ISSN 1310*2943 Meteorološka postna Ljubljana Dobrunje Opazovalec Martin Kavka opazuje in sneri od novembra 1990 Ag romoteorologlja Zaradi zgodnjega cvetenja sadnega drevja, tudi letos velika nevarnost spomladanske pozebe Kakovost voda Merjenje Električne prevodnost. pH raztopljenega kisika in temperature >T I_i_ VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v marcu 2002.................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v marcu 2002................................................................................................... 17 1.3. Meteorološka postaja Ljubljana Dobrunje.................................................................................23 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................25 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................29 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................29 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................33 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................35 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v marcu 2002........................................................ 39 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................41 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................49 6. POTRESI.....................................................................................................................................53 6.1. Potresi v Sloveniji - marec 2002................................................................................................ 53 6.2. Svetovni potresi - marec 2002................................................................................................... 55 7. SPOMLADANSKO "CVETENJE" BLEJSKEGA JEZERA.................................................57 8. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................60 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Tako kot vso zimo je bila tudi marca snežna odeja v gorah pičla. (foto: T. Cegnar) Cover photo: Also in March snow cover in the mountains was scarce. (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v marcu 2002 1.1. Climate in March 2002 Tanja Cegnar Z marcem se začenja meteorološka pomlad, letošnji marec je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja. Ljudsko ime za marec je sušec in letos je povsem opravičil to ime, saj je bilo padavin povsod po državi manj od dolgoletnega povprečja, ob obali je marec 2002 minil povsem brez padavin. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila do vključno 22. marca nadpovprečno visoka, izjema je le 11. marec, ko je temperatura na severovzhodu države za spoznanje zdrsnila pod dolgoletno povprečje. 23. marca se je občutno ohladilo in povprečna dnevna temperatura zraka se je spustila pod dolgoletno povprečje, šele zadnja dva dni meseca se je ponekod ponovno nekoliko dvignila nad dolgoletno povprečje. 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 8 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, March 2002 Temperaturni razpon je bil v prvih dneh marca razmeroma majhen, nato pa do polovice mesece dokaj velik, obdobje z velikimi dnevnimi razponi je prekinilo jutro 15. marca, ki je bilo razmeroma toplo, marsikje po nižinah je bila jutranja temperatura okoli 10 °C. Od 17. do 19. je bil temperaturni razpon spet velik, prav tako zadnjih nekaj dni v marcu. Najbolj izrazita je bila ohladitev, ki nas je dosegla 23. marca. Najbolj občutna je bila v visokogorju, kjer se je v dveh dneh ohladilo za približno 15 °C. Na Kredarici je bilo z -15.6 °C najhladneje 25. marca. V nižini se temperatura marca ni spustila pod -10 °C, v Ratečah so 28. marca izmerili -8.0 °C, na letališču v Portorožu je bilo z -0.5 °C najhladneje 24. marca. Na večini merilnih mest je bilo najhladnejše jutro 28. marca, tudi v Ljubljani, kjer se je živo srebro spustilo na -2.6 °C. V visokogorju je bilo najtopleje 9. marca, na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 4.7 °C. Na letališču v Portorožu, kjer se marca pozna, da je morje hladno, je bila najvišja temperatura 20.2 °C 8. marca. V nižinskem svetu Dolenjske, Štajerske in v Prekmuiju se je marca temperatura dvignila malo nad 20 °C, v Črnomlju pa so 21. marca izmerili celo 23.6 °C, kar je bila na naših merilnih postajah najvišja temperatura v marcu 2002. V Ljubljani je bilo najtopleje zadnjega marca, izmerili so 20.1 °C. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v Ljubljani 8.9 °C in je za 3.5 °C presegla dolgoletno povprečje, k velikemu temperaturnemu odklonu so bolj prispevali topli popoldnevi kot jutra. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši marec leta 1987 s povprečno mesečno temperaturo 1.1 °C, 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo najtoplejši pa marec 1994 z 10.6 °C. Lani je bil marec za 0.1 ° hladnejši od letošnjega. Na sliki 1.1.2a. je prikazan potek povprečne najvišje in najnižje dnevne temperature zraka marca v Ljubljani od leta 1951 dalje ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 14.8 °C, kar je za 4.4 °C nad dolgoletnim povprečjem; od leta 1951 dalje so bili popoldnevi marca najtoplejši leta 1994 s 16.2 °C, najhladnejši pa leta 1962 s 5.6 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3.1 °C, kar je za 2.2 °C nad dolgoletnim povprečjem; jutra so bila najtoplejša leta 1994 s 5.3 °C, najhladnejša pa leta 1987 z -3.0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad sicer od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. 18 16 0 14 O w H 20 16 - 12 - 8 - 4 -- 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 250 Slika 1.1.10. Število padavinskih dni v mesecu marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Višina padavin v mesecu marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in March and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q < < g > 200 150 100 - 50 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot drugod po državi je bil marec skromen s padavinami tudi v Ljubljani (slika 1.1.11.), namerili so 44 mm, kar je 45 % dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990. V preteklosti sta bila dva marca z 1 mm padavin, to je bilo v letih 1953 in 1973. Marca 1975 je padlo 248 mm padavin, to je bil od leta 1951 dalje v Ljubljani najbolj moker marec. 0 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. w I 20 iS 10 KREDARICA u -1P r r r 8 > W M 6 g O 4 >g Š M 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w 120 DA £ 10 BILJE MpPJ 0 -, -, , , ,-,-, ,-,-,-,-,-,-,-,-,-,- —, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 8 > W M 6 g O 4 >g Š M 2 W i! I iS LJUBLJANA U 8 > w M 6 O o 4 >§ š M 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w 3 20 I iS 10 ■PrrrrriPF 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 8 > w M 6 O O 4 >g Š M 2 40 , 30 W I 20 DA £ 10 L, CELJE Ji 12 10 8 > w M 6 g O 4 >g Š M 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 30 W I20 DA £ 10 MARIBOR Lr, 12 10 8 > w M 6 g O 4 >g Š M 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN W I20 DA iS 10 MURSKA SOBOTA rrFrrfrrrrrrrrrrrrrrPPrrrrrrrr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 8 ^ w M 6 ra 6 o o 4 >g § 2 tZ) W I20 DA iS 10 8 ^ w M 6 ra 6 o o 4 >g § 2 M DAN 0 J...............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2002 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2002 40 12 40 12 10 10 30 30 0 0 0 40 12 40 12 10 10 30 30 20 10 0 0 0 0 0 0 0 0 40 12 40 12 10 10 30 30 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo povsod občutno preseženo in to vsaj za 40 %, ponekod pa je bilo sončnega vremena celo za 60 % več kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici so zabeležili 194 ur sončnega vremena, kar je za 43 % več od dolgoletnega povprečja, le uro več sončnega vremena je bilo v Postojni, 197 ur pa je sonce sijalo v Mariboru. Ob obali so imeli 232 ur sončnega vremena, kar je za 43 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Ljubljanski in Celjski kotlini, v Celju je sonce sijalo 200 ur, kar je za 65 % več od dolgoletnega povprečja. m s o j > w H 300 250 -- 200 -- 150 -- 100 - 50 LJUBLJANA l j J 1 J 1 H ll J M, ij rrp 1 ■ 4t4- Slika 1.1.13. Število ur sončnega obsevanja v mesecu marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je sonce sijalo 205 ur, kar je 61 % več od dolgoletnega povprečja, vendar to ni bil doslej najbolj sončen marec v Ljubljani. Najdlje je sonce sijalo marca leta 1953, ko so zabeležili kar 248 ur sončnega vremena, 208 ur je sonce sijalo marca 1961, 205 ur pa leta 1998. Doslej najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega vremena. 16 14 12 10 d 8 LJUBLJANA 6 -- 4 30 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 «liiii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Število jasnih dni v mesecu marcu in povprečje Slika 1.1.15. Število oblačnih dni v mesecu marcu in obdobja 1961-1990 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in March and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 25 20 2 0 Največ jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo manjšo od dveh desetin, so zabeležili v Biljah, bilo jih je 11. Po 10 jasnih dni je bilo marca 2002 v Lescah in Črnomlju. V Ljubljani je bilo 5 jasnih dni (slika 1.1.14.), od sredine minulega stoletja je bilo 6 marcev brez enega samega jasnega dneva, v sončnem marcu 1953 pa so jih našteli 14. Oblačnih dni, to so dnevi s povprečno oblačnostjo nad osem desetin, je bilo največ v Prekmurju in na Kočevskem, zabeležili so jih po 9. Ob obali in v Slovenj Gradcu so bili po 3 oblačni dnevi. Število oblačnih dni v Ljubljani je podano na sliki 1.1.15., zabeležili so jih 5, marca 1953 je bil le en sam oblačen dan, leta 1964 pa jih je bilo kar 25. Poleg podatkov o jasnih in oblačnih dnevih so pomembni tudi podatki o oblačnosti. Ker je bilo marca 2002 nadpovprečno veliko sončnega vremena, je bila povprečna oblačnost razmeroma majhna. Največja povprečna oblačnost je bila 5.4 desetin, zabeležili so jo v Kočevju. Najmanj oblakov je bilo ob obali, kjer so oblaki v povprečju prekrivali le 3.8 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 5.1 desetin, od leta 1951 dalje je bil v Ljubljani najbolj oblačen marec 1964, takrat so oblaki v povprečju prekrivali 8.9 desetin neba; največ jasnega neba je bilo marca 1953, ko je bilo oblakov le za 2.7 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - marec 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - March 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 5.9 2.4 13.1 0.2 18.0 18 -6.0 28 13 0 438 221 4.4 5 10 68 68 6 1 2 1 2 1 3 5.8 Kredarica 2514 -3.6 3.5 -0.9 -6.2 4.7 9 -15.6 25 31 0 733 194 143 4.6 5 7 71 57 7 2 11 31 135 4 11 747.2 3.0 Rateče-Planica 864 4.1 3.3 12.1 -1.9 18.8 30 -8.0 28 22 0 493 214 146 3.9 5 9 52 52 7 0 1 3 4 2 2 916.8 5.3 Bilje pri N. Gorici 55 10.0 2.8 16.6 4.2 21.0 12 -2.3 28 4 0 266 227 156 4.0 4 11 10 10 5 0 2 0 0 8 1010.6 7.6 Slap pri Vipavi 137 9.7 2.6 16.5 4.5 21.5 21 -1.5 28 2 0 298 4.8 5 7 30 28 5 1 0 0 0 7 7.2 Letališče Portorož 2 9.8 2.8 15.9 4.6 20.2 8 -0.5 24 1 0 280 232 143 3.8 3 9 0 0 0 0 5 0 0 10 1017.1 8.1 Postojna 533 7.1 3.6 13.2 1.7 19.0 21 -4.0 31 11 0 400 195 145 4.6 7 7 31 25 5 1 1 0 0 8 6.2 Kočevje 468 6.0 2.4 13.9 0.2 21.7 21 -5.5 29 16 0 428 5.4 9 5 21 18 7 0 2 1 1 24 2 6.0 Ljubljana 299 8.9 3.5 14.8 3.1 20.1 31 -2.6 28 6 0 324 205 161 5.1 5 5 44 45 4 1 0 0 0 9 982.6 7.4 Bizeljsko 170 8.4 2.8 15.4 2.7 21.4 18 -3.0 12 9 0 311 4.7 4 8 22 30 3 1 2 0 0 6 6.8 Novo mesto 220 8.1 3.1 14.6 2.6 21.0 18 -2.7 28 9 0 339 203 152 4.5 6 9 24 30 5 2 2 0 0 8 990.7 7.1 Črnomelj 196 8.7 3.7 15.4 1.8 23.6 21 -5.0 28 9 0 306 4.8 7 10 30 34 5 1 3 0 0 0 6.4 Celje 240 7.4 2.9 14.7 0.3 20.1 18 -6.3 28 17 0 369 200 165 5.0 4 7 50 66 4 2 5 2 2 1 6 989.2 6.8 Maribor 275 8.1 2.9 14.3 2.9 20.6 14 -2.1 28 7 0 331 197 148 4.8 5 6 24 35 4 0 0 0 0 9 984.3 6.8 Slovenj Gradec 452 5.9 2.7 13.4 -0.7 20.6 21 -6.7 29 16 0 430 204 144 4.7 3 6 49 72 4 0 3 0 0 7 6.3 Murska Sobota 184 7.1 2.3 14.1 1.3 20.2 15 -5.6 28 12 0 385 206 152 4.8 9 7 20 41 4 0 3 0 0 10 995.9 7.0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = ¿(20 - TSt) če je TS; < 12 oC i=1 6Bf je 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - marec 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - March 2002 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 10.2 16.5 20.2 5.8 1.7 2.7 -2.8 9.9 16.0 20.0 4.3 1.3 1.9 -1.6 9.3 15.3 19.5 3.8 -0.5 0.2 -4.3 Bilje 10.7 15.9 19.8 6.5 1.5 5.0 -0.7 10.2 17.2 21.0 4.5 0.5 3.0 -2.5 9.1 16.8 21.0 1.8 -2.3 -0.9 -5.4 Slap pri Vipavi 9.9 15.6 20.0 5.7 2.5 4.0 0.0 10.6 17.5 20.5 5.3 1.5 2.7 -1.5 8.8 16.5 21.5 2.6 -1.5 0.2 -4.5 Postojna 7.4 12.7 15.0 3.1 -1.0 2.3 -1.6 8.0 14.6 18.2 2.0 -3.0 -0.1 -7.4 6.0 12.5 19.0 0.3 -4.0 -2.3 -6.6 Kočevje 5.6 12.4 16.5 1.3 -3.4 0.4 -5.0 7.9 17.0 20.4 0.3 -5.2 -1.3 -7.0 4.6 12.5 21.7 -0.9 -5.5 -2.7 -7.5 Rateče 3.6 10.1 14.7 -0.6 -3.3 -3.3 -8.6 5.6 14.9 17.3 -1.5 -4.4 -7.1 -10.7 3.1 11.4 18.8 -3.5 -8.0 -9.6 -14.6 Lesce 5.0 11.5 15.5 0.4 -2.5 -0.2 -3.9 7.1 15.7 18.0 0.1 -3.0 -1.9 -5.1 5.6 12.2 18.0 0.2 -6.0 -2.0 -7.6 Slovenj Gradec 4.8 11.6 16.8 -0.9 -4.5 -4.0 -8.6 7.8 16.4 18.5 -0.8 -5.5 -5.3 -10.6 5.2 12.4 20.6 -0.6 -6.7 -4.7 -12.2 Brnik 5.4 12.3 15.9 0.6 -3.1 7.2 16.4 18.6 -0.6 -4.3 5.6 13.4 19.1 -0.8 -6.9 Ljubljana 8.0 13.2 16.5 3.2 -0.7 -0.6 -5.4 10.6 17.1 19.1 4.0 -1.0 -1.9 -7.6 8.1 14.2 20.1 2.2 -2.6 -2.6 -8.4 Sevno 6.9 11.4 15.8 3.6 1.2 1.7 -2.2 10.3 15.7 17.8 6.4 3.1 2.2 -1.6 6.2 11.5 18.1 2.5 -0.9 -1.4 -5.4 Novo mesto 7.4 13.0 18.2 3.2 -1.4 1.6 -4.1 10.3 17.8 21.0 3.0 -2.6 0.4 -6.0 6.9 12.9 20.5 1.6 -2.7 -1.3 -6.6 Črnomelj 7.8 14.0 19.0 2.3 -2.5 -0.9 -7.5 10.9 18.7 22.5 2.5 -4.0 -1.9 -8.0 7.4 13.7 23.6 0.8 -5.0 -1.5 -7.0 Bizeljsko 7.3 13.4 18.0 2.7 -2.0 -0.9 -5.6 10.8 18.9 21.4 3.3 -3.0 0.0 0.0 7.2 13.9 21.4 2.2 -2.6 0.0 0.0 Celje 6.4 12.8 18.7 1.2 -3.4 -0.2 -5.5 9.7 18.0 20.1 0.4 -5.2 -2.2 -8.0 6.3 13.5 20.1 -0.5 -6.3 -3.0 -9.4 Starše 7.1 13.1 18.8 2.5 -2.1 0.9 -3.5 9.7 17.5 19.5 2.3 -3.5 0.2 -5.0 6.2 12.7 20.5 0.8 -4.5 -1.2 -6.8 Maribor 7.3 12.9 19.2 2.7 -1.4 10.5 17.4 20.6 3.6 -1.0 6.8 12.8 20.4 2.5 -2.1 Jeruzalem 7.6 12.4 18.5 4.3 1.5 2.3 -2.0 11.0 16.9 19.5 5.7 2.5 2.6 -2.5 6.4 12.0 20.0 2.3 -1.5 0.1 -4.5 Murska Sobota 6.7 12.9 19.8 2.0 -3.2 0.5 -6.6 9.2 17.1 20.2 1.7 -4.4 -0.7 -6.4 5.7 12.6 19.3 0.4 -5.6 -1.9 -7.6 Veliki Dolenci 6.9 11.6 18.0 2.5 -2.0 -0.5 -5.0 9.6 15.7 19.5 3.8 0.0 -1.5 -5.6 6.1 11.0 18.4 1.7 -2.6 -2.6 -8.2 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - marec 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - March 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2002 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0.1 1 0.0 0 0.0 0 0.1 1 103 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 9.5 5 0.4 1 0.0 0 9.9 6 120 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 29.0 5 0.0 0 1.0 1 30.0 6 128 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 27.1 5 2.0 1 1.4 1 30.5 7 152 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 14.3 5 0.1 1 7.0 3 21.4 9 126 0 0 0 0 1 1 1 1 Rateče 50.1 6 0.0 0 1.8 2 51.9 8 89 4 3 0 0 0 0 4 3 Lesce 59.8 6 0.0 0 8.6 1 68.4 7 150 2 1 0 0 0 0 2 1 Slovenj Gradec 39.6 3 0.0 0 9.1 3 48.7 6 114 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 23.6 6 0.0 0 5.5 2 29.1 8 116 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 36.1 5 0.0 0 8.3 1 44.4 6 133 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 29.5 5 0.0 0 6.0 2 35.5 7 124 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 11.0 4 0.9 1 11.6 4 23.5 9 117 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 24.5 5 0.0 0 5.8 4 30.3 9 155 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 19.3 4 0.6 1 2.3 3 22.2 8 104 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 42.7 5 0.0 0 7.5 3 50.2 8 116 2 1 0 0 1 1 2 2 Starše 28.0 3 0.0 0 5.2 2 33.2 5 85 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 18.2 3 0.0 0 5.8 4 24.0 7 83 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 30.6 3 0.0 0 10.1 4 40.7 7 90 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 10.7 4 0.0 0 9.5 5 20.2 9 59 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 10.5 4 0.6 1 5.3 3 16.4 8 48 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmaks - maksimalna debelina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snegom I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2002 Dmaks s.d. - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - maximum snow cover depth (cm) - number of days with snow cover 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana 5.5 % N 11 m/s 10.0 % NNW 1.5 %/s NNE i.om/s NNW 1.6 %/s Maribor M 57 % N 2.7 m/s Kredarica 10.4 % N 46 m/s 1.6 % NNW 5 4 m/s NNE 3.6 %/s 4.0 % NW 1.° m/s 2.0 % WNW 1.3 %/s 27 % W 2.0 m/s 4.0 % WSW 1.9 m/s MC 140 % NE 1.2 m/s -.■.,190 % NW 1.6 m/s ENE 1.3 m/s WNW 1.2 %/s 8.5 % W 1.3 m/s E 2.0 m/ ESE 50 % ESE 1.4 m/s 10.6 % SW 2.6 m/s SE 41 % SE 14 m/s 5.6 % SSW 1.9 m/s 3.8 % S 1.2 m/s CCE 3.7 % SSE 1.3 m/s Novo mesto M 37 % 20 % N 20 m/s 42 % NNW 1.0 %/s NNE 17 %/s WSW 1.1 %/s MC 5 7 % NE 18 m/s CMC 27 % ENE 1.5 m/s ESE 33 % ESE 11 m/s 8.5 % SE 16 m/s 10.1 % S 2.2 m/s ___ 15.0 % SSE 2.4 m/s Portorož - letališče 31 % N 3.7 m/s 39 % NNW 2.6 m/s NNE 4.9 %/s 14.0 % WNW 5 8 m/s E 2.6 % 23 % E10 m/s w 2.2 %/s WSW 6.1 %/s 04 % SW 2.8 m/s NE 13 % NE 2.5 m/s ENE 2.6 m/s 3.6 % E 2.5 m/s ESE 74 % ESE 2.9 m/s 10.2 % SE 3.8 m/s 0.2 % SSW 2.2 m/s 0.4 % S 2.6 m/s CCE 32 % SSE 3.3 m/s 2.3 % NNW 2.0 m/s Bilje N 2.7 m/s NNE 1.7 m/s 2.3 % NW 1.2 m/s ME 8 3 % NE 2.2 m/s NW 2.1 %s ME 87 % NE 34 m/s 2.6 % NW 13 m/s ME 3 2 % NE 2.3 m/s WNW 2.0 m/s 70 % W 1.4 m/s WSW11050m%s EME 134 % ENE 2.6 m/s ESE 23 % ESE 10 m/s 9.1 % WNW 3.0 m/s EME 34 % ENE 3.5 m/s e 8.3 %/s W 4.6 %/s 1.7 % WSW 2.6 m/s WNW 1.6 %/s E 7.3 % 59 % E 22 m/s w 5.8 m/s ESE 325 % ESE 2.2 m/s EME 78 % ENE 2.4 m/s 23.0 % E 2.4 m/s 22 0 % ESE 2.4 m/s 119 % SW 1.6 m/s 2.3 % SE 1.0 m/s .,„ 2.4 % SW 2.6 m/s SE 71 % SE 2.4 m/s 62 % SW 2.1 m/s „ 2.7 % SE 1.0 m/s 9.5 % SSW 1.1 m/s 7.0 % S 1.3 m/s CCE 29 % SSE 1.2 m/s 1.1 % S 2.7 m/s ___ 3.9 % SSE 2.3 m/s 3.9 % SSW 2.0 m/s 2.9 % S 1.3 m/s CCE 22 % SSE 1.2 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, marec 2002 Figu re 1 . 1.16. Wind roses, March 2002 13 NNE SW SSW WSW SSW 3.1 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 11 dni, 7. marca je najmočnejši sunek vetra dosegel 42.7 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 10 dni (najmočnejši sunek vetra 16.5 m/s), v Biljah 8 dni, dosegel je 15.9 m/s, v Postojni 8 dni, v Ljubljani 9 dni (sunek vetra 15.7 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v 32.5 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo kar 45 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, drugi najpogostejši pa je bil jugozahodnik. Na Kredarici je prevladoval severozahodnik, skupaj z obema sosednjima smerema jim je pripadlo 40.8 % vseh meritev. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, marec 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, March 2002 Postaj a Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 4.9 3.4 0.4 2.9 0 0 0 0 116 127 177 143 Bilje 5.1 3.2 0.4 2.9 30 2 0 10 121 141 201 157 Slap pri Vipavi 4.4 3.7 0.2 2.7 100 0 2 28 Postojna 5.4 4.7 0.8 3.6 88 6 2 25 110 129 190 148 Kočevje 3.8 4.6 -1.0 2.4 43 0 14 18 Rateče 4.5 5.0 0.6 3.3 172 0 4 52 115 168 158 147 Lesce 4.0 4.6 0.9 3.2 243 0 21 71 Slovenj Gradec 3.5 4.9 0.0 2.8 262 0 27 72 128 154 151 145 Brnik 3.9 4.1 0.3 2.7 94 0 13 30 Ljubljana 4.6 5.5 0.6 3.6 134 0 19 45 124 169 181 160 Sevno 4.4 6.4 -0.4 3.4 129 0 16 42 Novo mesto 4.4 5.6 -0.3 3.1 50 4 34 30 112 177 154 149 Črnomelj 4.7 6.2 0.2 3.7 83 0 16 34 Bizeljsko 3.8 5.5 -0.5 2.9 99 3 7 30 Celje 3.8 5.5 -0.3 2.9 204 0 21 66 141 197 164 167 Starše 4.1 4.9 -1.0 2.6 165 0 17 52 Maribor 4.1 5.7 -0.6 3.0 100 0 18 35 Jeruzalem 4.3 6.0 -1.3 3.0 182 0 35 64 Murska Sobota 4.0 4.7 -1.3 2.4 79 0 42 41 136 171 149 152 Veliki Dolenci 4.0 5.1 -1.0 2.7 83 4 23 33 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec V preglednici 1.1.4. so zbrani podatki o povprečni temperaturi, padavinah in sončnem obsevanju v primerjavi z dolgoletnim povprečjem po tretjinah meseca. Prva in druga tretjina mesca sta bili nadpovprečno topli, v zadnji tretjini marca pa je bila temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, ponekod, predvsem na severovzhodu države, nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Večina padavin je padla na začetku marca, druga tretjina je minila brez omembe vrednih padavin, manjše padavine pa so bile v zadnji tretjini meseca. Več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju je bilo v vseh treh tretjinah marca, največji presežki so bili v drugi in zadnji tretjini meseca. 500 -- ^ 400 E O á 300 -H £ 200 100 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v marcu Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in March 1 60 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 14 600 100 80 40 20 0 0 2000 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Od začetka meritev na Kredarici doslej marca še niso zabeležili dneva brez snežne odeje. Na sliki 1.1.17. je največja debelina snežne odeje marca na Kredarici. Letos je bila snežna odeja s 135 cm, ki so jih namerili zadnji dan meseca, precej bolj skromna kot lani, ko je s 595 cm dosegla rekordno debelino v mesecu marcu. Manj snega kot letos je bilo v preteklosti le marca 1957, ko so namerili le 130 cm debelo snežno odejo. V Ljubljani je bilo vključno z letošnjim od sredine minulega stoletja že 9 marcev, ko zjutraj ob 7. uri niso zabeležili snežne odeje niti en dan v mesecu. Marca 1955 je bilo 25 dni s snežno odejo, ne tako davnega marca leta 1996 je snežna odeja prekrivala tla 19 dni. Najdebelejša je bila snežna odeja s 76 cm marca 1955, 22 cm snega pa so namerili marca 1996. Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Snežna odeja je marca 2002 v Ratečah zjutraj prekrivala tla 3 dni, kar je precej manj od dolgoletnega povprečja, ki je 26 dni. 35 • RATEČE 30 25 20 15 10 35 20 15 --- 10 -- LJUBLJANA mM i it 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA i -f 1+ I, L lio IHWI. .. 111 Ji i Ji Ji 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Število dni s snežno odejo v mesecu marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with snowcover in March and the mean value of the period 1961-1990 Kredarico so marca vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 11 dneh, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja. Ob obali so zabeležili 5 dni z meglo, v Biljah 2 dni, v Murski Soboti 3 dni. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., letos marca megle niso zabeležili, dolgoletno povprečje je 7 dni. Odsotnost megle v letošnjem marcu lahko pripišemo pogostosti posameznih vremenskih tipov in suhemu vremenu, precej pa k upadu pogostosti megle v zadnjih dveh desetletjih prispevajo tudi urbanizacija okolice merilnega in opazovalnega mesta ter skrajšan opazovalni čas na observatoriju Ljubljana Bežigrad. Od leta 1951 so marca meglo zabeležili leta 1970 kar v 17 dneh, tako kot letos ni bilo megle tudi marca leta 1993. Slika 1.1.19. Število dni z meglo v mesecu marcu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961-1990 30 25 5 5 0 0 20 15 20 5 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Dokaj nizek je bil zračni pritisk 2. marca z 974.5 mb, 19. marca pa se je spustil na 974.0 mb. Najvišji zračni pritisk je bil z 992.1 mb 28. marca. Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare marca 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in March 2002 Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Največ vlage je bilo v zraku 20. marca, delni pritisk vodne pare je bil 11.8 mb, nato se je vsebnost vodne pare v zraku zmanjšala in ostala nizka do konca meseca. Najnižji povprečni dnevni delni pritisk vodne pare je bil 4.5 mb, zabeležili so ga 25. in 27. marca. SUMMARY Mean air temperature in March was well above the 1961-1990 normals, the anomaly was mostly between 2.5 and 3.5 °C and was statistically significant. Unusually warm weather was prevailing in the first and the second third of March, while in the last third of March temperature was quite close to the normals. Although March started with rainy and cloudy weather sunshine duration in March was well above the 1961-1990 normals everywhere in the country, the largest basins in the central part of Slovenia got about 60 % more sunny weather then in the average during the reference period. Mostly sunny weather was prevailing, and March turned out to be quite dry, nowhere the precipitation reached the normals. On the coast no precipitation in March occur. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v marcu 2002 1.2. Weather development in March 2002 Janez Markošek _1.- 2. marec_ Oblačno z občasnimi padavinami Nad zahodnim in severnim Sredozemljem ter Alpami je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je obsežna dolina segala od Skandinavije prek srednje Evrope do Pirenejskega polotoka. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme z občasnimi padavinami. Največ padavin je bilo v noči na 1. marec in ta dan dopoldne ter v noči na 2. marec. Drugi dan je občasno rahlo deževalo le še ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji. Prvi dan dopoldne je občasno snežilo tudi po nižinah. Ob morju padavin ni bilo, največ padavin pa je padlo v gorskem svetu zahodne Slovenije. _3. marec_ Na Primorskem delno jasno, drugod oblačno z občasnimi padavinami Iznad zahodne Evrope se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je še prevladoval vlažen jugozahodnik, v nižjih plasteh ozračja pa je zapihal severovzhodnik. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Občasno je rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 17 °C. _4.-5. marec_ Delno jasno, na Primorskem sprva burja Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad Pirenejskim polotokom pa je nastalo območje nizkega zračnega pritiska in se pomikalo proti zahodnemu in osrednjemu Sredozemlju. Tudi v višinah je nad Pirenejskim polotokom nastalo samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka in se pomikalo proti vzhodu. Veter nad nami se je iz jugozahodne obračal na južno smer. Vreme je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, prvi dan je na Primorskem še pihala burja. Tam je bilo tudi najtopleje, ogrelo se je do 17 °C. _6. marec_ Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, deloma plohe, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem pa je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad zahodnim in severnim Sredozemljem samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, z južnimi vetrovi je pritekal vlažen zrak (slika 1.2.1a., b. in c.). Vreme je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile krajevne padavine, deloma plohe. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 19 °C. _7.- 14. marec_ Pretežno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, toplo Večino obdobja so bili naši kraji v območju visokega zračnega pritiska, ki je prehodno v noči na 10. marec oslabelo, prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala oslabljena vremenska fronta. V višinah je prevladoval greben, z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi je pritekal topel in suh zrak (slika 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2.2a., b. in c.). Zadnji dan obdobja je območje visokega zračnega pritiska začelo slabeti, v višinah je bila nad zahodno Evropo obsežna dolina. Veter se je obrnil na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, le občasno je bilo zmerno do pretežno oblačno. Več oblačnosti je bilo 7. marca čez dan, nato v noči na 10. marec in ta dan zjutraj ter 13. marca čez dan. Zadnji dan obdobja se je proti večeru od zahoda pooblačilo. Začel je pihati jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 13 do 20 °C. _15.- 16. marec_ Spremenljivo do pretežno oblačno, le ponekod občasno manjše padavine Nad Skandinavijo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. V nižjih plasteh ozračja pa je pihal šibak jugovzhodnik (slika 1.2.3a., b. in c.). Vreme je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Prvi dan in v noči na 16. marec so bile le ponekod v vzhodni, južni in osrednji Sloveniji manjše kratkotrajne padavine. Drugi dan popoldne je ob morju nastala megla. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. _17.- 18. marec_ Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, toplo Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo nad Balkan in vzhodne Alpe. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina, nad nami so pihali zahodni do jugozahodni vetrovi. Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah in ob morju je bila 18. marca zjutraj megla. Čez dan pa je ponekod zapihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan obdobja od 16 do 23 °C. _19. marec_ Oblačno, jugozahodnik Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je severno od Alp ob močnih višinskih severozahodnih vetrovih pomikala proti vzhodu. Prevladovalo je oblačno vreme, pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. _20.- 21. marec_ Zmerno do pretežno oblačno, ponekod na vzhodu manjše kratkotrajne padavine Naši kraji so bili v območju močnih severozahodnih višinskih vetrov. Vremenske fronte, ki so se prek zahodne in srednje Evrope pomikale proti jugovzhodu, so oplazile tudi naše kraje (slika 1.2.4a., b. in c.). Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Prvi dan je ponekod na vzhodu države občasno rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, v severovzhodni Sloveniji pa je popoldne zapihal severovzhodnik. Drugi dan so se kratkotrajne krajevne padavine pojavljale v vzhodni in tudi v osrednji Sloveniji. Najtopleje je bilo v Beli krajini, kjer se je drugi dan ogrelo do 24 °C. _22. marec_ Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, hladneje Območje nizkega zračnega pritiska se je iznad Skandinavije pomaknilo nad vzhodno Evropo, nad zahodno Evropo pa je bilo območje visokega zračnega pritiska. Od severa je naše kraje dosegla in prešla hladna fronta. Že v noči na 22. marec je bilo oblačno s padavinami in nevihtami, tudi čez dan je bilo še spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale so se krajevne plohe in posamezne nevihte. Po državi je 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padlo od 2 do 10 mm padavin, suho je bilo v večjem delu Primorske. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 12 °C, zvečer pa se je od severovzhoda pričelo hladiti. _23.- 24. marec_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe, tudi snežne, hladno, burja Območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad južni Balkan in Črno morje, območje visokega zračnega pritiska pa je segalo od Skandinavije do zahodnega Sredozemlja. V višinah je bilo nad srednjo Evropo, Alpami in Balkanom samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.5a., b. in c.). Ozračje je bilo labilno. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe, predvsem snežne plohe. Pihal je okrepljen severozahodni do severni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature okoli 7, na Primorskem do 12 °C. _25.- 27. marec_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, vetrovno, burja, hladno Nad vzhodnim Balkanom in Črnim morjem je bilo še vedno območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal hladen in občasno bolj vlažen zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Ves dan pretežno jasno je bilo zadnji dan na Primorskem. Pihal je severozahodni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, zjutraj so bile temperature marsikje pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 7 do 11, na Primorskem od 12 do 15 °C. 28.- 31. marec Jasno, topleje Nad večjim delom Evrope se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je k nam s šibkimi severovzhodnimi vetrovi pritekal toplejši in suh zrak (slika 1.2.6a., b. in c.). Jasno je bilo, le zadnji dan je bilo na nebu nekaj visoke, koprenaste oblačnosti. Jutra so bila še hladna, temperatura je bila ponekod še pod lediščem, čez dan pa je bilo vsak dan topleje. Zadnja dva dni obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 21°C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.3.2002 ob Slika 1.2.1b. Satelitska slika 6. 3. 2002 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.1b. Satelite image on March, 6th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on March, 6th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 6. 3. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.1c. 500 mb topography on March, 6th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.3.2002 ob Slika 1.2.2b. Satelitska slika 10. 3. 2002 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on March, 10th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.2b. Satelite image on March, 10th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.2c. 500 mb topography on March, 10th 2002 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 15.3.2002 ob 13. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on March, 15th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20.3.2002 ob 13. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on March, 10th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.3b. Satelitska slika 15. 3. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.3b. Satelite image on March, 15th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.4b. Satelitska slika 20. 3. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on March, 20th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 15. 3. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.3c. 500 mb topography on March, 15th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.2c. 500 mb topography on March, 10th 2002 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ■j/l}}) { / /i lri i// 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 102 99 102 303 42 52 49 47 148 34 9 8 6 22 5 587 219 26 Bilje 107 102 100 309 85 57 52 45 154 71 7 7 6 21 14 534 195 21 Slap pri Vipavi 99 106 96 301 81 49 56 41 146 64 2 9 5 16 5 558 194 16 Postojna 74 80 66 220 98 26 30 19 74 47 0 1 0 1 0 379 88 1 Kočevje 56 79 51 185 57 11 32 16 59 26 0 2 3 5 3 335 79 5 Rateče 36 56 36 128 71 2 9 7 17 12 0 0 0 0 0 179 17 0 Lesce 50 71 61 182 62 10 21 14 45 18 0 0 0 0 -2 274 49 0 Slovenj Gradec 48 78 57 183 70 7 31 16 54 30 0 2 3 5 4 286 60 5 Brnik 54 72 62 187 70 10 25 17 52 27 0 0 2 3 2 272 59 3 Ljubljana 80 106 89 275 102 31 56 34 121 65 2 11 8 22 15 467 151 22 Sevno 69 103 69 240 91 23 53 29 105 56 0 7 6 13 6 440 143 13 Novo mesto 74 103 76 252 87 24 53 26 103 47 2 13 5 20 13 470 156 22 Črnomelj 78 109 81 268 85 29 60 28 117 48 4 20 7 31 19 526 203 38 Bizeljsko 73 108 79 261 82 23 58 26 107 44 3 19 5 26 17 477 151 27 Celje 64 97 69 230 80 19 47 22 88 42 2 10 5 17 13 429 128 17 Starše 71 97 69 237 71 23 48 22 92 37 4 11 3 18 11 456 140 19 Maribor 73 105 75 252 83 24 55 26 104 46 4 12 4 19 11 481 158 20 Maribor-letališče 70 90 64 224 55 22 41 20 83 25 4 6 3 14 6 426 125 15 Jeruzalem 76 110 70 256 78 29 60 29 117 48 5 13 5 24 11 520 203 31 Murska Sobota 67 92 62 221 62 20 43 17 80 29 4 7 1 13 7 413 117 14 Veliki Dolenci 69 96 68 233 71 22 46 25 94 38 4 5 4 13 5 462 154 17 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperaturni pogoji so povzročili zgodnje rastne premike negojenih in gojenih rastlinskih vrst. V zadnji tretjini meseca so na obalnem območju že zacvetele češnje, pred njimi pa tudi marelice in breskve. Cvetenje zgodnjih sadnih vrst je bilo v Primoiju do 10 dni, v drugih sadjarskih predelih celinskega dela Slovenije, pa za 14 do 16 dni zgodnejše kot normalno. V času cvetenja med toplejšim obalnim, Goriškim in Vipavskim območjem ter nekaterimi drugimi sadjarskimi regijami v Sloveniji letos ni bilo velikih razlik. Normalno je cvetenje v Primorju 10 do 12 dni zgodnejše kot v drugih sadjarskih regijah, letos je bil ta zamik le 2 do 5 dni. V nekaterih predelih severovzhodne Slovenije se je cvetenje češnje konec marca (za Goričko, Veliki Dolenci, na sliki 3) uvrstilo med najzgodnejša v preteklih petdesetih letih. Zaradi zgodnjega cvetnja se je tudi letos močno povečala nevarnost spomladanske pozebe. O zelo zgodnjem pojavu spomladanskih fenofaz poročajo tudi fenologi iz drugih evropskih držav. Nemška fenološka opazovalna služba (pri DWD) je poročala o najzgodnejšem cvetenju jablane v preteklih 100 letih. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month ETP -potential evapotranspiration (mm) * -missing value ! -extreme decline SUMMARY In the majority of March unexpectedly warm and dry weather prevailed over the whole country. Due to the parched turf and wood undergrowth the fire risk assessment in natural environment was extremely high. The lack of soil water provoked first spring drought especially in the Littoral where seeds of early vegetables were hindered to emerge. Air temperatures provoked early flowering of fruit plants especially in the fruit growing regions of continental part of the country. Early varieties of stone fruits started to blossom more than two weeks earlier than normally. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Marec je bil hidrološko suh mesec. Pretoki so bili v povprečju 41 odstotkov manjši kot navadno. Od povprečja sta najbolj odstopala srednja mesečna pretoka rek Mure in Drave, ki sta bila le 21 oz. 25 odstotkov manjša kot navadno (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se po povečanju v prvih dneh marca zmanjševali in večinoma zadnje dni v mesecu dosegli najmanjše vrednosti (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili največji v prvih štirih dneh marca (preglednica 3.1.1.). V povprečju so bile visokovodne konice 37 odstotkov manjše kot navadno v marcu. Nadpovprečni sta bili visoko vodni konici Sotle v Rakovcu in Dravinje v Vidmu (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Vsi srednji pretoki rek so bili podpovprečni in večinoma podobni najmanjšim obdobnim vrednostim (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Tudi najmanjši pretoki so bili podpovprečni (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjša sta bila pretoka Dravinje v Vidmu 2,7 m3/s in Savinje v Velikem Širju 6,9 m3/s. Pretoki so bili večinoma najmanjši od 28. do 30. marca. SUMMARY March was hydrologically dry month. The mean discharges were on average 41 percent lower than usual. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki marca 2002 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the March 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to March mean discharges of the 1961 -1990 period. 350 300 ^ 250 m 200 150 100 50 0 400 350 300 . 250 ! 200 ) ! 150 100 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I BORL+FORMIN —GORNJA RADGONA I 0 1 1 1 3 5 III 7 9 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 1 1 — A 1 1 1 1 : \ V 1 1 1 — 1 i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I DOLENJE PODROTEJA I 140 120 ___ 100 S 80 3 g 60 E R P 40 20 0 60 50 i? 40 S 3 30 O T E PR20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 120 100 KI 80 ER 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I MOSTE —RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v marcu 2002. Figure 3.1.2. The March 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 40 30 10 0 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 I 3,0 O H H ¿ž' , # ^ ^ ^ -i & / / -f / '- / ^ # # ^ # * / □ Qvk mar 2002 iS' .¿r □ mar 1961 - 1990 V 3,0 > o 0 2,0 H H R P R 1 1,0 N 0,0 C? / / O^ # f I J ^ J ./ # •v □ Qsr mar 2002 □ mar 1961 - 1990 / 3,0 > O 0 2,0 H H MIV število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo >KIV število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo urne vrednosti 24-urne vrednosti 8-urne vrednosti MIV KIV MIV KIV MIV SO2 350 700 125 250 NO2 300 600 150 300 O3 150 300 65 130 110 lebdeči delci 300 600 175 350 inhalabilni delci 200 400 125 250 dim 125 250 podr mob * področje: U - urbano, N - neurbano mobilna postaja manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za marec 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in March 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. 98 11 72 0 0 24 0 0 MARIBOR 94 10 51 0 0 18 0 0 CELJE 97 8 129 0 0 31 0 0 ANAS TRBOVLJE 89 15 316 0 0 45 0 0 HRASTNIK ZAGORJE 90 21 478 1 0 65 0 0 MURSKA S. Rakičan 95 4 22 0 0 9 0 0 NOVA GORICA SKUPAJ ANAS 12 478 1 0 65 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig.* 84 10 59 0 0 16 0 0 VNAJNARJE 96 7 102 0 0 27 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 88 4 247 0 0 12 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO* 82 71 770 27 1 227 5 0 ŠOŠTANJ 100 28 1176 7 3 131 1 0 TOPOLŠICA 100 19 407 2 0 60 0 0 VELIKI VRH 100 53 928 26 3 268 3 1 EIS TEŠ ZAVODNJE 99 30 694 3 0 102 0 0 VELENJE 100 7 106 0 0 25 0 0 GRAŠKA GORA 99 26 382 2 0 114 0 0 PESJE 100 8 174 0 0 32 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 24 1176 40 6 268 4 1 ŠKALE - Mob 100 15 292 0 0 57 0 0 KOVK 100 7 122 0 0 37 0 0 EIS TET DOBOVEC 100 20 1386 6 4 114 0 0 KUM 95 47 494 1 0 89 0 0 RAVENSKA VAS 88 69 1803 23 9 403 3 1 SKUPAJ EIS TET 36 1803 30 13 403 3 1 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za marec 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in March 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. U 98 36 104 0 0 60 0 0 MARIBOR U CELJE U 91 33 103 0 0 52 0 0 TRBOVLJE U MURSKA S. Rakičan N 96 13 65 0 0 22 0 0 NOVA GORICA U 91 38 106 0 0 55 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. * U 80 42 115 0 0 120 0 0 VNAJNARJE N 98 4 38 0 0 13 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 81 38 119 0 0 61 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 94 6 133 0 0 40 0 0 SKALE - Mob N 98 8 100 0 0 29 0 0 EIS TET KOVK N 99 6 49 0 0 16 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za marec 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in March 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24 & 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 86 99 135 0 0 125 25 ISKRBA N 92 70 131 0 0 101 0 LJUBLJANA Bež. U 94 46 120 0 0 80 1 MARIBOR U 94 40 116 0 0 68 0 CELJE U 97 49 132 0 0 112 8 TRBOVLJE U 94 47 127 0 0 94 1 HRASTNIK U 85 53 128 0 0 101 2 ZAGORJE U 95 44 121 0 0 86 0 NOVA GORICA U 97 48 130 0 0 71 2 MURSKA S. Rakičan N 97 61 138 0 0 105 8 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. * U 84 40 113 0 0 85 0 VNAJNARJE N 98 81 126 0 0 107 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 99 87 135 0 0 119 20 EIS TEŠ ZAVODNJE N 99 75 122 0 0 96 0 VELENJE U 99 59 150 0 0 94 0 EIS TET KOVK N 94 77 117 0 0 102 0 Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za marec 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in March 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 98 24 91 0 0 34 0 0 EIS TES PES JE N 98 31 105 0 0 62 0 0 SKALE - Mob N 99 26 108 0 0 55 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 97 29 303 0 0 52 0 0 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za marec 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in March 2002, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA Bež. 100 35 115 0 0 62 0 0 CELJE 100 43 177 0 0 74 0 0 MARIBOR 100 47 176 0 0 88 0 0 TRBOVLJE 100 50 174 0 0 90 0 0 ZAGORJE 100 40 159 0 0 73 0 0 MURSKA S.- Rakičan 100 33 156 0 0 67 0 0 NOVA GORICA 100 36 135 0 0 63 0 0 MO MARIBOR MO MARIBOR 100 43 323 2 0 88 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 100 36 184 0 0 63 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 85 45 181 0 0 76 0 0 Preglednica 4.6. Koncentracije dima v ^g/m3 za marec 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in ^g/m3 in March 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DTM-SO2 štev Cp maks min >MIV >KIV postaja CELJE - TEHARJE 30 10 26 3 0 0 ČRNA* 24 9 18 4 0 0 ČRNOMELJ * 23 14 55 3 0 0 DOMŽALE 31 16 37 3 0 0 IDRIJA 29 13 22 5 0 0 ILIRSKA BISTRICA 31 7 16 3 0 0 JESENICE 31 9 19 3 0 0 KAMNIK 29 12 24 3 0 0 KANAL 31 19 46 4 0 0 KIDRIČEVO 30 10 37 3 0 0 KOPER 31 7 19 3 0 0 KRŠKO 31 8 16 3 0 0 KRANJ 31 14 28 3 0 0 LAŠKO 31 14 29 3 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 31 8 19 2 0 0 MARIBOR - CENTER 31 14 35 3 0 0 MEŽICA * 24 6 12 3 0 0 MURSKA SOBOTA 31 12 30 3 0 0 NOVO MESTO 31 7 16 3 0 0 PTUJ 31 17 35 3 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 29 9 24 3 0 0 RIMSKE TOPLICE 30 7 20 3 0 0 SLOVENJ GRADEC 31 5 15 3 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU 31 16 59 3 0 0 ŠKOFJA LOKA 31 10 20 2 0 0 ŠOŠTANJ II 31 6 13 3 0 0 VRHNIKA 31 14 31 3 0 0 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. H^---- i i i Ljubljana Fig.* Maribor ^^m ! ! Celje Trbovlje Hrastnik* 1 1 1 1 1 1 Zagorje Murska S.Rakican ■ Nova Gorica* 1 1 1 1 1 1 Vnajnarje 1 1 1 1 1 1 EIS Celje 1 1 1 Krško* 1 Šoštanj EIS TEŠ Topolšica 1 1 1 Veliki vrh Zavodnje Vele nje 1 1 1 ^^^H 1 1 1 ^^^^ 1 1 1 Graška Gora ! Pesje 1 1 1 1 1 1 Skale mob. 1 1 1 Kovk Dobovec 1 1 1 1 1 1 1 EIS TET Kum 1 1 1 Ravenska vas* -1-1-1- 0 20 40 60 80 100 120 Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v marcu 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.1. Average monthly concentration of SO2 in March 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Ljubljana Bež. Maribor -Celje Zagorje Trbovlj e Murska S.Rakican Krško Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v marcu 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in March 2002 (MIV- 24-hour limit value) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Ljubljana Fig. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Velenje EIS Celje Murska S.Rakican Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Skale mob. Kovk 10 20 30 40 50 60 ^g/m3 70 URBANO NEURBANO 80 90 100 0 □ OS ■ NO2 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 in ozona v marcu 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 and Ozone in March 2002 Vnajnarje Pesje Prapretno 10 20 Mg/m3 30 40 50 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v marcu 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of total suspended particles in March 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Celje ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i i •_i_i_i_i__i i EIS Celje i i i i i i i i Maribor 1 1 MO Maribor | | Trbovlje i Zagorje i i Murska S.Rakican i i i • i i i Nova Gorica i i i •_i_i_i__i i i Ljubljana Bež. i i i i i i i i i Ljubljana Fig. 1 1 1 iii -1-1-1- 0 10 20 30 40 ^g/m3 50 60 70 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v marcu 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of PM10 in March 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v marcu 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in March 2002 (MIV- 24-hour limit value) SUMMARY Air quality in March was similar to that in February. In cities the highest monthly SO2 concentration with most exceedences of hourly and daily limit values was measured at Krško site, and next was Šoštanj. Besides Šoštanj as usually concentrations were higher than limit values also in some other places influenced by Šoštanj Power Plant, and in places influenced by Trbovlje Power Plant. Pollution with NO2 was below limit values while suspended PM10 particles were above limit value in the city of Maribor. For the first time this year 8-hour ozone concentration was exceeded in some places. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj spremljamo kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC). V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Postaja v Malnih je še vedno v okvari zato tudi v marcu nimamo podatkov o kakovosti Malenščice. Ostale postaje so, z izjemo ktratke prekinitve v Hrastniku, delovale neprekinjeno. Rezultati meritev so prikazani na slikah 5.1. do 5.7. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Po podatkih rednega monitoringa sta Sava v Mednem in v Hrastniku ter Savinja v Velikem Širju uvrščeni v drugi do tretji kakovostni razred. Vsebnosti posameznih parametrov v povprečnem tedenskem vzorcu, ki presegajo drugi do tretji kakovostni razred so v preglednici 5.1. napisane s krepkim tiskom. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v marcu 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in March 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 1.03.02 8.03.02 8,1 271 0,02 0,018 5,90 0,065 0,079 1,5 4 Medno 8.03.02 15.03.02 8,1 280 <0,02 0,024 6,50 0,056 0,065 1,1 3 Medno 15.03.02 22.03.02 8,1 300 0,04 <0,005 6,61 0,058 0,069 1,2 5 Medno 22.03.02 29.03.02 8,1 302 0,02 0,02 6,83 0,051 0,077 1,0 3 Hrastnik 1.03.02 8.03.02 8,1 337 <0,02 0,032 8,53 0,202 0,233 2,1 10 Hrastnik 8.03.02 15.03.02 8,3 331 0,11 0,112 8,09 0,228 0,276 1,7 10 Hrastnik 15.03.02 22.03.02 8,1 350 0,08 0,112 9,03 0,235 0,291 1,5 8 Hrastnik 22.03.02 29.03.02 8,4 356 0,05 0,06 9,22 0,253 0,284 1,6 7 V. Sirje 1.03.02 8.03.02 7,7 345 <0,02 0,014 8,23 0,203 0,225 1,8 9 V. Sirje 8.03.02 15.03.02 7,7 392 <0,02 0,005 8,82 0,224 0,250 1,1 5 V. Sirje 15.03.02 22.03.02 7,7 415 <0,02 0,012 8,07 0,204 0,233 1,1 6 V. Sirje 22.03.02 29.03.02 7,8 403 <0,02 0,012 8,02 0,209 0,229 1,2 6 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 49 PH ■ 'vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in March 2002 CNCNCNCNCNCNCNCNCNCN 380 360 340 320 300 280 260 240 220 el.prev. " ** 'vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in March 2002 TO^ ~ vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v marcu 2002 Figure 5.3. Average daily values of TOC and level at station Sava Medno in March 2002 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pH kisik ~ ~ "vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v marcu 2002 Figure 5.4. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in March 2002 el.prev. ~ ~ 'vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v fmarcu 2002 pH kisik ~ ~ "vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v marcu 2002 Figure 5.6. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Savinja Veliko Širje in March 2002 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ^^^^^^el.prev. ~ ~ 'vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v marcu 2002 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in March 2002 V marcu so bile nekoliko zvišane vsebnosti nitritov v povprečnih tedenskih vzorcih Save v Hrastniku. Vrednosti parametrov, ki smo jih na avtomatskih postajah v Mednem, v Hrastniku in v Širju merili neprekinjeno, so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Spremembe vrednosti parametrov v glavnem sledijo spremembam hidrološkega stanja. SUMMARY The automatic station measurements from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje do not show important deviations from the expected results. The content of nitrites was increased in Sava Hrastnik average weekly samples. Values which exceed 2nd - 3rd water quality class, are shown in table 5.1 in bold type. The on-line measurements followed the changes in hydrological situation. The results are shown on figures 5.1-5.7. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — marec 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - March 2002 Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2002 zapisali več kot 180 lokalnih potresov, od tega je za 65 bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so se zgodili v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici smo podali 35 potresov, za katere smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo (in je le-ta bila večja ali enaka 1,0) in dva šibkejša, ki so jih prebivalci čutili. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 4V 3tf - ■tli' OD' 1 A VSTFIJA .■ 3k-«--" \ \ if* ,. * • •fi"' s. - S 'TV i € i 7 ,s L r- : t r rf o- * •s ž Q M ■ • --1 — 13'3DC 14' Otf 14" M1 U'DP" T S'30' 16" «' 16' 30" Magnitude oQ MLV 1 ? 3 Globina D 5 10 15 2D ¿0 Km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - marec 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in March 2002 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - marec 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - March 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 3 1 20 45 45,780 15,737 14 1,4 Samobor, Hrvaška 2002 3 3 5 23 45,433 14,336 0 1,4 Klana, Hrvaška 2002 3 4 12 9 45,442 14,384 5 1,2 Klana, Hrvaška 2002 3 4 16 50 46,168 15,806 13 1,4 Pregrada, Hrvaška 2002 3 5 3 49 46,407 15,104 14 1,2 Plešivec 2002 3 5 15 53 45,712 13,814 9 1,3 Sežana 2002 3 5 19 52 46,406 15,094 17 1,3 III* Plešivec 2002 3 5 23 22 46,785 14,815 0 1,8 St. Andrae, Avstrija 2002 3 6 20 9 46,437 15,160 19 0,9 III* Mislinjska Dobrava 2002 3 8 13 57 46,195 15,996 7 1,3 Bednja, Hrvaška 2002 3 8 21 49 46,226 15,653 11 2,0 Rogaška Slatina 2002 3 8 22 26 46,210 15,563 16 1,4 Šmarje pri Jelšah 2002 3 9 5 8 45,660 15,191 20 1,1 Semič 2002 3 10 8 31 45,935 16,196 0 1,9 Medvednica, Hrvaška 2002 3 11 7 44 45,956 15,092 0 1,2 Mirna 2002 3 13 23 47 45,383 15,200 0 1,7 Vrbovsko, Hrvaška 2002 3 14 22 43 45,931 14,562 2 1,1 Pijava Gorica 2002 3 15 3 15 45,951 14,821 7 1,0 Stična 2002 3 15 11 36 45,948 14,294 7 1,0 Vrhnika 2002 3 15 12 24 45,974 15,539 0 1,2 Libna 2002 3 16 21 53 45,526 15,702 17 1,4 Karlovac, Hrvaška 2002 3 17 2 25 45,327 16,049 20 1,2 Glina, Hrvaška 2002 3 19 21 16 45,898 16,010 13 2,2 Medvednica, Hrvaška 2002 3 20 0 50 45,925 15,945 7 2,7 Medvednica, Hrvaška 2002 3 20 1 30 45,904 15,934 5 1,0 Medvednica, Hrvaška 2002 3 20 3 31 46,396 15,064 9 1,2 IV* Šoštanj 2002 3 20 9 0 45,885 15,949 10 1,3 Medvednica, Hrvaška 2002 3 20 22 38 45,909 15,065 6 1,7 Trebnje 2002 3 20 22 39 45,935 15,140 16 1,0 Mokronog 2002 3 21 18 52 46,478 15,258 29 1,2 Pohorje 2002 3 21 19 5 46,063 14,759 11 1,6 Velika Štanga 2002 3 23 13 26 46,231 15,995 12 1,5 Bednja, Hrvaška 2002 3 25 18 34 46,428 15,120 6 III* Mislinjska Dobrava 2002 3 26 12 55 46,401 15,091 16 1,2 IV* Gabrke 2002 3 26 16 45 45,895 16,135 16 2,1 Medvednica, Hrvaška 2002 3 26 18 3 45,967 14,672 7 1,3 Grosuplje 2002 3 27 8 22 46,133 15,088 0 1,0 Hrastnik 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — marec 2002 6.2. World earthquakes - March 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - March 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.3. 12:08:19.7 36.502 N 70.482 E 6.6 7.4 226 Hindukuš, Afganistan Vsaj 150 mrtvih , nekaj ranjenih in 400 poškodovanih ali porušenih hiš je bilo posledica plazov, ki so zasuli dolino Surkundara v provinci Samanghan. V Kabulu in Rustaqu je umrlo vsaj 13 ljudi. Trije žrtve so bile tudi v Bajauau (Pakistan).Vsaj 300 hiš je bilo poškodovanih na območju Badakhshana in Takhara. Potres so čutili tudi v Indiji, Kazahstanu, Kirgistanu, Tadžikistanu, Uzbekistanu in na Kitajskem (Xinjiang). 5.3. 21:16:09.1 6.033 N 124.249 E 6.3 7.2 7.5 31 Mindanao, Filipini V južnem in centralnem Mindanau je umrlo vsaj 15 ljudi, več kot 100 jih je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo tudi večje število poslopij. 25.3. 14:56:33.4 36.001 N 69.371 E 6.0 6.2 6.1 8 Hindukuš, Afganistan V Nahrinu in okolici Baghlana je umrlo vsaj 800 ljudi, 600 je bilo ranjenih . Več tisoč ljudi je ostalo brez brez strehe nad glavo, uničenih ali poškodovanih je bilo vsaj 1500 hiš. Zemeljski plazovi so zasuli nekaj cest. Potres so čutili tudi v Pakistanu in Tadžikistanu. 27.3. 08:52:51.9 35.940 N 69.312 E 5.8 5.2 5.6 10 Hinduhuš, Afganistan Na območju Nahrina so se pojavile dodatne poškodbe in sprožili novi zemeljski plazovi. 28.3. 04:56:21.7 21.601 S 68.130 W 6.3 6.5 122 meja Čile-Bolivija 31.3. 06:52:51.1 24.477 N 122.203 E 6.3 7.3 7.1 33 Tajvan Potres je zahteval 5 žrtev. 200 ljudi je bilo ranjenih, na območju Taipeija so se zrušila tri poslopja. Več zemeljskih plazov je za promet zaprlo nekaj avtocest v vzhodnem Tajvanu. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - marec 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - March 2002 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. SPOMLADANSKO »CVETENJE« BLEJSKEGA JEZERA 7. INFLORESCENCE OF LAKE BLED IN SPRING Špela Remec Rekar Prebivalce in obiskovalce Bleda je dan pred dnevom voda, 21.03.2002, presenetil močan in neprijeten vonj po ribah, ki se je širil okrog Blejskega jezera. Smrad je povzročilo intenzivno, vendar na srečo kratkotrajno »cvetenje« zlato-rjave alge (Chrysophyta) Uroglena americana, ki se v Blejskem jezeru v spomladanskem obdobju redno pojavlja že od leta 1988. V letu 1991, 1994 in letos je bil razvoj uroglene tako intenziven, da lahko govorimo o »cvetenju«. Vonj po ribah, ki se je ob nizkem zračnem tlaku in v brezvetrju stopnjeval in vznemirjal tako prebivalce kot tudi obiskovalce Bleda je »cvetenje« te alge značilen. Kakšen organizem je Uroglena americana in kdaj »cveti? Uroglena americana - uroglena, je zlato-rjava alga (Chrysophyta), ki se pogosto pojavlja med rastlinskim planktonom v čistih in zmerno onesnaženih jezerih zmernega pasu (slika 1). Slika 7.1. Uroglena americana Calkins, Skuja 1948 (Chrysophyta) Do 1000 bičkastih celic združenih v skupen galertast ovoj tvori kolonije kroglastih oblik v velikosti >500 ^m. Vsaka posamezna celica v koloniji ima stigmo - fotoreceptor zaradi katerega se kolonije aktivno premikajo proti viru svetlobe in zato urogleno najdemo predvsem v površinskih slojih. Ko se spomladi na jezeru stopi led in začne naraščati temperatura vode, predvsem pa intenziteta svetlobe, se začne uroglena pospešeno množiti. Temperatura vode med 4-14°C in pH vrednosti med 6,5- 8, so za urogleno optimalne. Daljše obdobje jasnega vremena brez vetra, ko zunanja sončna radiacija dosega nad 1,4 mE-m"2-s in se fizikalno-kemijske lastnosti vode zaradi mirovanja dalj časa ne spreminjajo, ustvarja v jezeru razmere, ki so za razvoj uroglene idealne. Poleg naštetih razmer vpliva na uspešnost uroglene prisotnost drugih fitoplanktonskih vrst, ki skupaj z urogleno tekmujejo za preživetje, oziroma za anorganska hranila predvsem fosfor in svetlobno energijo. Po načinu preživetja uvrščamo urogleno v C skupino organizmov (C = Competitors), kamor sodijo alge, ki lahko hranilne snovi in svetlobno energijo hitro usmerijo v reprodukcijske procese in s tem prehitijo druge počasnejše vrste. Uroglena ima podobno kot tudi vrsta Dinobryon divergens to prednost, da lahko svoje potrebe po fosforju izredno zmanjša. Obe vrsti sta zato značilni za zmerno onesnažene stoječe 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring vode, kjer je vsebnost fosforja <25 ^g P/l. Obe vrsti sta sposobni celo fagocitoze - »požiranja« bakterij, da zadostita svojim potrebam po fosforju. »Cvetenja« uroglene so večinoma kratkotrajna, največkrat »cvetenje« traja le nekaj dni in v samem jezeru ne povzroča večjih sprememb, kot je to značilno za dolgotrajna cvetenja cianobakterij. Kljub temu je »cvetenje« uroglene izredno neprijetno zaradi izrazitega vonja po ribah, ki se širi ob jezeru in ga povzročajo nekatere organske snovi, ki jih ta alga izloča. Prav zaradi vonja je »cvetenje« tako opazno tudi za nepoznavalce, ki sicer rjavo-zelene obarvane vode ne bi niti opazili. Pojavljanje uroglene v Blejskem jezeru Kot rezultat sanacijskih ukrepov (Radovna, natega, sanacija kanalizacije) se je v Blejskem jezeru zmanjšala vsebnost hranilnih snovi, zlasti fosforja, kar je vplivalo tudi na spremembe vrstne sestave fitoplanktona v Blejskem jezeru. Nastale razmere v jezeru so pospeševale razvoj vrst, ki so na nižjo vsebnost nutrientov bolje prilagojene kot cianobakterije (Cyanophyta), ki so v Blejskem jezeru prevladovale v obdobju največjega onesnaženja. V zmernem številu se je Uroglena americana v spomladanskem obdobju redno pojavljala v Blejskem jezeru že od leta 1988 (slika 2), o »cvetenju« uroglene pa lahko govorimo v letu 1991, 1994 in 2002. Iz grafa je razvidno, da je masni delež uroglene tudi ob »cvetenju« razmeroma majhen. 35 30 25 20 -r a 15 10 □□ Uroglena americana UH sk. biomasa fitoplanktona skupni fosfor ~~Dinobryon divergens 5 0 Slika 7.2. Pojavljanje zlatoijave alge Uroglena americana, njen delež v skupni biomasi fitoplanktona in povprečna vsebnost fosforja v Blejskem jezeru »Cvetenje« uroglene v letu 1991 in v letu 1994, ko je številčnost uroglene na površini jezera narasla na 1,7-10 oz. 2,2-106 celic/l in vsebnost klorofila-a na 45,0 ^g/l oz. 53,5^g/l, je podobno kot v letu 2002 spremljal značilen neprijeten vonj po ribah, ki ga je pregnala prva večja vremenska sprememba. V vseh naslednjih letih, do letošnje pomladi se je Uroglena americana v spomladanskem obdobju sicer redno pojavljala v Blejskem jezeru, vendar se večje populacije niso izoblikovale. Bolj množična je bila prav tako zlatorjava alga (Chrysophyta) vrsta Dinobryon divergens, ki ima podobne zahteve kot Uroglena in ne smrdi tako močno. Ob prvem vzorčenju po poledenitvi, 7.marca 2002, je vsebnost celotnega fosforja v površinski plasti Blejskega jezera znašala 15,2 ^g P/l, vsebnost klorofila-a od 9,7 do 12,2 ^g/l, populacija uroglene pa je štela 0,15-106 celic/l. Na pospešen razvoj uroglene je v naslednjih 14 dneh vplivalo mirno, jasno vreme in odsotnost drugih vrst, predvsem zlatoijave alge Dinobryon divergens in planktonskih diatomej, ki v mirnem vremenu zaradi manj izrazitih turbulentnih vodnih tokov in večje teže, ki jo imajo zaradi celične stene iz kremena, hitro tonejo. Število uroglene na površini jezera je do 21.03. naraslo na 2,0-106 celic/l, 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring vsebnost klorofila ob obali, kjer je bila alga še bolj skoncentrirana pa je znašala 43 ^g/l. Smrad ob jezeru je bil zaradi nizkega zračnega tlaka še izrazitejši. Že naslednji dan, pravzaprav čez noč so se ob prehodu vremenske fronte razmere v jezeru tako spremenile, da o »cvetenju« uroglene ni bilo več mogoče govoriti, saj je veter je razpihal alge in tudi neprijeten vonj. Možnosti ukrepanja ob »cvetenju« »Cvetenje« uroglene sprožijo predvsem naravni dejavniki, kot je visoka svetlobna intenziteta na katere sanacijski ukrepi nimajo vpliva. Tudi na povečano izplavljanje alg iz površine jezera v času »cvetenja« s kratkoročnim spreminjanjem pretoka Radovne in natege ne moremo bistveno vplivati. Učinkovit je le veter, ki temeljito premeša vodo v jezeru. Na razmere v jezeru lahko vplivamo le daljnoročno, z doslednim izvajanjem ukrepov v pojezerju, ki zmanjšujejo vnos hranilnih snovi v jezero. Radovna in natega sta le dodatna ukrepa, ki ob učinkovitem delovanju blažita posledice obremenitev iz pojezerja. Viri 1. Reynolds, C. S.: The ecology of freshwater phytoplankton, Cambridge University Press, Cambridge, 1984 2. Morris, I.: The physiological Ecology of Phytoplankton, Blackwell Scientific Publications, 1980 3. Remec, Rekar Š.: Življenjska strategija in absorpcija fosforja pri nekaterih fitoplanktonskih vrstah Blejskega jezera, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta, 1995 5 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 8. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V marcu je bil v zraku cvetni prah leske, jelše, cipresovk in tisovk, javorja, breze, gabra in gabrovca, jesena, vrbe, bresta in topola. Ob koncu meseca so se pojavila še prva zrna smreke, hrasta in v Primorju trav. Marec se je začel s padavinami in oblačnim vremenom, zato prvi dan meseca v zraku skoraj ni bilo cvetnega prahu. Ob ugodnejšem vremenu se je koncentracija cvetnega prahu zvišala v prvi tretjini meseca predvsem na račun cvetenja leske in jelše, v drugi polovici meseca pa topola, bresta gabra, jesena, javorja, breze in bresta. Ob obali je marec minil brez padavin in suša se je odražala tudi na rastlinah in na količini v zrak sproščenega cvetnega prahu. Največ so ga prispevale cipresovke - na obali so takrat cvetele ciprese; koncentracija cvetnega prahu cipresovk je bila v posameznih dnevih zelo visoka (slika 8.4.). Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom je povsod opazno vplival val hladnega zraka, ki nas je dosegel 22. marca zvečer. V hladnem in vetrovnem vremenu v naslednjih dneh je koncentracija cvetnega prahu ostala nizka, ponovno se je zvišala šele ob sončnem vremenu in otoplitvi zadnje dni marca. Na sliki 8.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Hrašah, Žalcu, Mariboru in Kopru marca 2002. N O h-l £ H >GO 1200 1000 800 600 400 200 0 - Hraše 5 7 ■— Žalec 13 15 Koper 19 21 23 25 — Ljubljana - 27 29 31 !— Maribor Slika 8.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2002 Figure 8.1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2002 Prva zrna cvetnega prahu leske in jelše so se v zraku pojavila konec januarja, oziroma v začetku februarja, v prvi polovici marca pa je bila obremenitev zraka s tem cvetnim prahom v Ljubljani, Hrašah in Žalcu še vedno visoka, nato se je hitro znižala in v drugi polovici meseca je bila ves čas zelo nizka. Izjema sta bili postaji v Kopru in v Mariboru, kjer je bila koncentracija ves čas nizka, najvišje vrednosti niso presegle 30 zrn/m3 zraka (slika 8.2. in slika 8.3.). Pri brezi, gabru, javorju in jesenu je začela koncentracija cvetnega prahu naraščati šele v drugi polovici meseca (slika 8.6., slika 8.7., slika 8.8.), naraščanje je prekinilo z neugodno vreme. Cvetni prah breze je eden od pomembnejših povzročiteljev alergije; obremenitev zraka s tem cvetnim prahom je začela naraščati v drugi polovici meseca in je v Mariboru dosegla visoke vrednosti že 18. marca - tri dni prej kot na ostalih merilnih postajah (slika 8.7.). V Primorju so se v zraku pojavila le posamezna zrna breze. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo N O J > W H >00 200 150 100 50 0 5 7 - Hraše - Žalec - Koper Slika 8.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2002 Figure 8.2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2002 19 21 23 25 — Ljubljana -i—h- 27 29 — Maribor 31 N O J > w H 100 80 60 --■ 40 20 ----- 0 5 7 9 11 13 15 ■ Hraše ■ Žalec ■ Koper - Slika 8.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2002 Figure 8.3. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen, March 2002 T—¥—i—i—i—i—i—i—i- 19 21 23 Ljubljana 27 29 — Maribor Š N O J > W H >00 700 600 500 400 300 200 100 -- CIPRESOVKE/TISOVKE 0 5 7 •— Žalec Hraše — Žalec - Koper — Ljubljana Slika 8.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2002 Figure 8.4. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew familly pollen, March 2002 27 29 - Maribor 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo N O J > w H >¡>0 300 250 200 -- 150 100 50 0 5 7 —Hraše — Žalec —Koper - Slika 8.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2001 Figure 8.5. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2001 19 21 23 — Ljubljana 27 29 — Maribor N O J > w H 600 500 400 300 200 100 0 GABER A 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 - Žalec - Koper - Ljubl 23 25 27 29 31 ana ——— Maribor - Hraše Slika 8.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra marca 2001 Figure 8.6. Average daily concentration of Hornbeam (Caprinus) pollen, March 2001 500 400 Š N O J > w H 100 0 BREZA 1 3 9 11 13 15 17 5 7 — Hraše — Žalec — Koper Slika 8.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2001 Figure 8.7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2001 19 21 23 —— Ljubljana 25 27 29 31 — Maribor 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo N O J > w H 160 140 120 100 80 60 40 20 0 JAVOR Hraše 7 Žalec 13 15 — Koper Slika 8.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2001 Figure 8.8. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2001 19 21 23 — Ljubljana 27 29 — Maribor 31 Š N O J £ w H 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 - Hraše - Žalec - Koper Slika 8.9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2001 Figure 8.9. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2001 19 21 23 —— Ljubljana 25 27 — Maribor \—I- 29 31 Š N O J £ w H 100 80 -- 60 -- 40 — 20 -- 0 1 3 9 11 13 15 17 5 7 — Hraše — Žalec — Koper - Slika 8.10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2001 Figure 8.10. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2001 19 21 23 —— Ljubljana 25 27 29 31 — Maribor 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 80 60 --■ 40 --• 20 0 1 BREST 3 9 11 13 15 17 5 7 - Hraše —-— Žalec —-— Koper Slika 8.11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2001 Figure 8.11. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2001 19 21 23 —— Ljubljana 25 27 29 — Maribor 31 SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. 64