba ugotoviti, da je prehodil že veliko razdaljo, če pa bo vztrajal do konca in prispel pravočasno na olimpiado in če mu tam ne bodo dali kakega posebnega priznanja, pa čeprav njegova »proga« ne spada v nobeno disciplino, bomo morali priznati, da so celo olimpijski sodniki krivični. Atomska potniška ladja Po uspelih poskusih prve atomske podmornice se že pripravlja neka ladjedelnica v Pitftsbourghu na gradnjo potniške ladje, ki jo bodo prav tako gnali atomski motorji. Ladja bo aerodinamične oblike in bo razvila hitrost od 100 do 120 kilometrov na uro Za ladjo pomeni to vsekakor fantastično brzi-no. Ta ladja torej predstavlja že prvi korak k uporabi atomske energije v človekoljubne name- Sešel se je širši plenum zasavskih nogometnih društev ali onega — poglejmo rajši pro- »Proletarca« Milko GOSTIŠA pQx *uu Avc+raliin bleme, ki danes tarejo ŠD »Pro- in podpredsednik društva Bra- res l£ OVIbB V HVMi (Ulju ne VIPOTNIK. Znano je, da sta Štiridesetletni Švicar Ruegg Kako in s čim dograditi bila ravno ta dva tovariša med je zelo podjeten. Priti hoče iz Športni dom oziroma pričeti z najbolj delavnimi in zaslužnimi Švice v Avstralijo kar peš Se-g rad njo prepotrebnega ‘plaval- člani društva. Zaradi tega bo veda ne tudi čez morje. Toda nega bazena? To je danes prav sredi meseca septembra Izredni povsod, koder lahko gre peš. ne ■■■■■gr m rejo dati ustreznega odgovora. Le s težavo in počasi napredujejo dela na Športnem domu. Upravni odbor oz. gradbeni odbor se morata stalno boriti za sredstva, da z deli na objektih sploh lahko napredujejo. Sedaj so zagorski športniki bolj kot kdaj koli poprej v resnici potrebni pomoči saj so brez potrebnih klubskih prostorov ht garderob. Prav tako potrebujejo zagorski športniki za svoje zimsko izpopolnjevanje dvorano, kjer bi lahko prirejali tekme v košarki in odbojki. Treba bo pričeti z deli za ureditev ograje okrog stadiona, urediti igrišča in še stotine in stotine stvari, da b® v celoti urejen in opremljen zagorski športni park. Ob vseh teh skrbeh in po- Moštuo hrastniikega Bratstva / e pripravi/eno za letošnje tekme Prejšnji mesec so se sešit zi>-s lopnila nogometnih društev Spodnjega in Zgornjega Za savna ter se je tega plenuma udeležil tudi predsednik NPC, tov. Vag-ner iz Celja. Po poročilu predsednika nogometnega centra Zasavja o načrtu jesenskega dela tekmovanja vseh nogometnih kategorij od prvih moštev do pionirjev, so zbrani zastopniki v daljši diskusiji sklenili .sledeče: Osnuje se enotna zasavska liga z naslednjimi sodelujočimi klubi: »Partizan« Krško, »Partizan« Senovo in Radeče, »Ru-' dar« Hrastnik, »Svoboda« Tr-' bovlje. »Dobrna« Trbovlje ter »Svoboda« Kisovec-Zagorje. V to ligo se vključijo nadalje B-moštva nogometnih klubov »Proletarec«. Zagorje, »Bratstvo« Hrastnik in »Rudar« Trbovlje, s čimer bo nostala liga množična in tudi kvalitetna. Za mladince se osnuje prav tako samostojna skupina. Ti bodo tekmoval} vzporedno s prvimi moštvi svojih klubov v predtekmah. Glede pionirjev, kS jih je izredno veliko, so sklenili da se osnujejo 3 skupine, in sicer samostojne skupine Radeče— Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Z momentom, ko se bodo zaključila pionirska tekmovanja, bodo gropni prvaki tekmovali drug z drugim, s čimer bodo dobili zasavskega pionirskega prvaka. Po bežnih napovedih, ki so jih dali zbrani zastopniki, bo v Zasavju sodelovalo v prvenstvu kar 15 pionirskih društev. Določili so pričetek prvenstvenega tekmovanja v Zasavju, in sicer 11. september 1955. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je zelo pereče vprašanje sodnikov, saj razpolaga odbor nogometnih sodnikov samo z 8 sodniki. Spričo tega se opozore vsa nogometna društva na pomanjkanje sodnikov. Sklene se sledeče: vsako društvo naj priglasi po enega ali dva starejša igralca za sodniškega kandidata. Ako se društva ne bodo odzvala temu pozivu, bo težko izvesti program, ki sj ga je zadal plenum. V naslednjem je predsednik NPC tov. Vagner pozdravil plenum ter poudaril, da se NPC strinja s sprejetimi sklepi. Želel je nogometnemu centru Zasavja še nadaljnje lepe uspehe ter ob tej priložnosti naglasil, da je zasavski center lahko vsem ostalim za zgled, ker se tako množično ukvarja e tekmovanjem pionirjev ki so porok za nadaljnji kvalitetni nogometni kader. Ob zaključku se je tudi predsednik NCZ zahvalil zastopnikom društev za udeležbo ter jih opozoril, naj bodo vsa društva in klubi pri tekmovanjih disciplinirani ter naj se izogibajo kakršnihkoli izgredih na tekmovanjih, da bodo le-ta res potekala v pravem športnem duhu. Ali že veste, do... — je prvi časopis začel izhajati na Kitajs-kem že pred 2850 leti? Ta časopis, ki se imenuje »King-Ku«, še' danes izhajal Najstarejši časopis v Evropi je angleški časopis »The English Mer-cury«, ki pa je imel samo eno številko z letnico 1588 — je najsevernejša prestolnica na svetu Reykjavik? Ima -46.578 prebivalcev in je glavno mesto Islandije. Najjužnejša prestolnica na svetu p» je VVellington. Ima 173.520 prebivalcev in ie glavno mesto Nove Zelandije. .aaaaaaaaaaaaaaaaaaaA Ne pozabite: vsak naročnik „Za$avskega tedni ka“ je zavarovan! Sova, brodarstvo, ribe in ribištvo v naših krajih nekdaj in danes Kako ohraniti vsaj plemenite ribe? Med ribiči ee je pričela šušljati beseda »ribogojnica« — »ribogojnica« in se prenašala od ust do ust Toda kako, s čim? Društvo je bilo že tedaj zadolženo pri bivšem Sosvetu ribiških zadrug za 100.000 din. Potrebe po nakupu mladega ribjega zaroda, da se le-ta vloži vsaj v najnujnejši del potokov, kjer so bili popolnoma uničeni, so bile velike. Ribiči so delavci, ki se komaj sami preživljajo s svojimi zaslužki. Kako, kje dobiti denar? In ojunačil se je eden med mnogimi sanjači 0 ribogojnici, človek, ki je v svoji mladosti živel v naravi in jo vzljubil z vsem srcem. Kot sin logarja je preživel svoja otrošaa leta v gozdovih, v naravi, ob vodi, ter tudi v moški dobi ostal velik ljubitelj naravnih lepot. Mož z jekleno voljo in jeklenimi živci, moder in razsoden, vzoren športni ribič in ribiški tovariš, ki graja slabo in hvali dobro delo. Mož, fci ga je članstvo zaradi njegovih vrlin izvolilo za tožilca ribiškega društva v Trbovljah, Ime IVANA 'BOMBEKA, strojnega ključavničarja, zaposlenega pri Strojni tovarni v Trbovljah, bo živelo med člani ribiči in vsi «e ga bodo spominjali s hvaležnostjo. Težki so bili napori in borbe tovariša Bombeka in njegovih vrstnikov, preden je izrečena beseda »ribogojnica« postala res današnja stvarno obstoječa sta-v- (Nadaljevanje) ba pri slapu »Mitovšek«, z napi- in razcvet društva. Tudi nne tega som in sl.ko na stavbi: »Ribo- vrlega in z» društvo tako požrt-gojnico Ribiškega društva Trbov- vovalnega predsednika Emtia lje«. To svojo prizadevnost in ne- c,K,Lr A A' omajno voljo do končne zgraditve je pokazal tudi dejansko z največ j im številom ur prostovoljnega dela in žrtvoval 3055 ur. Pa še več: meseca novembra 1952 je tovariš Bombek prvikrat na seji upravnega odbora ribiške zadruge dal predlog in svoje FINKA, delovodja prj Strojni tovarni v Trbovljah, naj se uvrsti v isto vrsto s tovarišem Bombe-kom. Njegovo delo je komisija ocenila z 2000 urami prostovoljnega dela. predsednik je našel krivca opustošenja naših voda Industrijal Industrija brezsrčno pustoši in dela dobičke, društvo pa se zadolžuje za nakup zaroda, ki ga vlaga v potoke. Vloženi zarod pa industrija spet uniči, kar pomeni brezplodno razmetavanje denarja. Temu mora biti konec! Prisilili bomo podjetja, da zgrade čistilne naprave za vodo, storjeno škodo pa morajo povrniti društvu. Tako je na seji društva ugotovil tovariš predsednik, udaril 8 pestjo po mizi, vstal je in šel na delo. Pritiskal je na kljuke pisarn direktorjev industrije, pojasnjeval in poročal o škodi na ribjem bogastvu, o uničevanju vodnih rastlin in živalstva ter Tedanja ribiška zadruga, | samo brez denarja, pač pa še za- naših prirodnih lepot, in jih je s prevzemom poslov rotil, da ee to blazno početje, zamisli, kako naj bi organizirali zadruge p» tovarišu Finku napra- če že ne ustavi popolnoma, pn delo za postavitev ribogojnice, vila popoln preobrat: ^ tovariš vsaj omili z napravo čistilnih Naletet je^na nerazumevanje^ od- jem, da kvariš Bombek osebno I ^j£jM| ■■|*= prevzame vodstvo, gradnje ribo- * ™ bek sprejel ter je bil neutrudni jgSlg *» ■ vodja ves čas gradnje nbogojni- X W Tj 'v^čSl S* ce. Organiziral je prostovoljno delo ribičev In članov tedanje rl- >. M| SRB hiške zadruge oz. sedanjega rž-b iškega društva Sestavil je bri-gade tn postavil br.gadne vodje. Dve sto petdeset parov žulj&vih T rok je zarilo krampe in lopate v \ zemljo. Delo se je pričelo Druga, nič manjša, zelo odgo- ‘V vorna skrbi polna naloga je pripadala možu, ki je bil zadel- ^ i rBk šen z zbiranjem denarnih sred- \ nLI ^ štev za izgradnjo ribogojnice. ■' Tudi za ta posel so našli mož1. v Ww*y:. .'#Av prežetega Z istimi ideali, isto Po večletnem trdem delu so zasavski ribičj zgrad 1| moderno ri- energičnp voljo, z dušo \n tele- bogojnico, v kateri bodo vzgajali r bji zarod zj Savo in bližnje som predanega ra razvoj, uspeh Dotoke ponikovalnic Toda na žalost ni nikjer našel pravega razumevanja. V stiski se je zatekel po pomoč na okrajni ljudski odbor v Trbovljan, ki je SMicaa anketo vseh zastopnikov industrije in jpodjetij, ki s svojimi odplakami in odpadki delajo škodo na ribah. Na anketi so dosegli zastopniki ribiškega društva po posredovanju predsednika okrajnega ljudskega odbora tov. Martina Gosaka vsaj to, da morajo podjetja prispevati deleže za izgradnjo ribogojnice. O napravi čistilnih ponikovalnic pa je stanje še danes na mrtvi točki, čeprav zakon o sladkovodnem iibarstvu predpisuje obveznost takšnih naprav. Zasavska industrija se za te zakonske predpise ne zmeni in tako čaka ribiško društvo še obilo naporov, da bo zasavski industriji dopovedani, da veljajo tl predpisi tudi zanjo. Druga velika naloga, ki so jo zaupali tovarišu predsedniku, ie bita pridobitev revirja sava-Litija. Ni besedi, s katerimi bi se mogli zasavski ribiči* dovolj hvaležno zahvaliti temu očetovsko skrbnemu možu za ribiško društvo. To zmore le človek, ki se resnično bori za boljše pogoje delavcev črnih revirjev, da sc po napornem delu razve-drc ob koščku čiste vode, in je — kot smo že rekli — res z dušo in telesom predan svojemu društvu. Dokler bo Imelo društvo fcrlkšnega predsednika, se ni bati, da bi društvo zašlo na rakovo pot. Veliko pohvalo pa zaslužijo tudi zagorski ribiči, ki so na iM>budoTevojega vodje obljubili tovarišu Bombeku svojo pomoč pri gradnji ribogojnice in ga ohrabrili, da si je upal prevzeti nase tako veliko odgovorno de- lo. Marljiv in priden ko čebelica je ta vodja, odbornik upravnega odbora, ljubljenec zagorskih ribičev, njihov vodja in poverjenik ribiškega društva za zagorski sektor: Anton Zupančič-pralec premoga pri zagorskem rudniku, je opravil 1600 ur pb*~ stovoljnega dela Ves svoj pro®*1 čas, četudi utrujen od napornega detla pri rudniku, žrtvuje za napredek in razvoj društva^ Tudi tega moža zagorski ribi0 ne bodo pozabiti. u Sc enega heroja dela so da zagorski ribiči, ki sc je udejstvoval s prostovoljnim delom in posebno strokovnim delom pri gradnji ribogojnice; mir« in tih, marljiv in vesten, fm biciozcn in samoiniciativen strokovno zelo sposoben Je ■ mož: vsa vodna insta-lacha bogojnice, ki deluje brezhibn ’ je delo njegovih rok! Franc Poznič, ključavničar, zapos-Pri rudniku v Zagorju, je pravil 1298 ur prostovo-jnc* dela. Po številu opravljenih prostovoljnega dela bi £a * ^ ne mogli uvrstiti v vrsto h jev dela pri ribogojnici. ,(”f L, učinku, na vrednost otočje. ^ strokovnega dela, ga je. dn!Teia, proglasilo za heroja. Vsa ^ ld jih je bilo treba dokončati odrejenega roka, je zanesti ^ izvedel, pa četudi je bi.o , na delati pozno v noč. Ni glcd-uro; njemu je bila skrb. cirnel končati delo, daslravno je “ 0, velike skrbi za dom in druz ^ v kateri mu razsaja bolezen-svojem ribiškem udejstvo - ^ je beldčar, ki lovi športno ic jn trnek, in ima veliko veseti Jc nagnjenje do ribogojstva t velik prijatelj prirodnih 1 Tudi tovariša Pozniča bodo , v hv« ležnem spominu. (Konec savrki ribiči ohranili Iz naših zasavskih krajev IZ SODNIH DVORAN Iz Hrastnika Deske sta kradla Slavko G. in Albin M iz Cado-vinka sta bila obsojena naradi tatvine desk ■— prvi na tri mesece zapora, drugi pa na dvajset 4nj zapora, oba tudi na plačilo krnico, kjer so se že pred okupacijo ilegalno zbirali prvi bor- Delavski svet hrastniške stek- Zdravstveni dom delavni uprav- S* 23 ?\aSo. ^bodo v Sentjur-Ivrne je obravnaval na svojem ni odbor z marljivo predsednico edamca Vsi tnje Restar- zadnjem zasedanju problematiko Angelo Hojnikovo in z znajdlji- ^ anovi so bili v partizanih stroškov kazenskega postopanja podjetja, in sicer proizvodnjo to- vim upravnikom dr. Jožetom *n od njih je dal življenje in vsak še na 400 dinarjev poza našo svobodo in lepše živ- vprečnme. Skupaj sta namreč v ljenje. — Jubilantu Restarju in noči od 10. na 11 julij letos . , ,. zvestemu bralcu našega lista vzela Ivanu Zupančiču Izpred želimo zadovoljen večer živi j e- njegove hiše šest smrekovih nja pri dobrem sina Ivanu! desk, Jožetu Pleterskemu pa na — „ __ njegovem travniku 17 desk, Slav- nimi je zlatoporočenec, 78- - ' - vame, norme in še diuga obratne Toplakom na čelu, vprašanja. Prav tako so član: de- Lo™ Restar izpolni danes — lavskega sveta pretresali vpraša- 3- septembra — 85 nje zapadlih faktur odjemalcev je najstarejši Podkmičan. ter izrekli zadevne predloge Ob Rojen je bn Prapretnu nad J priložnosti so sklenili, da se Hrastnikom kot sin rudarja. H? ceI^ Cudrom za petro- Lovro je bil pred odslužitvijo jke z^ 10 odstotkov, z vi sejo pa vojaščine rudar, pozneje v fi- ^ preV,°^e us u9e:.Tud' nančni službi, kot upokojenec spomnil ob njegovi zlati poroki lo^C, ^ne?vr,]1V" aara?caa>® pa je spet opravljal službo pri pred dvema mesecema. Pokopali laveVi ^ °dP?dk°y stekla je de- trboveljskem rudniku za Savo so ga z rudarskimi častmi na ski svet sklenil potrebne pro- priženil se je v prijazno Pod- Dolu. — Naj počiva v miru! i.ukrepe ter pooblastil vodstvo podjetje, da skliče v tej zadevi sestanek vseh brigadirjev. Delavski svet je prav tako sklenil, da podjetje kupi ponudeno dvostanovanjsko hišo »Pod skalo«, potrebne lestve za obratne električarje, za ekonomijo podjetja pa stiskalnico za seno Detovski svet ie na tem zasedanju sklenil, da tovarna odstopi rudniku svoje zemljišče na Dolu, ki ga slednji potrebuje za svoja raziskovalna dela Potrdil je tudi pravilnik tovarne 0 premijah. Steklarna je prispevala k posojilu zy hidro-centralo Vuhred pol milijona dinarjev. Delavski svet je odobril denarno pomoč DPD Svobodi II. j Spodnjem Hrastniku za nakup ?® Potrebnega inventarja ze društveno kino dvorano, prav tako ustanovj PAZ za ureditev alarmne mreže. Enako so rig tem zase- sESSTSLs ~Eifp'ei ~ oba dejanje priznala, Albin M. pa je v svoj zagovor tudi navajal, da je Slavku G. le pri tatvini pomagal in da je bal takrat vinjen. Ker pa „Tri“ iz Loke Prejšnjo soboto je KUD »Ivan Cankar« pii Zadanem mostu za ta kraj pripravil kaj nenavadno prireditev: povabil je vse maturante, M so maturirali po letu 1945, njihove bližnje sorodnike in predstavnike ljudske oblasti in jim pod naslovom »Ples maturantov« pripravil prijeten večer. Kakor na eni strani prosveta osvaja naše podeželje, je med nekaterimi ljudmi če močno zakoreninjen misticizem. Primer, M ga bom navedel, sodi sicer bolj v pravljico, a se je na žalost res zgodil pred nekaj dnevi na trgu v Loki. Tov. H. L. je z dvema delavcema pričel razkopavati na trgu. Na številna V desetih letih po osvobo- vprašanja je končno le povedal, da bo na ton mestu našel skriti zaklad, ker se mu je o njem ponoči sanjalo in da je na tem mestu videl tudi nekakšne lučke. Vztrajno je kopal še po- ditvi je s področja sedanje občine Loke izšlo 34 maturantov, kar je za podeželski kraj z dobrimi tisoč prebivalci nekaj iz-__________________ „ rednega. To je v svojem podenju odobrili poročenim"‘članom zdravnem govoru tudi posebno tem, ko je prišel že do vodo-v~’ * "_________poudaril predsednik KUD tov. vodnih cevi. Ko pa je v zemlji Simončič. V vseh letih predvo- našel nekakšne svetle predmete (ki so mu jih hudomušneži podtaknili), je bil prepričan, da je našel zlato, ki mu ga bo muzej drago odkupil. Verjetno danes že ve, da je bilo tisto zlato le ničvreden bakren novčič in stara medalja Franca Jožefa ... breg. Plačali so mu nato dvojno ceno in izstopili. Ko pa je brod odrinil od brega, je vrgel za odhajajočimi steklenico, ki se je razbila na glavi M. L. iz Loke in ga precej ranila. Čeprav bo poškodovanec zahteval zadoščenje za to kaznivo dejanje na sodišču, bj bilo vendar dobro, da Občinski ljudski odbor v Boštanju premisli, če tak človek, ki je kljub svoji mladosti že znan po svojem brutalnem in izsiljevalnem nastopu, sodi na tako mesto, kjer so mu zlasti posamezni ljudje sta oba dejanje odkrito priznala in deske vrnila, jima je sodišče to upoštevalo kot olajšvrino okol-nost pm odmeri ka=ni. Miličnika je hotel podkupiti Hrvat Peter B iz V.^olje je v Brežicah prodajal po hišah blago za obleke in prišel po naključju tudi v stanovanje nekega miličnika. Ponudil je blago v nakup ženi tega miličnika, ki je bila trenutno sama v kuhinji Prav takrat pa je prišel iz sobe tudi mož. Prodajalec blaga se mu je zdel sumljiv in ga je zato povabil s seboj na postajo LM. Peter B. s® je začel braniti in ponujati miličniku blago, če ga pusti; ker se pa ta zato ni zmenil in ga je odvedel, mu je med potjo ponudil 1500 dinarjev, da bi ga izpustil Seveda miličnik tudi v to ni privolil id je napravil svojo dolžnost. Obtoženca, ki je stal nato pred sodiščem zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine, je sodišče obsodilo na dva meseca zapora, plačilo stroškov kazenskega postopanja in 1000 dinarjev povprečnine, obenem pa je bilo s sodbo izrečeno, da se odvzame zaseženih 1500 dinarjev Z nožem ga je zabodel Na gasilski vesekci v Skopicah sta bila dne 19. junija letošnjega leta tudi Stanko U. Iz Župeče vasi ter Rudolf T., hrvat-ski delavec, zaposlen pri »Gradi- kolektiva ustrezen popust za na- Poudaril predsednik KUD tov. *up kozarcev za vkuhavanje ze Simončič. V vseh letih predvo-enjave in sadja. Končno je de- ne Jugoslavije je s tega terito-iavski svet potrdil reorganizacijo riia maturiralo le deset ljudi, tovarniške menze, ki se združi To veliko razliko med danes in 2 bifejem podjetja. Da se prepre- včeraj lahko pripišemo edino ci Podražitev hrane v menzi bo veliki skrbi ljudske oblasti za tovarna za to prispevala primeren izobrazbo in ugodnosti, ki so jih mesečnj denam- znesek. i-~ hrastniška občina je začela poslovati 1. t. m. V tej veliki občini sta sedaj vključeni bivša hrastniška in dolska uhcina, kakor je bilo to že pred tr teti, ter naselje Sir je iz ob- ukroE^snn^roh^8 ,občil?a vabljenih predstavnikov ljud- prebivalcev in men eke omasti ni odzval povabilu, da bi s svojo navzočnostjo še bolj poudaril pomen prireditve. Posebno je treba pohvaliti nekatere maturante, ki so pripravili dekoracijo dvorane in odra, ki je dosegla že kar umetniški nivo. Mestnemu gledališču pa gre zahvala za izposojene rekvizite. * prepuščeni popolnoma na milost su« na a vini cesti Slednji je po-in nemilost -ar- noči kar na lepem napadel z no- IT .'n o- zabodel v ukažeiLjni pri tem deležni, kakor tuidi širši razgledanosti našega podeželskega prebivalstva. Prireditev, ki je po svoji zamisli kakor tudi po izvedbi do sedaj v Loki ni bilo enake, je popolnoma dosegla svoj namen. 2a.l le, da se niti eden od po- S ha. Predseduje ji Stanko ttECKO, podpredsednik obči-"e Pa je Maks JAKOPIČ Ker nK,te delovno področje nove j povečalo, je potrebno v®® delovnih prostorov, ki bi se , 1 v sami sedanji občinski nisi. Ti pa so zasedeni s krajevnim poštnim uradom. Poiskati bo treba seda4 za pošto nove prostore. Pošto nameravajo preseliti kar v sosedno hišo in sicer v prvo nadstropje bivše stare rudniške restavracije. Sedanje prostore hrastniške poste v občinski hiši pa bi zasedla hrastniška komuna za svoje uradne prostore Vsak začetek je težak. — iško so velike skrbi In je do-dela pri naši novi ustanovi ‘zdravstveni dom« ki naj skr-za zdravstvo v novi hrastni-ki občini. Posluje že od 1 avgusta t. 1. dalje Ker pa je usta-ovitev tega Doma padla ravno dobo letnih dopustov, se še * di°gla prav oživeti V naši «,,**K* občini so sistemizirali uri zdravniška mesta. Od teh seda^ stalno zasedeno le eno. niu 23 Hrastnik ni dobiti zdravja*0''’ — po drugi strani pa nihamo v kraju nobenega zobar-- ’ teadtem ko smo lansko leto Pcmoči od 21. na 22. avgust se je vračalo šest ljudi z veselice v Vrhovem z brodom čez Savo na Breg. Čeprav je bilo objavljeno, da bo brod prevažal vso noč. jih je brodnik Ivan K. pripeljal do srede reke, nato pa od vsakega zahteval 100 din za prevoz čez Savo Na zahtevo, naj pokaže pooblastilo za tako visoko zaračunanie prevoznine sploh ni hotel odgovoriti, ampak je brod enostavno obrni proti desnemu bregu Save Ker pa se je enemu izmed družbe mudilo v službo, je brodarja prisilil da ie peljal na drugi Prva izmena bo čez pol ure glo boko pod zemljo začela kopati nove tone premoga llll1lll!!lll!!l!l!lllll!im!!MIII!llllll!!l!ll!li!llllll!llllll!!l!!lll!lllllllli!!!lll!!l!llll!llilllll!lll!!lllllli!lllM PIONIRSKI KOTIČEK Josip Brinar; (Nadaljevanje) 21. Maček Krnjav v Hudi luknji Drugega jutra se je Krnjav srčno nagovorila: »Pozdravljen, nega? S tem bi mi dosti boU so mu dragi prijatelj! Dolga je bila tvo- ustregli!« sve- ja pot in gotovo si še truden »Kaj praviš, ljubi Krnjav?« tovaloL Ko je korakal po kolo- in lačen. Sicer mi nekaj časa se začudi Zvitorepka, »tolsta vozu, je zagledal ptiča vodom- že precej tanka prede, a nekaj miška praviš, bi ti dišala za veča (vraževerni ljudje menijo, da večerje boš še dobil iz moje ku- čerjo? Eh, to je pa prav ko na- - sit " “ »Na takšni poti vam prav rad sledim, gospa lisica, pa če bi bilo noter do Trsta!« »Ne mudiva se torej več,« pravi lasi ui, »dosti dolgo eva še mamjala!« In ubrala sta pot pod noge, Krnjav lin Zvitorepk*, ter letela In letela, dokler nista dospela do skednja. V i last o steno je bila lisioa ne dolgo tega Izkopala luknjo in še sinoči Je ugrabila kmetu petelina Is (Visli. A za to hudobijo naj bi Jo sedaj izkupil Krnjav, kajti Unče, kmetov polodrasli sin, Je silno jezen nastavil zanko pred .. . „ ... . . , , . ■ luknjo, kajti upal je, da bo na a?0/ebiti kak’’- ta način ujel lisico in ohladU no tolsto miško ali kaj podob- nM« s tem hi mi riecti iuxii SV?J9. *cz° 7-3,3(11 ugrabljenega Imeli z« A, ' t» T • J w odpravil na pot. kakor s< ^lie montirSe1'to preSrE »u^ kraU In T«”®?3 rentgenskega aparata. p°trebVSCSB tega in še marsikaj stVorij EstanErEiikorEčrno— vodep- mj « sledečimi rezultati: prvu zablešči, potem pa zopet omab- * 1 ,te1 fi1*" ,v VRT,N' tekma Rudar : Svoboda 320:288, ne. Na vse to moramo biti na- druga tekma pa se je končala vajeni. Res pa je, da bodo mo- 350:268. Končni rezultat je bdi rali letos zagorski nogometaši 680 klinov proti 554 v korist pritegniti v svoje vrste čim več nega dela društva v svobodi. Toda sam pričetek tega Tedna ni bdi posebno razveseljiv. Upajmo, da bo zaključek toliko boljši. Namesto sedem povabljenih moštev zu srečanje v »Rudarja«. tembra pa Ital. film »V VRTINCU GREHA«. Obveščamo vse kmetovalce, na zadnji poti — iskrena hvala. Posebna hvala gasilcem, obrtnikom, darovalcem cvetja to go-brom 1955 specialno trgovino vomikom ob odprtem grobu. Žalujoča rodbina Vogrine KINO BREŽICE PRODA takoj kompletni, generalno popravljeni eirokotračni kinoprojektor Krapp-Ememann II. Informacije na upravi kina Brežice. za oskrbo kmetijstva v novih prostorih v Brežicah, Pod obzidjem št. 27. V zalogi imamo vse vrste umetnih gnojil, bogato Izbiro kmetijskih strojev in nadomestnih delov ter zaščitnih sredstev ln galice. Trgovina za oskrbo kmetijstva MODNI KROJAČ STANKO 80- Kmetijske zadruge Brežice Deset let športa v svobodi Nf zaključni dan Športnega deljo, 4. t. m., nogometno tedna »Rudarja« v Trbovljah bo v nedeljo, 4. septembra 1955, dopoldne sprejem športnikov Čanje mladincev »Lokomotive« iz Zagreba to »Rudarja«. — Ob 14.30 bo glavnt slovesnost SD pri predsedniku mestne občine »Rudarja« z razvitjem društve-Trbovlje. — Ob 13. uri bo v ne- ne zastave (pod pokroviteljstvom Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik). — Ob 16. uri sledi prvenstvena nogometna tekma »MARIBOR« ; »RUDAR« Zvečer bo na vrtu SD »Rudarja« ln v vseh prostorih Doma »Rudarja« ljudska zabava s sodelovanjem članov »Veselega gledališča« iz Trbovelj. DRUGI DAN ŠPORTNEGA TEDNA SD »RUDARJA« Prijateljsko srečanje v kegljanju Svoboda Zasavje t Rudar B V okv.ru Športnega tedna SD »Rudarja« v Trbovljah je bilo v ponedeljek, 29. t m., na spo- Senovo nujno potrebuje plavalni bazen Lani so poleg nogometnega Igrišča v Dolškem začeli s kopanjem zemlje za plavalni bazen. Letos pa so ta deti zamrla —ni namreč finančnih sredstev — Senovo šteje okel: 1200 rudarjev, kj se nimajo kje umit; in okopal; Ce k( niim prištejemo še mladino, vidimo da je stika v tem pogledu na Senovem zelo žalostna, saj zna na primer na nižji gimnaziji plavati le 35 dijakov Zato bi bilo nujno, da »e problem plavalnega bazena zadovoljivo reši Nogomet na Senovem Prejšnji petek sta se na nogometnem igrišču v Dolškem pomerili enajstortci brežiškega in domačega Partizan«. Gostje, ki so nastopili z rezervami, so bili precej boljši In so zasluženo zmagati 6:1. Zmaga gostov je zaslužena. — Najboljši pri gostih je bil vsekakor Ivkovič. ILIRIJA (Lj.) ; BRATSTVO 8:1 V nedeljski prijateljski nogometni tekmi je moštvo hrastni-škega »Bratstva« doživelo kar hud poraz z moštvom, ki je kvalitetno slabše Tuko velika razlika v golih ni preveč dobra pomerili s SD »Svobodo« iz Tr-spodbuda za začetek prvenstve- bovelj Obe ekipi sta pokazali nega tekmovanja v Slovensko- zadovoljiv nogomet ln ‘ta se hrvatskl ligi Sicer jo*. želimo v trudili, da bi dosegi) zmago, nedeljo obema zasavskima pred- Neodločen rezultat ustreza pote-etavrtilkama: srečno! ek. ku igre. novih, mltdih članov to pričeti redno trenirati z mladino, če hočemo da bo zagorski nogomet v prihodnjih letih na boljši ravni kot je danes. Košarkarsko igrišče v Dovškem TVD »Partizan« na Senovem dosega lepe uspehe. Pred kratkim je dogradil igr šče za košarko. Zdaj urejujejo zaključna deti to *e bodo. kmalu začeli na igrišču redn: treningi. Košarkarsko Igrišče bo vel feega pomena za Senovo, sej je v tem rudarskem kraju mnogo navdušenih pristašev za to športno področje. »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah predvaja od 2 do 5 septembra jugoslovanski film »POT MIRU« Predstave dnevno ob 17. uri to 19.15. V nedeljo za mladino po znižani ceni ob 10. in 15. uri. OBVESTILO Kmetijska zadruga v Brežicah obvešča vse kmetovalce ln kupce, da bo priredila v okviru »Posavskega tedna« v Brežicah UGODNO Izredne sejme, ln sicer: konjski sejem v torek, 4. ok-POTUJOCl KINO LP Trbovlje tobra ,g55; predvaja od 3. do 5 eeptem- živinski sejem v četrtek, 6. bra ameriški film »FANT S oktobra 1955; TROBENTO«. V soboto, dne 3. septembra, ob 17. uri v Zidanem moetu, ob 19.30 v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo ob 15. url v Jagnjenid, ob 18. url v Vrhovem; v ponedeljek ob 17 url ru Izlakah to ob 19.30 v Mimi ah. Visoka zmaga košarkarjev Rudarfa Prejšnjo sredo zvečer je bila terifa trenutkih je bik igra prav v Trbovljah povratna prijatelj- tipa, Živahnu, hitra in zanimiva ska košarkarska tekmu, v ka- to bj na ta način Rudarjeva __.. . ,, , _. . , teri je domači »Rudar« visoko zmoglj premagati tud| bolj ru- redu prijateljsko srečanje vkeg- premagal košarkarje zagorskega tinirano moštvo. Kljub vlsoke-ljanju med moštvom »Svobode« .ProleUrca«, Rezultat Igre 82:30 mu porazu pe »Proletirec« le ni Zasavje, ki je vstopilo y neko- ((33:18) y koriat ,Rudarja. bn mji> pleše pred mačko; liko drugačni postavi kot v ne- Domačini so igrati zelo dobro zagorskim košarkarjem se ne- deljo. in »Rudarjem B«. Obe moštvi ata odigrati dve tekmi, kjer je »Rudar B« obe odločil v svojo korist, to sicer prvo tekmo 334:286 ter drugo 322:268. Skupno torej v prid »Rudarje* 656:554. SD „Svoboda“ (Trbovlje) : dela republiške Uge, v kateri je ž^“,p^pomoger“rii^p*u. TVD »Partizan" (Senovo) ------------------- ~ J**'"’”* 4:4 Za zaključek Kulturnega tedna na Senovem, so se člani domače- - - , - — -- g3 »Partizana« dne 21. avgusta štva. Sodil je Pišom iz Maribo- DopiSlljte V to Je rezultat realen. V neka- PROLETARBC : PARTIZAN (Šoštanj) 67:30 (19:11)! V nedeljo je bito v Šoštanju odigrana prva tekma jesenskega »Proleti.rec« po daljši tehnični igri povsem nadkrilil nasprotnika ln zmagal z razi. 37 košev. Vet igrtilci Proletarca eo pripomogli k tako visoki zmagi mo- žna, da so z načrtno vadbo pod tehničnim vodstvom napredovali in bodo v svoj) ligi trd oreh nasprotnikom. Pri »Rudarju« sta se odlikovati Jelen, ki je dosegel 37 točk, m Murn ki je s smiselno igro svinjski sejem v soboto, 8. oktobra 1955. Za pojasnila se obračajte na Kmetijsko zadrugo in se sejmov udeležite v člmvečjem številu. OBVESTILA Pričetek pouka na II osnovni šoli v Trbovljah bo dne 6. septembra 1955 Uprav;teljstvo šole Pr.četek pouka na osnovni šoli Trbovlje-Vode bo dne 12; sej>-tembra 1955 zaradi nedokončanih popravil šolskega poslopja. Prosimo starše, da preskrbe svojim otrokom primerne copate iz blaga. Upravitel jstvo šole OPOZORILO Opozarjam vse tiste, ki širijo neresnične vesti o meni in mojem Imetju, d* bom ob ponovnem takem govorjenju primoran perdatt dotlčnega sodišču. Mihael Glas, Sremič 45 Vldem-KrSko TOSEK se je s svojo delavnico preselil iz Brestanice V Videm-Krško, Utica ob potoku (bivša gostilna Rfjdej * Stari vasi) ter se cenjenem*! občinstvu vljudno priporoča PRODAM enonadstropno, nedograjeno hišo * 1 Leskovcu pri Krškem, — Naslov v upravi tista. PRODAMO TAKOJ dobro otiranj en voz e platonom, nosilnost 3 tone, široka kolesa, 061 oljne, primeren za težje re ali prikolico. — Komunalne uprava Bretiee. PEKARNO v industrijskem kraju Posavja oddam v najeto; s toče. — Naslov v upravi u sta. BLAGAJNIČARKO sprejme* službo Kino Brežice. Nas1**’ službe s 1. oktobrom 1955. Pogoj: nižja srednja šola 3-letna praksa v pivdjetJu-Pleča po tarifnem pravil^ ali dogovoru Pismene P^V... be z življenjepisom do 15. septembra na upr8 kino podjetja. , PRAKTIKANTA za KINOOP^ RATERJA spreme Kino žice. Zaželena ključavničarji ali elektrotehnična obrt- "gji ča po tarifnem prav Jniku ^ dogovoru. Ponudbe posljir^ 15. septembra 1955 na UP*8 klna Brežice. Pri gostih pa je lanc. bil dober Do- ra z manjšimi napakami. Za »Proletarca« so nastopili: Lipovšek (28), Herman (6), Strojin (2), Drnovšek (6), Praznik (0) Otepal (4) in Brezovšek (2). Dolanc (8X (3), Anžur .Zasavski ;eir Glasbena šola v Brežicah Vpisovanje za šolsko leto 1955/56 Je v dneh 1„ 2- ® 3. septembra 1955 od 8. do 12. ure v pisarni Glasbene. le, kjer se dobe vsa pojasniti ln sprejemajo prigUs Za vpis. Na vseh oddelkih se prične reden pouk 6. ** tembra 1955. Poučuje se: klavir, vtollne, čelo. kontrabas, Puia' trobila ln solo petje. Sprejemajo se tudi otroci od 1. razreda osnovne le dalje v pripravljalni razred, poučuje se petje n "» V šolskem letu 1955 .56 odpiramo tudi pripravljalni11 red za predšolsko mladino. Starši, zanimajte se tudi ta glasbeno vzgojo otrok, saj glasba plemeniti človeka!