LETO XXXVI. ŠT. 50      Ptuj, 29. decembra 1983
CENA 11 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Še o sredstvih za kmetijstvo (stran 3)
Vozniki, ste pripravljeni... (stran 4)
Že druga cisterna na Japonsko (stran 5)
Srebrni jubilej združenih pevcev (stran 7)
Novoletna nagradna križanka (stran 14)
s podelitve priznanj, odlikovanj in pohval
Mladi Ormoiani so se predstavili z boemo Jama
OB DNEVU JLA V PTUJSKI IN ORMOŠKI OBČINI
Številne prireditve in srečanja
v ptujski in ormoški občini smo
tudi letošnji Dan JLA, v letu po-
membnih zgodovinskih mejnikov,
proslavili s številnimi prireditvami
in srečanji pripadnikov naše
armade z delovnimi ljudmi in ob-
čani. Tako so med drugim skupi-
ne, ki so jih sestavljali vojaki in
starešine, mladi, borci in rezervni
starešine, obiskale učence osnov-
nih šol, mladi pa so si v ptujski
vojašnici ogledali tudi priložnostno
predstavitev orožja in borbene teh-
nike ter razstavo o razvoju naše
ljudske armade.
Osrednja prireditev v ormoški
občini je bila akademija v Domu
kulture, ki so jo izvedli prejšnji
torek. Udeležencem je o razvoju in
dosežkih naše armade in na podro-
čju splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite govoril Miro
Tramšek, sekretar predsedstva ko-
miteja OK ZKS. Med drugim je
poudaril, da glede na zaostreno
stanje v svetu kljub težavam pove-
čujemo napore za posodabljanje
naših oboroženih sil in krepitev
koncepta SLO in DS ter smo pri
tem zelo uspešni, saj gre za zava-
rovanje naših zgodovinskih prido-
bitev. Za tem je predsednik Skup-
ščine občine Ormož Tone Luskovič
podelil državna in republiška priz-
nanja zaslužnim delavcem na po-
dročju SLO in DS. Tako je Franjo
Lorenčič prejel priznanje republi-
škega sekretarja za ljudsko obram-
bo, plaketo ZRVSJ Stanko Kuko-
vec in KO ZRVS Središče, Zlati
znak ZRVSJ pa Aleksander Stam-
par in Otmar Medik. Podelili so
tudi priznanja Pokrajinskega štaba
za teritorialno obrambo, pohvale
in prehodno zastavico za najboljšo
enoto, ki je šla v Veliko Nedeljo,
objavili napredovanja ter podelili
pokale in priznanja za uspehe na
športnih srečanjih v počastitev
praznika. Slovesnost so sklenili
učenci in učenke ormoške osnovne
šole, ki so izvedli boemo Ivana
Gorana Kovačiča JAMA. Dan
pred akademijo so v Domu kulture
odprli priložnostno razstavo, dan
kasneje pa izvedli priložnostni po-
hod, predstavnike vojakov in sta-
rešin pa je sprejel tudi predsednik
SO Ormož.
Sreda je bila ,,rezervirana" za
Na akademiji v Ormoiu je govoril
Miro Tramšek
ogled orožja v ptujski vojašnici,
zvečer pa je bila v avli Srednješol-
skega centra slavnostna akademi-
ja.
V četrtek dopoldan je najprej
komandant vojašnice sprejel dele-
gacijo pionirjev ptujske občine, za
tem pa so izvedli svečani zbor vo-
jakov in starešin, ki so se ga udele-
žili predstavniki družbenopoliti-
čnega življenja ormoške in ptujske
občine, obrambnih struktur, mla-
dine in borcev. O" razvoju naših
oboroženih sil in njihovih nalogah
v sedanjem trenutku in v bodoče je
govoril starešina Miroslav Stanko-
vič. Posebej je izpostavil uspehe
vojakov in starešin ptujske voja-
šnice pri izboljšanju pogojev za
urjenje, za kar so prejeli posebno
nagrado komande ljubljanskega
armadnega območja — barvni te-
levizor. Po običaju so podelili od-
likovanja, nagrade in priznanja ter
objavili napredovanja, najboljšim
s številnih športnih tekmovanj pa
podelili pokale, diplome in meda-
lje. Za tem so si gostje v spremstvu
gostiteljev ogledali razstavo o raz-
voju JLA.
Skratka, tudi letošnji DAN JLA,
naš skupni praznik, smo proslavili
zelo slovesno.
Tekst in foto:
1. kotar
Mladi so si v velikem številu in zanimanjem ogledali predstavitev nekate-
rih oroiij in dela vojaške tehnike
Vojaki in starešine so gostom s ponosom pokazali priložnostno razstavo
Predvsem pog/ed
naprej
Konec leta je tu. Vsi bi radi postorili še to in ono, zlasti tisto, kar
smo zapostavili ali celo zanemarili. V teh dneh potekajo številni še
zadnji proizvodni napori v tem poslovnem letu, številni sestanki.
Ocene gospodarskih in političnih razmer obravnavajo delavci na
občnih zborih osnovnih organizacij sindikatov, osnovne organizacije
ZKS na programskovolilnih konferencah, delegati zborov občinske
skupščine pa so že sprejeli Resolucijo o politiki družbenega in
gospodarskega razvojg oljčine za naslednje leto.
Res, vse je na kupu. In ocene? Za ta čas in pogoje — zlasti
gospodarjenja, — ugodne. To dokazujejo številke, zadovoljivi fizični
obseg proizvodnje, skupni prihodek, dohodek, poslovni skladi, zlasti
pa še rezultati izvoza na konvertibilno tržišče.
Ugodno pa je vendarle poprečje. In kaj je poprečje? Seštevek
dobrih in slabših deljenj z dva. Res, v marsikateri sredini so delegati,
delavci in komunisti celovito ocenili nadpoprečne rezultate, tiste, ki so
jih plansko presegli. Pri teh velja dobro in prizadevno delo vseh zapo-
slenih, njihova pripravljenost za premagovanje še tako težkih pogojev
gospodarjenja in čeprav jih tarejo tudi objektivne težave iščejo rešitve
pri sebi, s povezovanjem, s sovlaganji, skratka z mobilizacijo vseh.
Težje je tam, kjer so ob vseh naporih delavcev njihovi rezultati
izničeni. Izničeni ali razvrednoteni pa zaradi še vedno premajhnega
vpliva združenega dela na gospodarjenje, delno tudi nepripravljenosti
posameznih struktur za dogovarjanje in sporazumevanja ter pove-
zovanje v teh sredinah.
Najtežje je seveda v tistih okoljih, kjer so skaljeni samoupravni in
medsebojni, z eno besedo medčloveški odnosi. Tudi takih je v občini
nekaj. Praviloma v teh sredinah člani zveze komunistov, sindikatovln
mladine, seveda tudi strokovni in vodilni kadri niso dojeli resnosti
sedanjega družbenega trenutka. Ukvarjajo se sami s seboj, kritiko
usmerjajo izven plotu, celo tistim, ki dobro delajo. Iščejo enake pra-
vice, čeprav dolžnosti niso opravili. Na srečo je teh vse manj. Vedno
bolj prevladuje zdrav razum, razum poštenih delavcev in občanov. Vsi
vemo, da bo naš družbenogospodarski in socialni položaj vedno bolj
odvisen od našega rezultata dela, od družbeno koristnega dela, od
ravni samoupravnega urejanja odnosov ter krepitve družbene zavesti.
Prav tem vprašanjem posvečata zveza komunistov in zveza
sindikatov v tem obdobju največ pozornosti. Na marsikateri
programskovolilni konferenci osnovne organizacije ZKS ali občnem
zboru osnovne organizacije sindikata je bilo rečeno, da nima nihče
pravice zagovarjati slabega delavca na katerikoli ravni, pač pa, da so
komunisti in sindikati prvi poklicani, da se bore za dobre in kreativne
delavce ter njihovo nagrajevanje po vloženem delu in rezultatih dela
tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih.
Tam, kjer to že delajo v praksi, so rezultati poslovanja, odnosov,
organizacije dela, tehnološke in delovne discipline pa tudi razvoja
ugodnejši. Znane pa so tudi perspektive.
Leto, v katero vstopamo, ne bo lahhko. Pred vsemi, delavci,
delovno inteligenco, kmeti, učenci in občani stoji leto preizkušenj.
Teh je bilo v obdobju naše štiridesetletne državnosti veliko, mnogo
težjih, iz njih smo vedno prišli kot zmagovalci. Tudi tokrat bomo. Za
dosego tega cilja moramo vložiti maksimalne napore za utrditev
družbenogospodarskih in samoupravnih odnosov. Prav to pa nam bo
še večje jamstvo za našo neodvisnost, za socialistični samoupravni
razvoj in mir v svetu.
Stanko Lepej
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. december 1983 - TEDNIK
SPOROČILA ZA NAŠE
ZDOMCE
v dneh pred novoletnimi prazniki je v domovino pripotovalo veliko
število naših zdomcev. Minula leta smo zanje pripravljali novoletne pogo-
vore: v začetku na občinski ravni, pozneje po krajevnih skupnostih. Kljub
vsem prizadevanjem najodgovornejših družbeno-političnih in gospodar-
skih dejavnikov, ti razgovori niso uspeli. Krivda je obojestranska. Udelež-
ba zdomcev je bila minimalna, poleg tega pa jim na vprašanja pogosto niso
mogli dati konkretnega odpovora.
Zato je koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem
delu v tujini pri OK SZDL Ptuj sprejel letos bistveno drugačni program. V
glavnem gre za priporočila, ki jih bodo naši zdomci lahko koristno upora-
bili, ko bodo iskali odgovore na svoja vprašanja. S priporočili in nalogami
nas seznanja Alojz Cucek, predsednik koordinacijskega odbora:
,,Z upravnimi organi SO Ttuj, skupnostjo za zaposlovanje, obrtnim
združenjem in drugimi interesnimi skupnostmi smo se dogovorili, da bodo
dajali našim zdomcem informacije tudi izven rednega delovnega časa.
Skupnost za zaposlovanje razpolaga še posebej z informacijami o
možnostih zaposlitve oziroma prostih delovnih mest. Daje pa tudi podatke
oziroma informacije o možnostih sovlaganja v različnih oblikah. Vsred-
njem usmerjenem izobraževanju pa bodo dajali informacije o možnostih
izobraževanja otrok naših zdomcev.
Dogovorili smo se tudi z organi, ki so odgovorni za razvoj obrtne de-
javnosti, da prav tako dajejo ustrezne informacije glede možnosti odpira-
nja novih obrti.
Zdomci pa lahko dobijo ustrezne informacije tudi na občinski konfe-
renci SZDL in občinskem setu ZSS Ptuj. Poleg tega lahko v krajevnih
skupnostih organizirajo pogovore z zdomci, če bo zanje zanimanje."
MG
OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ
PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA
Občinskemu stabilizacijskemu načrtu in reso-
luciji za prihodnje leto so člani občinskega ko-
miteja ZKS Ptuj na seji, ki je bila v torek, 20.
decembra, namenili največ pozornosti. V
razpravi so poudarili nujnost prestrukturiranja
ptujskega gospodarstva v smislu uresničevanja
stabilizacijskega programa. Seveda pa to ne po-
meni, da bi morali prestrukturirati gospodar-
stvo za vsako ceno. Strokovnjaki bi morali
izdelati oceno možnosti prestrukturiranja in na-
daljnjega razvoja, ki naj temelji na analizi
uspešnosti poslovanja gospodarskih organizacij
združenega dela v letih 1979—1982. Seveda pa
je tej analizi v vsaki posamezni organizaciji do-
dati še oceno vzrokov za neuspešno gospodarje-
nje oziroma zaostajanja za republiškimi popre-
čji.
Ciani komiteja so v razpravi opozorili na po-
membnost obeh dokumentov, o katerih so
razpravljali ta ponedeljek tudi delegati ptujske
občinske skupščine. Ker gospodarska situacija
povzroča tudi politične konflikte v nekaterih
organizacijah združenega dela, je naloga komu-,
nistov informiranje delovnih ljudi in občanov o
vseh pomembnih dogajanjih. Tako bomo lahko
na vseh ravneh ustvarjalno sodelovali pri obli-
kovanju in sprejemanju pomembnih odločitev.
Iz ptujskih organizacij združenega dela prihaja
vse več pobud za drugačno samoupravno orga-
niziranost. Mnoge pobude niso upravičene, zato
bi morala komisija za spremljanje uresničevanja
zakona o združenem delu in komite za družbe-
noekonomski razvoj in planiranje oceniti te
pobude. Marsikje gre namreč zgolj za željo, da
bi se izognili obveznostim, posebej pa uresniče-
vanju dohodkovnih odnosov.
Precej razprave je bilo tudi o samoupravnih
interesnih skupnostih materialne proizvodnje in
družbenih dejavnosti. Ciani komiteja so opozo-
rili, da je potrebno v interesnih skupnostih bolj
racionalno trositi sredstva, kar je potrebno
opredeliti v programih za prihodnje leto oziro-
ma do konca srednjeročnega obdobja. Poleg te-
ga bo treba dosledno spoštovati dogovor o
zmanjševanju administracije in administriranja
nasploh. Predvsem pa so člani komiteja dejali,
da je potrebno gojiti kult dela in ne zgolj pra-
vic, ki izhajajo iz dela.
V nadaljevanju seje so sprejeli stališča in pri-
pombe k obema dokumentoma, delegate zborov
pa so z njimi seznanili delegati družbenopoliti-
čnega zbora.
Poleg tega so člani komiteja potrdili evidenti-
rane možne kandidate za predsednika občinske-
ga komiteja, sekretarja in izvršnega sekretarja
predsedstva OK ZKS Ptuj.
N. Dobljekar
DELOVNA ORGANIZACIJA OLGA MEGtiC
PROSLAVILI PETI PRAZNIK
23. december 1978 je pomemben mejnik v
razvoju delovne organizacije Olga Meglic, ki je
nastala iz Zavoda za zaposlovanje in rehabilita-
cijo invalidov ter za delo manj zmožnih oseb in
Pletarne. Na ta dan so namreč v Dolanah začeli
z delom v novi tovarni, kar je v bistvu pomenilo
prehod na industrijsko proizvodnjo, mejnik pa
so si izbrali tudi za praznik delovne organizaci-
je.
Peti praznik so proslavili s slavnostno sejo
delavskega sveta in vodstev družbenopolitičnih
organizacij, ki jo je v obnovljenem obratu
družbene prehrane v Ptuju vodila Marica Zgeč.
Pomembne mejnike v razvoju kolektiva, ki ga
danes sestavlja 337 delavcev, je udeležencem in
njihovim gostom predstavil Alojz Cuš. Med
drugim je dejal, da jih je premagovanje težav in
preizkušenj obogatilo z novimi spoznanji in jim
dajalo spodbudo za nadaljnje delo. Tako je tudi
danes, ko se v proizvodnji preusmerjajo, gre za
kmetijsko mehanizacijo, opremo in stroje, zato
so se izločili iz SOZD Elkom, ki jim je veliko
pomagal, in vključili v SOZD Agros, kjer vidijo
boljšo perspektivo, hkrati pa se tudi samoupra-
vno reorganizirali in so sedaj enovita delovna
organizacija.
Simon Pešec, direktor delovne organizacije,
je v nadaljevanju slavnostne seje predstavil
letošnje proizvodne in finančne rezultate ter
program izhoda iz težav, saj poslujejo z mot-
njami. V program so si zapisali, da bi vse težave
odpravili do konca leta 1986 ali pa še prej. No,
kljub motnjam letos ne bodo poslovali z izgu-
bo, prihodnje leto pa nameravajo proizvodnjo
povečati za 17 odstotkov, hkrati izvedli drugo
izmeno, izločili izdelke, ki ne prinašajo doho-
dka ter z lastnim znanjem, raziskovanjem in so-
delovanjem z drugimi prestruktuirali proizvo-
dnjo. Omenili smo prehod na področje
kmetijske mehanizacije. Med vzroki za takšno
odločitev je tudi ta, da bodo na ta način njihove
proizvodne zmogljivosti bolje izkoriščene kot
sedaj.
Kolektivu je ob prazniku čestital predsednik
izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj Janko
Bezjak in hkrati izpostavil pravilnost prihodnje
proizvodne usmeritve ter opozoril na naše
prihodnje naloge na gospodarskem področju.
Za tem je podelil državni odlikovanji. Anton
Korošec je prejel Red dela s srebrnim vencem,
Stanislav Cuš pa Medaljo zaslug za narod.
Priznanja delovne organizacije so ob prazni-
ku prejeli: Maks Fliks in Feliks Cvetko (zasebna
obrtnika, dolgoletna sodelavca), Ivan Auer,
Alojz Gabrovec, Ivan Brec, Dušan Kostevc,
Justina Vršič in Simon Pešec. Podelili so tudi
nagrade za delovne jubileje. Tako jo je za tride-
set let dela prejela Helena Mlakar.
Tekst in foto:
1. kotar
Š svečane seje
Driavni odlikovanji sta prejela Anton Korošec in Stanislav Cuš
Sindikalni plenum
o delegatskem sistemu
v petek, 23. decembra je zasedal
občinski svet ZSS Ptuj. Kljub te-
mu, da sklepčnost ni bila zagoto-
vljena, je svet razpravljal in ocenil
delovanje samoupravljanja in
delegatskega sistema v OZD obči-
ne Ptuj. K že napisanim ugotovit-
vam (stališčem oziroma
zaključkom) sveta za
samoupravljanje in delegatski si-
stem, člani sveta niso imeli
pripomb, saj sta samoupravljanje
in delegatski sistem edina naša
alternativa.
Svet je razpravljal tudi o
opomniku za delo v osnovnih or-
ganizacijah. V kratkem ga bodo
sprejele vse osnovne organizacije,
ki so dolžne konkretizirati
posamezne naloge iz opomnika ter
izdelati svoj opomnik z obvezno
navedbo nosilca naloge, rokom.
Zelo pomembno pa je, da pri
uresničevanju nalog sodeli-jejo
usklajeno samoupravni organi in
družbeno-politične organizacije
znotraj DO ali TOZD. S takim
delom se bomo ognili številnim
sestankom in tudi zagotovili kvaU-
tetno delo.
V pomniku je glavni poudarek
dan analizi delovanja osnovne
organizacije v preteklem obdobju
in pa pregledu programa, ki mora
zagotoviti odgovor glede
angažiranega pristopa k
zagotavljanju proizvodnje, kvali-
tete in produktivnosti dela in
potrditi spoznanje, da je osebni
dohodek v tesni odvisnosti od
rezultatov dela. V glavnem so to
naloge, ki bi jih v sindikatu morali
poznati in za katere, če bi jih
dosledno uresničevali, takih in
podobnih opominkov ne bi
potrebovali.
Svet je razpravljal tudi o
usklajevanju samoupravnih aktov.
Poudarek je bil na usklajevanju
samoupravnih splošnih aktov z
določili zakona o razširjeni
reprodukciji in minulem delu. To
nalogo bi morali v združenem delu
opraviti že do 31. decembra letos.
Kot je povedala družbena
pravobranilka samoupravljanja, je
potrebno vztrajati, da bodo v
OZD sprejele podrobne programe
za ^uskladitev z vsemi roki in
zadolžitvami.
Pod točko razno je svet največ
razprave namenil pregledu
samoupravne organiziranosti
OZD v občini Ptuj. To je tudi
naloga iz opomnika. Kritično je
ocenil prizadevanja treh ptujskih
tozdov (Certusa-TOZD Potniški
promet, IMP — TOZD Elek-
trokovinarja in TOZD Pekarne
,,Vinko Reš"), ki silijo iz višje
oblike organiziranosti v nižjo in
pri tem pozabljajo na prevzete
obveze o razvoju. Predlagal je, da
o tem odgovorneje razpravljajo
tudi v medobčinskem svetu ZSS
za Podravlje.
MG
PO NOČNEM ZBORU V TOZD POTNIŠKI
d. PROMET PTUJ H
BO ODSLEJ
DRUGAČE?
Delavci Certusove temeljne organizacije Potniški promet Ptuj so se, po
prvem neuspelem sklicu, v soboto, 24. decembra ponovno sestali na
nočnem zboru delovnih ljudi. Ta je trajal od osemnajste pa vse do
triindvajsete ure. Na njem so se v delavskem aomu Franc Kramberger
zbrani med drugim dogovorili za razpis referenduma o novi
organiziranosti delovne organizacije Certus Maribor, ki bo 16. januarja
prihodnje leto. V ta namen so že imenovali posebno komisijo, pričeli pa
so tudi s kandidacijskim postopkom za nove člane samoupravnih organov
in vodstva osnovne organizacije sindikata.
Tudi tokrat je bilo povedanih precej vročih besed na račun direktorja
tozda in vodje prometne operative. Zaradi prerekanja in medsebojnega
obdolževanja so med zborom celo odstopili nekateri člani delavskega
sveta, s predsednikom in namestnikom na čelu. Kljub temu se je pozneje
med zborom delavski svet sestal in sprejel sklep, da se z 31. decembrom
1983 razreši dolžnosti direktorja tozda Fcona Vauda. ter da sej)roti
Janezu Cafuti, — vodji prometne operative sproži disciplinski postopek.
Tako njemu kot direktorju večina delavcev očita vrsto nepravilnosti in
nesamoupravnega ravnanja.
Istočasno so člani delavskega sveta imenovali za vršilca dolžnosti
direktorja tozda Toneta Ceha iz DO Certus, ki je ta kolektiv vodil že pred
leti. Njegov mandat naj bi se pričel s 1. januarjem 1984.
Po vseh neljubih dogodkih, prekinitvi dela in izsiljenih sestankih
končno le kaže, da se bodo razmere v tej temeljni organizaciji počasi
normalizirale.
M. Ozmec
Za organiziran prevoz na delo
v ?elii. da bi zaposlenim na območju občine
Slovenska Bistrica zagotovili kar najbolje organiziran
prevoz na delo in nazaj, tudi v letu 1984, kar velja
tako za delovne organizacije, vrtce, šole in družbene
dejavnosti, so se dogovorili za predlog usklajenih
prevozov. Predlog so izoblikovali pri komiteju za
družbenoekonomske odnose, na pobudo delavcev
največjega delovnega kolektiva Impola iz Slovenske
Bistrice, kjer je zaposleno prek dva tisoč občanov.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi predlog delovnih
sobot, saj je bilo prav ob sobotah največ težav s pre-
vozi, še posebno takrat kadar v IMPOLU niso imeli
delovne sobote.
Tudi v letu 1984 se zaradi specifičnosti dela neka-
tere organizacije ne bodo mogle v popolnosti vključiti
v skupni program delovnih sobot, kar med drugim
velja tudi za delovno organizacijo Steklo Slovenska
Bistrica, ki zaposluje veliko članov iz oddaljenejših
krajev, zato imajo s prevozi prav ob sobotah velike
težave.
Viktor Horvat
TEDNIK ~ 29. december 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SVEČANA AKADEMIJA OB DNEVU JLA
Vrsta priznanj
v avli srednješolskega centra je
bila 21. decembra svečana akade-
mija ob 22. decembru — prazniku
naših oboroženih sil. Ob tej
priložnosti se je v centru zbralo
precej manj ljudi, kot smo jih
vajeni ob takih priložnostih.
Slavnostni govornik je bil Milo-
van Stankovič, komandant ptujske
vojašnice. Obudil je spomin na
razvoj  naših  oroboženih  sil,  v
Slavnostni govornik Milovan Stankovič
Primanje sveta ca SLO in DS prejema Francka Petrovič
Polkovnik DolinSek izroča malo plaketo TO Jožetu Perku,
Icomandantu občinskega štaba TO
Iz kulturnega programa
nadaljevanju pa dejal, da je ves
povojni razvoj oboroženih sil
temeljil na bogatih revolucionarnih
tradicijah, vendar v novih pogojih.
Spomnil sc je tudi Titovih besed,
da ne bomo nikoli nikogar napa-
dali, vendar smo se pripravljeni
boriti, če nas kdo napadel.
Franc Teličkovič, predsednik
skupščine občine Ptuj in Stanko
Meglic, načelnik oddelka za LO
sia v nadaljevanju svečane akade-
mije podelila državni odlikovanji,
priznanji republiškega sekretariata
za LO in priznanja sveta za SLO in
DS.
Priznanje republiškega
sekretariata za LO je prejel Jože
Lah, delavec oddelka za LO in
krajevna skupnost Majšperk.
Priznanje sveta za SLO in DS pa
KS Cirkulane, LIK Savinja —
TOZD Trgovina Ptuj, VVZ Ptuj,
Ivan Gerjovič, Jože Slodnjak,
Francka Petrovič, Franc Terbuc,
Marjan Kokol in Stane Sirovnik.
Malo plaketo TO — priznanje
republiškeea štaba TO pa je pred-
stavnik republiškega štaba TO,
polkovnik Dolinšek izročil Jožetu
Perku, komandantu občinskega
štaba TO l'tuj.
Slike: KOSI
Sklepno besedo na svečani aka-
demiji ob dnevu JLA so imeli vo-
jaki in učenci centra, ki so pri-
pravili bogat kulturni program.
MG
Se sredstva za
intervencije v kmetijstvu
v petek so se še zadnjič v tem le-
tu sestali člani izvršilnega odbora
samoupravnega sklada za inter-
vencije v kmetijstvu in porabi hra-
ne v občini Ptuj. Na računu sklada
se je nabralo še nekaj denarja in
potrebno se je bilo dogovoriti, ko-
mu nameniti sredstva, da se bodo
kar najhitreje in najbolje obresto-
vala. In odločili so se takole: 2,4
milijona teh sredstev so namenili
obdravskemu zavodu za veterinar-
stvo in živinorejo in sicer za sofi-
nanciranje programa osemenjeva-
nja svinj. V ptujski občini je nam-
reč kar okoli 17 tisoč plemenskih
svinj, ki pa so po razpoložljivih
podatkih pripuščene komaj nekaj
več kot enkrat letno. Gotovo je
vzrok za tako mali pripust tudi te-
žava, ki jo imajo rejci s pripustom.
Z načrtnim osemenjevanjem bo
mogoče doseči boljše izkoriščanje
plemenskih svinj. Tako lahko že
ob minimalnem povečanju števila
pripustov dobimo letno dodatnih
15 tisoč pujskov, kar ni nepomem-
bno število, če upoštevamo že kar
kronično   pomanjkanje  svinjine.
Za uvajanje osemenjevanja ple-
menskih svinj je prav v tem času
ugoden trenutek, ker vlada pri rej-
cih veliko zanimanja.
Pri obdravskem zavodu bodo v
ta namen pripravili vse potrebno
za gradnjo hlevov, nabavili po-
trebno opremo za pripravo seme-
na, ter za transport semena in ose-
menjevanje na terenu. Dodatno
bodo zaposlili veterinarja, rejce pa
seznanili s prednostmi nove meto-
de osemenjevanja plemenskih
svinj. Računajo, da bodo že v pri-
hodnjem letu tako osemenili okoli
tisoč svinj.
Nadalje so namenili iz sredstev
sklada za intervencije v kmetijstvu
600 tisoč dinarjev za nabavo dela
opreme kemijskega laboratoiija za
namen prehrane domačih živali.
Pri vse večjih obremenitvah kme-
tijskih površin s številom živali,
kar pomeni v bistvu intenzivno
izkoriščanje zemlje, se pojavljajo
tudi vzporedne težave. Pospeševal-
na služba ugotavlja, da rejci sicer
obvladajo krmljenje živali z vidika
količinskega krmljenja, da pa je za
hitro rast pitancev oziroma za veli-
ko prirejo mleka potrebna tako
imenovana fiziološka sitost živali,
kar pomeni popolno oskrbo živali
s potrebnimi hranilnimi snovmi.
To zahteva dosledni pristop do
problema prehrane domačih živali,
ki se nanaša na proizvodnjo, kon-
zerviranje in vrednotenje krme, se-
stav dnevnih obrokov in spremlja-
nje zdravstvenega stanja živali. Pri
obdravskem zavodu so se odločili,
da bodo za doslednejše spremlja-
nje prehranjevanja živali postopno
opremili laboratorij in gotovo je
prav, da pri tem prejmejo tudi po-
moč iz sredstev samoupravnega
sklada za intervencije v kmetijstvu.
Prav tako pomembna je tudi od-
ločitev za dodelitev sredstev kme-
tijski zadrugi Ptuj, za razvoj gove-
doreje na nerazvitih območjih
občine. Gre za pomoč pri gradnji
vzorčnih hlevov v Halozah in sicer
na podoben način, kot smo mu bili
priča pred leti na območju Sto-
perc, kjer so bili doseženi ogromni
rezultati. Tam je sedaj preusmerje-
nih 16 kmetij, ki dosegajo veliko
tržno proizvodnjo. Naj povemo za
primer podatek, da pred preusme-
ritvijo na kmetiji niso imeli mleka
niti za svoje potrebe, sedaj pa prav
ta kmetija priredi letno že okoli 60
tisoč litrov mleka. Prav vzpodbu-
dni podatki in brez dvoma gre tudi
v tem primeru za dobro naložen
intervencijski dinar.
JB
Naloge na področju
SLO v letu 1984
Na skupni seji pokrajinskega odbora in pokrajinskega komiteja za
vzhodnoštajersko pokrajino so obravnavali nekatere težiščne naloge po-
krajinskega odbora, izvršnega sveta in štaba teritorialne obrambe vzho-
dnoštajerske pokrajine v letu 1984. Posebno skrb bodo posvetili krepitvi
družbene samozaščite in uveljavljanju človeka kot temeljnega subjekta
obrambe in zaščite in uveljavljanju sprejetih sistemskih rešitev na podro-
čju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V teritorialni obrambi bo-
do poskrbeli za usposabljanje starešin, štabov in poveljstev. Enote bodo v
večji meri usposabljali tudi za posebne naloge v pogojih izrednih razmer
in elementarnih nesreč. Prav tako bodo v prihodnjem letu dogradili si-
stem mobilizacije in ga izpopolnili. Načrtno bodo dopolnjevali opremlje-
nost poveljstev, štabov in enot ter pripravili vrsto tečajev in seminarjev za
vsa področja dela. Organizirali bodo tudi praktične oblike usposabljanja
in mobilizacijsko-taktične vaje ter sodelovali v preverjanju borbene
pripravljenosti posameznih enot. Na seji so obravnavali tudi elemente
varnostno-političnih razmer in republiške usmeritve za načrtovanje ljud-
ske obrambe v prihodnjem letu.
Udeležencem seje so posredovali tudi informacijo o poteku okrogle
mize o podružbijanju SLO in družbene samozaščite, ki jo je 7. decembra
letos pripravila mestna konferenca ZSMS.' Maribor. Obsodili so njeno
slabo pripravo s strani organizatorja, zlasti način vodenja. Ugotovili so,
da je član predsedstva RK ZSMS, navzoč na tej okrogli mizi, v svoji
razpravi izkrivil nekatera splošno veljavna in sprejeta stališča s tega po-
dročja. Očitno je šlo v tem primeru za poskus enostranskega prikazovanja
razmer na področju SLO in DS. Razprava je pokazala, da se mladina v
prihodnje bolje organizira in pripravi za nadaljnjo razpravo o problemih
podružbljanja SLO in DS. Poudarili so, da vlagajo mladi v okviru mla-
dinske organizacije velike napore za podružbijanje SLO in družbene sa-
mozaščite.
Včeraj 64. seja
Včeraj. 28. decembra se je
sestal na redni seji Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj. To je bila
že 64-ta seja v tem — nekaj manj
kot 2-letnem mandatnem obdob-
ju. Pod predsedstvom Janka Bez-
jaka so obravnavali dogovor o
uresničevanju družbene usmerit-
ve razporejanja dohodka v letu
1984. o samoupravnih sporazu-
mih glede tržne proizvodnje mle-
ka in mesa v Podravju, o razvoju
lokalnih cest v občini Ptuj in o vrsti
drugih vprašanj s področja pii-
stojnosli občinskega izvršnega
sveta. F
SINDIKATI IN OHRANJANJE TRADtCU DELAVSKEGA GIBANJA
Združeno delo se še ni odzvalo
Letos so smdikati poživili aktivnosti na tem podro-
čju, saj so tudi v republiškem merilu ugotovili, da so
doslej sindikati pri ohranjanju tradicij delavskega gi-
banja premalo naredili. Komisija za to vprašanje pri
občinskem svetu ZSS Ptuj je resno prijela za delo,
dela koristne napotke, kako se organizirati in tudi
vsebinsko pripraviti, da bomo lahko začeli zbirati po-
trebni material in tudi pričeli pisati kronike. Pripra-
vljena je bila zasnova kronike.
Kljub vsemu pa še združeno delo ni dalo nobenega
odgovora. Da je temu potrebno dati ustrezen pouda-
rek, je ponovno poudarila tudi komisija na seji v pre-
teklem tednu. Pripravljen je namreč okvirni program
dela za leto 1984 in finančni program; vendar obeh
programov ni bilo moč sprejeti, saj komisija ni bila
sklepčna.
Tako tudi ni mogoče odgovoriti, če so v združenem
delu že ustanovili komisije oziroma odbore, ki bodo
skrbeli za ohranjanje tradicij delavskega gibanja. Ko-
misija je tudi priporočila, da bi kronike pisali v tajni-
štvu samoupravnih organov.
MO
Odlikovanji predsedstva
SFRJ
Na svečani akademiji ob 22. decembru — dnevu oboroženih sil, sta
Franc Tetičkovič, predsednik SO Ptuj in Stanko Meglic, načelnik oddelka
za LO SO Ptuj, izročila državni odlikovanji Hermanu Skrinjarju in
Jožetu Pulku. Prejela sta medaljo zaslug za narod.
Herman Skrinjar je zaposlen v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Med
delavci uživa ugled zaradi tovarištva in zaradi obsežnega znanja na
strokovnem področju. Skupščina občine ga je v posebnih pogojih
gospodarjenja imenovala za vodjo razvojnega sektorja.
Herman Škrinjar
JožePulko
Foto: Kosi
Tovariš Skrinjar je ob tem, da je aktiven družbeno-političen delavec, \
tudi zelo aktiven v enotah TO. Strokovno in vojaško je zelo usposobljen, i
kar se odraža na izurjenosti vojaških obveznikov v njegovi enoti.
Jože Pulko je trgovski poslovodja v MIP-u Ptuj. S svojo aktivnostjo
v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah DO, si je;
vedno prizadeval za krepitev in razvoj delegatskega sistema. j
Tovariš Pulko je v enotah TO od leta 1969, od takrat do danes pa se|
je zelo izkazal kot komandir in pri uresničevanjih vseh drugih nalog, ki so j
mu jih zaupaU v enotah TO. j
Srednješolci ob dnevu JLA
v avli srednj^olskega centra je bila v četrtek, 21. decembra'
dopoldan krajša slovesnost ob prazniku naših oboroženih sil, ki so jo
pripravili vojaki ptujske vojašnice in učenci centra.
Na slovesnosti je govoril Franc Tetičkovič, predsednik skupSčine \
občine Ptuj. V nadaljevanju slovesnosti pa so podelili 40 priznanj najbolj '
prizadevnim pri pouku obrambe in zaSčite. MG i
KRAJEVNA SKUPNOST KOG
Slavili so krajevni praznik
Prebivalci krajevne skupnosti Kog v občini Ormož so letos slavili 30. ;
krajevni praznik. S prireditvami so pričeli že 22. decembra, ko so izvedli i
strelsko tekmovanje, dan kasneje pa so na Kogu nastopili člani folklorne j
skupine iz Obreza, učenci osnovne šole Kog in člani osnovne organizacije
ZSMS Kog. V soboto so izvedli tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških |
starešin občine Ormož, v nedeljo dopoldan pa so v osnovni šoli odprli !
razstavo kmečkih jedi. Istega dne popoldneso se člani prosvetnega društva j
Jože Kerenčič predstavili z igro Mire Miheličeve Svet brez sovraštva.        I
V ponedeljek, 26. decembra, so izvedli srečanje odraslih pevskih \
zborov iz Ormoža, Ljutomera in Dornave. i
Slovesnosti ob krajevnem prazniku so zaključili v torek, 27.
decembra, s svečaA^sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij
krajevne skupnosti, kjer so podelili tudi priznanja Osvobodilne fronte.
N. D. 1
I
Državna odlikovanja za delo j
v obrambnih pripravah
v okviru skupne seje pokrajinskega odbora in pokrajinskega komite- \
ja je predsednik Mestne skupščine Maribor Rafael Razpet izročil državna j
odlikovanja nekaterim posameznikom za njihovo aktivno delo v !
obrambnih pripravah v vzhodnoštajerski pokrajini. Red bratstva in j
enotnosti s srebrnim vencem je prejel Stane Medveščdt, Red republike z .
bronastim vencem Ljubomor Delibašič, Red dela z zlatim vencem Alojz *
Gazvoda, Franc Krivec in Marjan Pečarič Red zasluge za narod s srebr-
no zvezdo dr. Ivo Cernčič, Franc Fistrovič, Slavko Kleindienst in Emil i
Slamnjak, Red dela s srebrnim vencem Anton Gliha in Ivanka Soršak, •
Medaljo dela Zorica Kočič ter Medaljo zasluge za narod Josip Bunford, j
Mihael Kovačič in Miran Ocepek. ,
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
29. december 1983 —
TEDNIK
Vedno večje nezadovoljstvo
med delavci v vzgoji
in izobraževanju
Odbor za razvoj vzgoje in izo-
braževanja ter svobodno menjavo
dela in predsedstvo skupščine izo-
braževalne skupnosti občine Ptuj
sta o zahtevah in nezadovoljstvu
prosvetnih delavcev zaradi slabše-
ga materialnega položaja osnovnih
šol, ki je bilo močno izraženo na
predzadnji seji skupščine, ta je bila
skupaj z občinskimi zbori in na se-
ji obeh zborov 8. decembra, obve-
stilo skupščino izobraževalne
skupnosti Slovenije na seji, 21. de-
cembra 1983. Predstavnik skupšči-
ne izobraževalne skupnosti Ptuj je
delegate iz vse Slovenije podrobne-
je informiral s stanjem v osnov-
nem šolstvu v ptujski občini in pri
tem opozoril na naslednje:
,,V občini Ptuj se v zadnjih letih
že čuti stagnacija razvoja vzgoje in
izobraževanja, ki je posledica zao-
strenih finančnih težav. Nezado-
voljstvo delavcev v vzgoji in izo-
braževanju se vedno močneje
odraža ob sprejemanju planskih in
finančnih dokumentov skupnosti
za izobraževanje. Zaradi tega je
izobraževalna skupnost že dve leti
zapored imela v zboru izvajalcev
težave pri sprejemanju meril za fi-
nanciranje vzgoje in izobraževa-
nja. V letošnjem letu pa tudi s
sprejemom programa dela in fi-
nančnega načrta, ki ga je zbor
izvajalcev zaradi predvidenega
zmanjševanja števila oddelkov po-
daljšanega bivanja sprejel šele na
svoji drugi seji.
Delavci zaposleni v vzgoji in izo-
braževanju so nezadovoljni in to
svoje nezadovoljstvo izraižajo na
vseh nivojih, ker je enotenje ena-
kega dela v Sloveniji tako različno
nagrajevano — takorekoč na raz-
vitost občine, v kateri je šola.
Delavcem v vzgoji in izobraževa-
nju so še dobro znane usmeritve,
ki so v preteklih letih zapisane v
vseh pomembnejših dokumentih,
da je potrebno v Sloveniji zagoto-
viti enake pogoje šolanja. Danes
pa ugotavljajo, da so ogromne
razlike med občinami. Samo nekaj
primerov: V celodnevno šolo je v
občini vključenih 6 odstotkov
učencev, povprečje v republiki je
12,7 odstotka. V podaljšanem bi-
vanju imamo 10,9 odstotka otrok,
v republiki 12,7 ali skupno v obči-
ni v celodnevni Soli in podaljšanem
bivanju 16,9 odstotka šolarjev v
republiki pa 25.4 odstotka. Poleg
tega v ptujski občini še nismo niti
eno leto uspeli sofinancirati šole v
naravi niti nabave učbenikov, še
manj pa sofinancirati delo šolskih
športnih društev ali uvedbe novih
ugodnejših normativov kar je v
razvitejših sredinah stalna praksa.
Sole pa vedno znova opozarjajo,
da s sredstvi iz materialnih stro-
škov ne bodo mogle pokriti vseh
potreb, zlasti kurjave. Osebni do-
hodki delavcev zaposlenih v vzgoji
in izobraževanju pa so stalno na
repu republiških povprečij.
Tudi v vrstah uporabnikov je ču-
titi nezadovoljstvo zaradi vedno
večjih stroškov šolanja učencev na
kar močno vphva zviševanje cen
učilom in prehrani, ki jo v naši ob-
čini, z izjemo malenkostnega
prispevka za malico, pokrijejo v
celoti starši.
In zakaj so se odločili, da z vsemi
navedenimi problemi seznanijo de-
legate republiške izobraževalne
skupnosti?
— Solidarnostni sistem, ki je do-
slej ustrezno deloval, je zaradi
zakonskih posegov postal neupo-
raben. Tako nam v občini poveza-
na rast sredstev za OD ne omogoča
povečevanja globala za izobraže-
vanje, ker je vsa skupno poraba
omejena. Tako predlagamo, da se
v takem obdobju ,,limitov" tudi
solidarnost NE izvaja po avtoma-
tizmu. Potreben je specifični pri-
stop k reševanju težav vsake doti-
rane občine.
— Skupna poraba je v občini v
globalu za 22,6 odstotka večja kot
lani. V tem so izvirni prihodki izo-
braževalne skupnosti občine Ptuj
po zadnji valorizaciji večji le za
15,7 odstotka.
— Osebni dohodki v gospodar-
stvu bodo dosegli rast prek 30 od-
stotkov. Ne glede na proklamirano
pravico do enakega družbenoeko-
nomskega položaja delavcev v
družbenih dejavnostih je izobraže-
vanju zagotovljena le 20,8 odstot-
na rast.
Povprečni OD po šolah so bili v
letu 1982 od 11.360 do največ
15.530 dinarjev, v letošnjih devetih
mesecih pa od 12.830 do 17.340
dinarjev. Ali je to res vrednost de-
la učiteljev in drugih delavcev v
šolah?
— Posledica nizke osnove iz pre-
teklih let je vedno večje zaostaja-
nje v vrednosti programov ter v
osebnih dohodkih. Stanje pa še
slabša nekako dogovorjeno
priznavanje rasti stroškov, kot da
je njihova rast odvisna od delavcev
v šolah. Nekaj podatkov: Program
IS je za 18,2 odstotka (plansko)
večji od lani. V tem so materialni
stroški priznani v višini rasti 30
odstotkov. Gospodarjenje v takem
je torej pravi čudež.
— Zaradi nemoči, poveCanja
globala sredstev v občini, je padec
vrednosti programa kot posledico
povzročil tudi pad prispevne stop-
nje. Ze več let smo na dnu lestvice
občin v SR Sloveniji, v zadnjem
uradnem listu pa smo pri pregledu
stopenj od 66 občin v Sloveniji s
stopnjo 4,13 odstotka na zadnjem
mestu.
— Zato predlagamo: solidarnost
naj v sedanjih res težkih časih
dejansko opraviči svoj obstoj in
namen. Zato naj skupščina sprej-
me izjemen ukrep in zagotovi
predvideni obseg.
Skupščina naj posreduje pri
ustreznih republiških organih, da
se omogoči v občinah kot je Ptuj
— hitrejšo rast sredstev za družbe-
ne dejavnosti in to vsaj do popre-
čnega obsega skupne porabe na
prebivalca in do poprečne višine
prispevnih stopenj.
Ta hitrejša rast v posameznih ob-
činah je možna, saj so dosedanji
zvezni zakoni zahtevali preverjanje
z zakonom omejene rasti le na ni-
voju republike.
Omogočiti čim prejšnjo izenači-
tev osebnih dohodkov prosvetnih
delavcev in iz tako izenačenega
starta zagotavljati rast v odvisnosti
od rasti OD v gospodarstvu.
Predsedstvo izobraževalne skup-
nosti Ptuj je prepričano, da so na-
vedene rešitve možne, predvsem pa
nujne. Pri tem pa ugotavlja, da v
nasprotnem primeru ni v stanju
zagotoviti oziroma zagotavljati
realizacije vsaj dogovorjenega šol-
skega programa v občini."       nnš
KOVINOSTRUGARSTVO
N DRUGA STROJNA
OBDELAVA
FEL KS CVETKO
Nova vas pri Ptuju
ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM,
OBČANOM TER OSEBNIM PRIJATELJEM
SREČNO, ZADOVOLJNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO
1984
V prihodnje se priporoča z uslugami in za naročila.

Sneg. Beseda, ki pomeni sproščeno zimsko
rekreacijo na zasneženih pobočjih, povzroča pa
tudi obilo skrbi vsem udeležencem v prometu.
Sneg, čigar sopotnika sta led in megla povzro-
čata voznikom nevšečnosti, ki jim marsikdaj
niso kos, f>osebno, če niso pravočasno poskrbeli
za svojo in tujo varnost.
Kaj govorijo cestno prometni predpisi o
opremi osebnega avtomobila in vožnji z njim v
zimskem času?
— Vsako motorno vozilo mora imeti med
vožnjo v pogojih zmanjšane vidljivosti, kamor
štejemo tudi meglo, sneženje ali dež, prižgane
zasenčene luči.
— ;Za vožnjo v zimskih pogojih mora imeti
avtomobil brezhibne otiralke vetrobranskega
stekla, napravo za pranje vetrobranskega stekla
in prezračevalne naprave, ki onemogočajo zaro-
sitev stekel.
— Avtomobil mora imeti vsaj na pogonskih
kolesih gume z zimskim profilom, sicer pa gume
s celoletnim profilom na vseh kolesih, ter
obvezno snežne verige.
Priporočljivo je, da ima voznik s seboj tudi
strgalo za led, metlico, manjšo lopato in po
možnosti tudi nekaj peska. S temi pripomočki
bo lahko očistil avtomobil snega in ledu in si
pomagal na cesti.
Voznik bo pred vožnjo očistil vsa stekla in
luči umazanije, ledu in snega, ki bi ga med
vožnjo lahko motil in ogrožal voznika za seboj,
če bi zaplate snega letele z avtomobila, preveril
bo vse luči na avtomobilu in šele nato odpeljal.
Vožnjo bo vselej prilagodil stanju na cesti,
povečal varnostno razdaljo, prižgal luči in vozil
skrajno previdno, kajti nikoli ne ve, kje ga čaka
na cesti led, megla ali sneg, kljub temu, da je
cesta na pogled suha. Najnevarnejša mesta so
na mostovih, v tunelih, usekih ali ob gozdu,
kjer sonce podnevi ne odtali močne zmrzali.
Za vožnjo po ledu ali snegu si velja zapom-
niti, da niso dovoljene nikakršne nagle kretnje,
posebej to velja za speljevanje, pospeševanje,
zaviranje ali zavijanje, kjer lahko kolesa kaj
hitro zdrsnejo. Najpametneje je, da na zasne-
ženi cesti pozabimo na zavore. Pospešujemo
počasi, zaviramo pa z motorjem, tako da
postopoma pretikamo hitrosti navzdol. Ce
avtomobil po snegu ali ledu zdrsne, tedaj
moramo izklopiti pogon, z volanom pa sku-
šamo ujeti avtomobil. Zaviranje ali pospeše-
vanje v taki situaciji nas bo pripeljalo do
najbližjega jarka.
In še o snežnih verigah. To so namenjene le
vožnji po snegu naj bo zbit ali ne. Snežne verige
omogočijo pogon avtomobila v pogojih, ki jim
niso kos nobene 5e tako dobre gume, obenem
pa omogočajo vodljivost avtomobila in zavira-
nje. Sicer pa velja, da z verigami vozimo največ
do 60 km/h.
Seveda pa verige niso primerne za vožnjo po
ledu ali snežni brozgi. Vozniku sicer dajejo var-
ljiv občutek boljšega oprijema koles, dejansko
pa zmanjšujejo učinek samo gurne. Na ledu
bodo verige hitreje zdrsnile kot pa guma, v
snežni brozgi pa je učinek enak vožnji po suhi
cesti, kjer veriga zmanjšuje stik kolesa s cesto.
Voznik, ki bo verigo uporabljal tako, bo po-
škodoval gume, najverjetneje pa tudi druge dele
avtomobila.
V trgovinah je moč dobiti več vrst verig, ven-
dar pa bo voznik, ki bo f)ozimi več vozil, kupil
boljše verige, ki jih je tudi laže natakniti. Ce do
sedaj še niste natikali verig p < kolesa, poskusite
to prvič doma na toplem, da vam na cesti ne bo
delalo težav. _  . •    •
Svet za preventivo m vzgojo
v cestnem prometu s članico
Avto-moto zvezo Slovenije

m NAS v KLUBU
Ce za odgovor že vemo, tem bolje. Ce pa še
ne, si ponovimo vsa pravila, ki so povzeta po
knjigi ■,,Alkoholno omamljen" od Ramovša.
1. Bodi zmeren, srce in pamet sta dragocenej-
ša kot pivski užitek ali prepoln želodec.
2. Ne pij, kadar si v zagati ali notranji stiski,
to je beg pred stvarnostjo v omamo. Človek si,
spoprimi se z njo.
3. Ne pij, če te mika cenen pivski užitek,
potrudi se za zdrave radosti, ki jih v življenju ne
manjka.
4. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo,
telo potrebuje tekočino ne strupa.
5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na
prazen želodec.
6. Takoj se umakni iz pijane družbe.
7. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte
oči za ,,črno kroniko" njegovih posledic okrog
sebe.
Šesto pravilo je ukazovalno TAKOJ SE
UMAKNI IZ PIJANE DRUŽBE. Seveda je
najvažnejše odgovoriti si: ,,Kje, zakaj in koliko-
krat na mesec, leto, se najdem v pijani družbi v
gostilni, sem je deležen na svojem domu, ob pri-
jatelju, sosedu, sorodniku, na praznovanjih v
podjetju in podobno?
Zakaj in kolikokrat zahajam v gostilno?
Mar zato, ker sem se že navadil pred delom in
po delu ,,odžejati" z alkoholom? Mogoče zato,
ker tam iščem rešitve za svoje težave v omami?
Ali pa potrebujem družbo?"
Ramovš pravi: ,,Ljudje, ki so rahlo opiti,
postanejo vsiljivi: sogovornika dobesedno
posiljujejo s pijačo, ob tem pa meljejo in
čvekajo vse mogoče. Malo pametnega, veliko pa
takega, česar sicer ne upajo povedati, zato jih v
takem stanju globoko spoznaS, po starem prego-
voru: In vino veritas — V vinu je resnica. Se
posebno je neznosna in vsiljiva večja druščina
pijanih. Pametnemu in doživljajsko globokemu
človeku je zelo neprijetno v taki družbi ali s
takim človekom. Noče se opiti in postati še sam
takšen, silijo ga s pijačo. Mnogi se skušajo bra-
niti in utemeljujejo, zakaj ne bodo zdaj nič več
j»ili^ amr>ak spet druftič. To je jalovo delo, saj
omamljenemu človeku pamet ne deluje tako kot
treznemu, zato se sploh ne moreta sporazume-
vati, ampak govorita drug mimo drugega.
Morda bo pijani na videz celo popustil in pritrdil
treznemu, toda tako narede ljudje pogosto, če
vidijo, da ne bodo prepričali sogovornika, več pa
jim je do tega, da ostane z njimi v pogovoru, kot
da jim pritrdi.
Pijan človek čuti: Ce bo tale ostal dalj časa z
mano, ne bo dolgo tako mislil. Prav zaradi tega
je pametno umakniti se iz pijane družbe."
Take družbe si lahko deležen tudi doma ali pri
prijatelju . .
Ramovš pravi: ,,Od nekdaj so se sorodniki
shajali na skupna praznovanja. Sosedje so se
zbirali nocoj pri tem, jutri pri drugem, za razna
,.družabna" dela: ličkanje koruze, preja, izdelo-
vanje suhe robe, luščenje fižola, lupljenje bučnih
semen za olje, kresovanje, koline . . . Ce je pri-
šel k hiši popotnik ali berač, so ga gostoljubno
sprejeli čez noč in preživeli ob njegovem pripo-
vedovanju, petju in burkah vesel večer.
Vse te gostoljubne priložnosti so bila prava
srečanja: ljudje sc se rfjirali da bi se res srečali,
globlje spoznavali in medseboino bogatili.
Srečanja tudi zato, ker so jih osrečevala, jim
prinašala življenjsko radost, pripovedovali so si
doživetia, donela je pesem, šalili so se,
pripovedovali so si pravljice in zgodbe, ki so jih
razgibavale duševne sile, občutib so lepoto in
uspeh sloge in skupnega dela . . . Kako radi so
se zbirali! Ko so se veselili takih srečanj! Bila so
jim sprostitev in poživitev.
Seveda so pri takšnih praznovanjih tudi jedli
in pili: praznično-boljše kot navadne dni. Ne pa
oiianč^ali. Kdor se sreča z ljubljenimi ljudmi^
ga srečanje osrečuje m bistri, ne pa spodbuja v
dolgčas omame!
Tudi danes se radi obiskujemo in skupno pro-
slavljamo. Nevarnost je, da TO DELAMO
MALOMEŠČANSKO: BAHATO PONU-
JAMO IZBRANA JEDILA, VSILJUJEMO
PIJACO, STREZEMO S PIJAČAMI
„VISJIH" KROGOV (VISKI, RAZNI TUJI
LIKERJI . . . Ce bi kdo zahteval brezalkoholno
pijačo, bi bili gostitelji in gostje ,,res užaljeni"!)
SE POGOVARJAMO O SLUŽBI, GRAD-
NJAH, PLACAH, VREMENU, DRUG DRU-
GEGA SPODBUJAMO: ZAPOJMO KAKO!
Kdo bo povedal kako šalo? . . . NITI NE
OPAZIMO, DA JE VSE SKUPAJ PRAVZA-
PRAV NEKAKO IZUMETNIČENO IN PRI-
SILJENO, DA DOLGOČASNOST. In rahla
omama, ko malo več popijemo, se v takem ozra-
čju kar prileze.
Malomeščanska družba ni srečanje, ampak
skup ljudi, ki se vedejo bahato, ki bogato stre-
žejo in se vljudno pogovarjajo ... za to krinko
pa so osamljeni, puhli in nemočni. Malomeščan-
ska strežba, ki je skvarjen nadomestek gosto-
ljubnosti in družabnosti, pa je nevarna
priložnost za alkoholizem. Boli nevarna je
osamljenost m zapiranje vase."
Svetujemo vam: Cim veC pristnih domačih
praznovanj in družabnih srečanj, na katerih se*
boste medsebojno bogatili in globlje spoznavali.
(Nadaljevanje prihodnjič!)
Dr. Z. L
V pripravi pratika
v pratiki ali koledarju prireditev v letu 1983, smo Ptujčani imeli več
prireditev. Pri snovanju pratike za leto 1984 pa je urednik Janez Bogataj
Ptujčanom predlagal, da uvrstijo še tradicionalne sejme: Jurjev, Ožbaltov
in Katarinin. Tako lahko pričakujemo, da bo v pratiki za leto 1984, kar 25
ptujskih prireditev. V koledarju prireditev za Podravje pa bodo po vsej
verjetnosti zajete vse prireditve, ki jih med letom v občini pripravljajo in
organizirajo najrazJičnejši dejavniki. Nekaj prireditev pa se bo brez dvoma
uvrstilo v zvezni koledar prireditev.
Del gostinsko-turistične ponudbe Ptuja in okolice pa bo predstavljen
tudi v turističnih informacijah, ki jih vsako leto izda mariborska turistična
zveza v nakladi 30 tisoč izvodov.
Na področju turistične propagande in informacije so aktivni tudi pri
občinski turistični zvezi Ptuj. Pred kratkim je namreč zveza naročila po-
natis ptujskega prospekta, saj je stari pošel. Na zalogi je še 1200 izvodov.
MG
TEDNIK - 29- december 1983
NAŠE KMETIJSTVO - 5
IZVOZ PTUJSKEGA VINA
Že druga cisterna
na Japonsko
Ptujski kletarji že več let izva-
žajo svoje vino, količine, ki jih
uspejo prodati na tujih trgih pa so
iz leta v leto spreminjajo. Ker se
zavedajo pomembnosti zagotavlja-
nja deviz so v zadnjem času vložili
v povečanje izvoza precejSnje
napore in letos bodo dosegli na-
črtovani izvoz 50 vagonov. Ptujska
vina se na svetovnem tržišču sicer
kosajo z najboljšimi, kljub temu
pa dosegajo zaradi velike ponudbe
precej nizke cene. Naj-
pomembnejši kupd naših vin so
Združene države Amerike. Zvezna
republika Nemčija, Belgija in
Velika Britanija. V zadnjem času
so uspeli prodreti z našo žlahtno
kapljico prav na drugi konec sveta
— na Japonsko. Prejšnji teden so
odpremili že drugo 20 tisoč litrsko
cisterno Laškega rizlinga. Razvese-
ljivo je, da se tudi za prihodnje
leto že dogovarjajo za izvoz večjih
količin vina v to daljno deželo, pa
tudi dejstvo, da Japonci plačajo
več kot zahodnoevropski in ameri-
ški kupd. Odpiranje novih tržišč
daje ptujskim kletarjem možnosti
bistvenega povečanja izvoza. Tako
Druga 20-tisoč-litrska cisterna Laškega rizlinga ZP Japonskega kupca
Foto: JOS
načrtujejo prihodnje leto izvoziti
kar 70 vagonov vina. Pravijo, da
je plan realen in da ga bodo ures-
ničili. JB
TOZD TEHNOSERVIS
Razvili svoj
proizvodni program
Osnovna dejavnost temeljne or-
ganizadje Tehnoservis je sicer
servisiranje kmetijske mehanizaci-
je. V želji, da bi zagotovili delo
večjemu Številu delavcev in da bi
pomagali kmetijcem so se pred le-
tom in pol lotili pomembnega dela.
Rezultat dela v konstrukdjskem
oddelku sta dva nova izdelka —
kemilna prikolica in rotadjski
stroj za okopavanje vinogradov.
Za zadnjega so prejeli na leto-
šnjem 21. kmetijsko živilskem sej-
mu v Gornji Radgoni zlato meda-
ljo.
Krmilna prikolica, doslej so jih
izdelali pet, je namenjena lastni-
kom večjih govejih farm. Gre za
prikolico, ki jo vleče oziroma po-
ganja traktor. Vanjo dajo živino-
rejci v določenih odstotkih silažo,
koncentrat in mleto koruzo, vse to
pa se v prikolici temeljito premeša,
nato pa s pomočjo transportnega
traku dozira v jasli. Gre torej za
zelo pomemben pripomoček pri
krmljenju živine.
Krmilna prikolica TS-K7
Rotacijski stroj, izdelali so vzor-
čni primerek in zanj prejeli že
omenjeno priznanje, je namenjen
za obdelovanje večjih vinogradni-
ških površin. Tudi to je traktorski
priključek, prekoplje pa površino
med trsi do globino 40 centime-
trov. Seveda to ni vse, česar so se
lotili iznajdljivi delavci Tehnoser-
visa. Kot smo že poročali izdelajo
sami marsikateri rezervni del,
transportne trakove tudi v bodoče
pa bodo razvijali razne traktorske
priključke, skratka vse, kar potre-
bujejo kmetovalci pa na našem
tržišču ni mogoče dobiti. Veseli so,
da jim pri njihovih prizadevanjih
tudi finančno pomaga tudi razi-
skovalna skupnost občine Ptuj.
JB
VELIK INTERES ZA GRADNJO FARM
v temeljni organizadji kooperantov pri
Mesokombinatu Perutnina Ptuj so se morali v
minulih letih zelo truditi, da so uspeli najti in-
teresente za gradnjo perutninskih farm. Danes je
stanje povsem drugačno, saj je kooperacijska vzreja,
piščancev že našla mesto v našem kmetijstvu in zago-
tavlja socialno varnost velikemu številu ljudi. V zad-
njem času si vse več kooperantov Perutnine z rejo
piščancev zagotavlja tudi zdravstveno in pokojninsko
zavarovanje.
Za letošnje leto so načrtovali zgraditi pri
kooperantih 15 objektov za vzrejo brojlerjev, zaradi
velikega zanimanja pa so jih zgradili kar 25. Ker so
možnosti nadaljnjega širjenja kooperacijske vzreje
piščancev omejene, načrtujejo za prihodnje leto
gradnjo 15 objektov, čeprav imajo že danes za to
več kot 90 kandidatov.
JB
OBVESTILO ČEBELARJEM
Redna letna konferenca čebelarskega društva Markovci, ki bo v soboto
dne, 7. 1. 1984 ob 15. uri v domu upokojencev Zavrč z običajnim dnev-
nim redom.
Vabimo in prosimo vse čebelarje, ki prezimujejo svoje čebele v KS Mar-
kovci, Cirkulane in Zavrč, da se včlanijo v naše društvo in pridejo na letno
konferenco. Pismenih vabil ne bomo pošiljali.
Cd Markova
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
29. december 1983 - TEDNIK
Dober den! Zodnjič v toten leti. Kak, da bi se zabliskalo Je staro leto
minulo no nan že novo na dveri no pleča trka. Saj vete kak poje tista
pesem: ,,Kam le čas beži, kam se mu mudi..." To, da se vsi storamo,
no nemre nibeden večno mlodi ostoti no, je najbrž ena redkih resnic, ki se
je ne do podkupiti ali kak drgačik obrnoti. Tu smo si vsi enoki, reveži no
bogatini.
Pa kaj bi fdozofirali, poglednimo rajši kaj nan je napisa moj soime-
niok Lujzek iz Slavšine v krajevni skupnosti Vitomarci. Pismo je boj
dugo zato sen ga malo skrajša no sfrizira: „ V našem kraji je precik novic
tak, ke mojo Udje kaj za oglodati. Ce se druge ne zgodi, te kokšni pujcek
sfali. Pri eni hiši so koline meli. pa jim je pujcek odiša ali boj po
domočen povedano našče je že vkuper zloženo meso vkni. Ja meso je
drogo, pa se sploča tudi na tokšni način do pečenke priti. Pa to neje edini
primer: Na drugem kunci sta ponoči iz štalinke dvo šest tjednov stara
svinjska dojenčka odišla. Nešče jima je pač moga na vuhe šepniti:
„Pojdita z menoj, če ne bom vaju odnesa. " Najdejo se tudi tokšni. kise
niti teleti ne odrečejo. Prenioj duši, tota mesna kriza no draginja je
pripelata tak daleč, da neje varna več nibena svinja . . .' Vsen želin srečno
v novem leti.
Lujzek, hvala za pismo. Z uvod odgovora bon ti ponova tisti verz:
,,Naj bo pujcek, mujcek ali pesek, samo, da je mesek. "Meso je v mesnici
resen tak drogo, ke si ga lahko človik privošči samo zja ta vejkše svetke.
Ce meni keri reče, da sem svinja, sen ponosen, saj ime tote domače živoli
že dugo neje več žaljivka. Lujz, piši nan še kaj.
V no ven leti van drogi bralci, stori no mlodi. stabilizacijsko prizadeti
no neprizadeti, želim vse tisto, kar si tudi sami najbolj želite: srečo,
zdrovje. mir na sveti, več dela no denarja, manj redukcij, večji izvoz,
manj Milkinih paketov, cene, ki ne bi iz dneva v den rasle no tokšne
ploče. ki hi vw/ od mesca do mesca preživele.
Kdo bodete na Silvestrovo cengara na vuri eden gor na drugen, bon
misla na vse vos
SREČNO —VAS L UJZEK
Novoletno darilo
tisoči stranki
Optik Leo Pire, kije pred petimi leti
odprl optični servis na Slovenskem
trgu v Ptuju si je v tem obdobju pri-
dobil številne stranke. To ima, kot sam
pravi, za dokaz, da so z njegovim de-
lom ljudje zadovoljni in ga radi obiš-
čejo. »Vsake stranke sem zelo vesel. Če
Za tisočo stranko očala zastonj
jo vidim prvič, ali gre za mojo redno
stranko«, pripoveduje Leo Pire. »Vesel
sem toliko bolj ker vidim, da mi ljudje
zaupajo in da jim lahko s strokovnim
nasvetom in hitro izdelavo očal po-
magam. Hvaležen sem vsem, ki so me
kdajkoli obiskali in vsem, ki me še
bodo. Vsem bi rad poklonil novoletno
darilo, pa žal to ni mogoče. Zato sem se
odločil in svoji letošnji tisoči stranki
očala podaril. Upam, da bo prihodnje
leto strank še več, saj jim bom poleg
očal v prihodnje nudil tudi kontaktne
leče. Sicer pa, vse, ki imate težave z
vidom vabim, da me obiščete, obenem
pa vam želim srečno novo leto 1984!«
JB
Mladina Sestrž prireja
silvestr vanje
Kolje že nakaj let običajno so se tudi
letos mladinci iz Sestrž odločili, da
organizirano skupaj z vaščani Sestrž in
ostalimi okoličani preživijo to naj-
daljšo noč v letu. Seveda zaradi tega
ker nimajo na razpolago dvorane, so
tudi letos naleteli na pomoč vaščana
Franca Cepa, ki bo odstopil obrtno
delavnico; v njej bo izvedena priredi-
tev. Čeprav prostor ni najbolj name-
njen za tovrstne prireditve pa so z njim
zadovoljni, saj so že bile podobne
prireditve čeprav na improviziran na-
čin dobro izpeljane. Seveda v tem času
tečejo priprave in urejanje programa,
ki bo zabavnega in humorističnega
značaja, izvajali ga bodo sami. Prav
zaradi dobre organizacije in zabave se
iz prireditve do prireditve število
udeležencev povečuje. Vaščani Sestrž
radi prihajajo na prireditve, ki jih
organizirajo mladi, obenem pa se na ta
način krepijo medsebojni odnosi.
Ob takšnih srečanjih razlika v letih
sploh ni prisotna in z razumevanjem
prisluhnejo težnjam mladih in iim z
veseljem pomagajo. Tudi silvestrska
noč bo tekla v znamenju najboljših
želja, posebno pa tistih želja, ki so
pomembne in so družbenega interesa,
tako za starejše kot mlajše. Ob tem
mislijo, da želje ne bodo samo fraze,
ampak, da bodo postale resničnost. Ob
koncu starega leta in vstopa v Novo
leto 1984 želi mladina Sestrž, srečno,
zdravo, zadovoljno in obenem vabi na
prireditev, ter želi vsem obiskovalcem
prijetno počutje na Silvestrskem ve-
čeru.
Branko Beranič
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (133)
0 učbenikih za
tuje jezike
»v tretjem in četrtem letniku usmerjenega izobraževanja imajo učenci ne-
katerih šol od Zavoda SRS za šolstvo predpisane učbenike za angleščino in
nemščino, ki jih je izdal beograjski Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Učni
jezik v njiju je anglešk. oz. nemški, v obeh pa je na koncu dodan kratek seznam
neznanih besed in fraz, ki so prevedene v srbohrvaščino. (V nemškem učbeniku so
celo v cirilici). Ali je prav, da slovenski učenci uporabljajo tak učbenik? Mar ne bi
bilo mogoče za slovensko tržišče slovarski del prevesti, če že svojih učbenikov ne
premoremo? Za prvi in drugi letnik jih namreč imamo, in to vsebinsko in meto-
dično kvalitetnejše,« pravi v svojem pismu profesor germanist.
Tudi učbenika, kiju navaja naš dopisnik, upoštevata sodobne metode po-
učevanja tujih jezikov in po tej plati ustrezata. Glede slovarskega dela, pa tudi
glede naslovne strani, pa je zadeva drugačna. Slovarska razlaga bi za slovenske
učence seveda morala biti v slovenščini, saj je ta po šolski zakonodaji učni jezik v
naši republiki. Poleg tega učenci srbohrvaških razlag besed in fraz gotovo ne bodo
dobro razumeli. Tudi nimajo vsi pri roki ustreznega dvojezičnega slovarja, da bi ga
uporabljan namesto slovarskega dodatka v učbeniku.
Zavod za šolstvo bi moral ravnali odgovorneje, ko take knjige predpisuje za
rabo v Sloveniji. Nujno bi moral poskrbeti za slovenski prevod slovarskega dela in
naslovne strani v obeh knjigah, če že za izvirne učbenike ne more.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi
pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL
Slovenije, Ljubljana. Komenskega 7.
TEDNIK ~      december 1983!
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Kari Marx,
njegm družinai
in prijatelji
(5. nadaljevanje)
Čeprav je Engels pomagal svojemu prijatelju, je bila njegova
pomoč za tako veliko družino kot je bila Marxova še vedno
premajhna, Marxov zaslužek pa kar naprej neznaten.
Ko je dobil Marx ob koncu leta 1851 vabilo od urednika New York
Tribune, naj sodeluje v časniku s pisanjem o dogodkih v Evropi, seje
vžgala iskrica upanja za boljšim zaslužkom. Ker pa je Marx v tem
času še slabo znal angleško, je objavljal te članke Engels z imenom
Karla Marxa. Tako je povečal prijatelju pomoč.
POMEMBNI DOGODKI
Marx se je po letu 1850 zatopil v kritiko politične ekonomije v
kapitalizmu. Ure in ure je presedel pri tem delu v knjižnici Britan-
skega muzeja. To je bilo glavno njegovo delo, ki ga je tu pa tam
prekinil z obravnavo druge teme. Tako je napisal najprej knjigo z
naslovom: ,,Osemnajsti brumaire Louisa Bonaparteja," ki je odlično
delo o državnem prevratu v Franciji. Se pred tem je obravnaval
kčlnski proces proti revolucionarjem in razgalil, kako je nazadnjaška
oblast podvalila z lažnimi dokumenti krivdo obtoženim. S pisanjem o
tem, je dosegel, da se je kčlnski proces razvodenil. Pisal je tudi
članke o svetovnih dogodkih, o Krimski vojni, ruski politiki, vojni v
Italiji. Leta 1859 je izdal prve izsledke ekonomskega raziskovanja
,,Prispevek h kritiki politične ekonomije." V predgovoru je napisal
sintezo svojega pogleda na zgodovinski razvoj. Knjiga je izšla julija
1859.
Za tem je Kari Wogt oklevetal Karla Marxa. Bil je glavni
predstavnik buržoazne demokratične emigracije. V odgovor mu je
Marx napisal sijajen polemičen članek z naslovom ,,Gospod Wogt."
To je bilo leta 1860.
Spomladi 1961 je Marx odpotoval v Berlin in se tam srečal s
socialistiom Lassallom, ki je Marxu predlagal, da bi skupaj izdajala
časnik. Iz te moke pa ni bilo kruha, kajti Lassall ni užival ugleda pri
Marxu in Engelsu zaradi svojega oportunizma do buržoazije.
Iz Berlina je Marx odpotoval v Kčln, nato pa v Trier — svoj
rojstni kraj. Obiskal je po dolgem času svojo mater. Pri tem je občutil
neločljivo povezanost z njo, ki ga je vodila skozi življenje v otroških
in deških letih. Cez dva dni je odpotoval na Holandsko v Amsterdam
h bratrancu, bogatemu trgovcu Philipsu. Tu je več dni počival, nato
se je vrnil v London in se zatopil v pisanje politične ekonomije.
V Londonu je bila leta 1864 na pobudo Marxa in Engelsa
ustanovljena Mednarodna delavska zveza — internacionala. Marx je
zanjo sestavil ustanovni manifest, ki je nadaljevanje komunističnega
manifesta iz leta 1848. V generalnem svetu je bilo v začetku 40 do 50
članov. Marx je postal duša Mednarodne delavske zveze. Delo zanjo
je terjalo od Marxa veliko časa, veliko dopisovanja, osebnih stikov s
člani generalnega sveta.
V tem času se je srečal po šestnajstih letih z Bakuninom, ki so ga
leta 1848 krivično obdolžili, da je agent carske Rusije. V resnici pa je
veliko prestal zaradi revolucionarne ideje. Bil je sin plemiških staršev,
a naslov plemiča so mu odvzeli, ker je javno nastopal proti carskemu
nasilju. Propagiral je panslavizem — skupno državo^ slovenskih
narodov. Maja 1849 se je udeležil upora v Dresdenu, bil aretiran,
obsojen na smrt, nato pomiloščen in predan Avstriji, kjer je preživel
pol leta prikovan v verige v ječi. Leta 1851 so ga izročili Rusiji, kjer so
ga po zaporu deportirali leta 1857 v Sibirijo. Od tam je leta 1861 prek
Japonske in Amerike zbežal v London. Marx je z zanimanjem
poslušal Bakunina, ko mu je pripovedoval o svoji trnjevi poti
revolucionarja. Toda Bakunin se je v svojem političnem razvoju
vedno bolj oklepal anarhizma. Zato sta se kmalu razšla, še več,
pozneje je prišlo do ostrih sporov med njima, ker je zaigral Bakunin
razdiralno vlogo v internacionali z osnovanjem svoje zveze, Alianse z
anarhičnim programom. V letu velikega uspeha Marxa in Engelsa —
rojstva internacionale, je zadela Engelsa huda nesreča. Umrla mu je
žena Mary. Le delo in prijateljstvo z Marxom sta blažila njegovo
žalost.
Po smrti francoskega publicista Proudhona leta 1865, je urednik
lista Socialdemokrat, povabil Marxa k sodelovanju. Marx je poslal
uredniku ustanovni manifest internacionale, kar mu je objavil. Toda
list je kmalu zašel v vladne vode in Marx ni več v njem sodeloval.
Februarja 1865 je sklenil Marx pomembno zvezo. Obiskal ga je
Paul Lafargue, tedaj Proudhonov privrženec. Prišel je iz Pariza. Bil je
star 24 let in je študiral medicino. Rasno je bil mulat, kajti njegova
babica je bila zamorka. O srečanju z Marxom je Lafargue napisal:
,,Svoje žive dni ne bom pozabil vtisa, ki ga je name naredil prvi obisk
pri Marxu. Marx je bil tedaj bolehen. Pisal pa je I. del Kapitala, ki je
izšel dve leti pozneje, leta 1867. Bal se je, da bi svojega dela ne mogel
dokončati, da bi moral opustiti tudi delo v mednarodnem delavskem
boju. Zato je z veseljem sprejemal mlade ljudi. Rekel je:" ,,Vzgojiti
moram može, ki bodo nadaljevali za mano moje delo."
Med Lafargom in Marxom je vzklila tesna zveza. Mladi Paul je
prišel v Londonu do spoznanja o znanstveni vrednosti Marxovih del
ter osvojil Marxov nauk. Ko se je seznanil z Marxovo hčerko Lauro,
je med njima vzklila ljubezen in prišlo je do poroke. Paul pa je, odkar
je stopil v Marxov dom, veliko prispeval k razvoju delavskega
gibanja.
HUDI UDARCI
V Angliji je Jenny dve leti za sinom Guidom rodila hčerko
Franzisco, leta 1855 pa hčerko Eleonoro. Klicali so jo Tussy. Leta
1857 se je rodil v družini zadnji, sedmi otrok, ki je umrl tri dni po
rojstvu.
Številna družina je bila povezana v veliki ljubezni, ker je olajšalo
marsikaj hudega, ki jo je doletelo.
Po smrti malega Guida, ki je umrl, star štiri leta, je leta 1856
smrt spet potrkala na hišna vrata in tokrat pobrala hčerko Franzisco.
Bila je zima, ko je zbolela. Mara je kuril, da bi pomagal mali bolnici.
Jenny in Helena sta ji kuhali čaje. Nič ni pomagalo. Mrtvo deklico so
položili v sobi na mizo, kajti za krsto ni bilo denarja in tudi ne za
grobek. Mrtvi otrok je ležal kar tri dni na mizi. Vsi drugi so polegli v
drugi sobi. Tretji dan se je Jenny ojunačila, stopila k sosedu, fran-
coskemu beguncu in ga prosila za pomoč. Dal ji je dva funta, za kar
je kupila grobek na pokopališču revežev, v katerega so jo položili.
Tretjič je smrt potrkala na vrata Marxovega doma leta 1856.
Pobrala je sina Edgarja-Muša, starega osem let. Muš je bil sreča
družine, za svoja leta telesno slabo razvit, šibak deček. Imel pa je
bistro glavo, zlato srce in veliko naravo. Bil je ljubljenček vseh v
družini. Tudi njega so položili na mizo, kjer je pred njim ležala
Franzisca. Jenny je od obupa zbolela in Helena je zbrala vse moči, da
je skrbela za vso družino in bolnico Jenny.
Marx je v hudi žalosti za sinom pisaJ Engelsu: ,,Dom je prazen in
ubog, ker je umrl dragi deček, ki je domu dajal življenje in je bil
njegova duša. Mnogo nesreč sem prebolel, toda šele sedaj vem, kaj je
najhujše. Čutim se popolnoma uničenega ... Pri vsem strašnem
trpljenju, ki sem ga preživel te dni. me je venomer podpirala misel
nate in tvoje prijateljstvo m upanje, da tjova v ovoje na svetu lahko
stopila Se kaj pametnega."
Marx je preživljal hudo žalost za sinom v svojem 38 letu starosti.
Jeseni tega leta je za več dni obiskal prijatelja v Manchestru, domov
se je vrnil spočit.
Ko je Jenny leta 1856 umrla mama in je podedovala svoj delež
premoženja, je to družini olajšalo življenje za dalj časa. Lahko so se
preselili v novo stanovanje. Konec leta 1963 je umrla Se Mancova
mati. (nadaljevanje prihodnjič)
Srebrni jubilej
združenih pevcev
Za mnoge je jesen 1958 pomenila
nekaj povsem običajnega, nekaj,
kar se nezadržno ponavlja iz leta v
leto, ko se narava umirja in ponu-
ja kmetu sadove njegovega dela.
Pospravil je poljščine, obral trto in
ko so se dnevi v svoji megleni sivi-
ni skrajšali v popoldansko temo, je
na Martinovo poizkusil ,,ta nove-
ga". Za kmečkega človeka so to
prvi dnevi počitka in čas ko si za-
čne iskati druščine. Nekateri pri
sosedih, eni pri gasilcih, drugi v
kulturno umetniških društvih.
Kulturno življenje takratne Kore-
ne se je odvijalo kar v treh izredno
prizadevnih dramskih skupinah.
Ljubitelji pesmi pa so pogrešali or-
ganizirano zborovsko petje. Na že-
ljo za pesem vnetih, je Alojz Jost,
ki je jeseni 1958 na Koreni nastopil
službo ravnatelja šole, zbral okoli
sebe 20 najbolj zagnanih pevcev od
blizu in daleč. Grla so preizkušali v
takratni še neprenovljeni šoli, ali
pa celo v nezakurjeni zadružni
dvorani. In kaj naj bo začetek
zbora, če ne slovenska ljudska pe-
sem, ki nam privre iz srca in zado-
ni v vsej svoji lepoti. Do svojega
prvega nastopa ob proslavi Dneva
žensk marca 1959, je zbor naštudi-
ral že štiri pesmi. Se danes se spo-
minjajo tega dne. Stara dvorana v
leseni baraki je bila nabito polna.
Ob pogledu na množico navzočih,
so se marsikateremu pevcu zatresla
kolena, saj je bilo treba pred do-
mačim občinstvom pokazati rezul-
tate vaj. Toda ko je po prvi pesmi
zadonel navdušen aplavz, je tudi
trema minila. To je može toliko
opogumilo, da so se odločili
obdržati zbor za vsako ceno, kar
jim je kljub nekaterim kriznim ob-
dobjem uspelo vse do današnjih
dni.
Petindvajset let je doba, ko iz
fantiča zrase mož, iz deklice žena-
mati, iz zborčka pa je nastal zbor,
kajti korenskemu se je najprej pri-
družil vurberški, pred šestnajstimi
leti pa še moški pevski zbor Emil
Adamič  iz Dupleka.  Nastal je
Združeni pevski zbor Korena,
Duplek, Vurberk, ki danes šteje 30
aktivnih pevcev, povečini delavcev,
kmetov, uslužbencev in drugih
poklicev.
Zbor je doslej nastopal na vseh
proslavah v kraju in okoliških kra-
jevnih skupnostih ter po raznih
krajih Slovenskih goric. Udeležuje
se vsen revij pevskih zborov občine
Maribor in s svojim sporedom red-
no sodeluje v oddajah Radia Ptuj.
Letos je zbor prejel še srebrno pla-
keto za več letno zaporedno sode-
lovanje na pevskem taboru v
Šentvidu na Dolenjskem.
Svoj srebrni jubilej je zbor pro-
slavil v domačem kraju in sicer v
nedeljo 18. decembra. Pred števil-
nim domačim občinstvom, pred-
stavniki Skupščine občine Mari-
bor-Pobrežje, predstavniki ZKO
Maribor ter predstavniki družbeno
političnih organizacij s Korene in
sosednjih krajevnih skupnosti, ga
je obeležil s krajšim koncertom
slovenskih ljudskih in umetnih pe-
smi. Ob tej priložnosti je izvršni
odbor Kulturno umetniškega dru-
štva Tonček Brezner Korena pode-
lil vsem pevcem posebna priznanja
za dolgoletno sodelovanje v zboru
in za širjenje pevske kulture na va-
si. Enajst pevcev pa je prejelo tudi
Gallusove značke in sicer: 1 brona-
sto, eno srebrno in 9 zlatih. Samo
ena podeljena bronasta značka, ki
jo dobi pevec za petletno sodelo-
vanje v zboru, žal priča, da se zbor
ne pomlajuje, čeprav mladih v
kraju in okolici ne manjka.
Srebrnemu jubileju Združenega
pevskega zbora se je s krajšim na-
stopom pridružila tudi domača
folklorna skupina ob deset letnici
obstoja in delovanja. Pod vod-
stvom neumorne Ide Prekršek je
skupina v tem času dosegla omem-
be vredne uspehe. Naj omeni le
nekatere. Poleg tega, da se udele-
žuje vseh revij, je pred leti zastopal
Slovenijo na Balkanskem folklor-
nem festivalu na Ohridu, lani pa je
celo pred televizijskimi kamerami
nastopila na Prazničnih dnevih
slovenske folklore v Piranu. Leto-
šnja udeležba na Smotri folklore v
Zagrebu, kjer je v skupini med
udeleženci iz Madžarske, Turčije,
Norveške in Amerike ponovno za-
stopala Slovenijo, je bil njen za-
dnji večji javni nastop. Sicer pa se
je   letos   udeležila  še  srečanja
Zdruieni moški pevski zbor Korena-Duplek-Vurberk, ki ie 25 let deluje
pod vodst vomA lojza Josta.
folklornih skupin podravsko-po-
murske regije v Dravogradu ter
srečanja ljudskih plesalcev v Mar-
kovcih pri Ptuju.
Spored ob praznovanju obeh ju-
bilantov je zaključila domača
dramska skupina z veseloigro-eno-
dejanko ,,Eno uro doktor" v režiji
Konrada Bezjaka.
Besedilo in foto: I. C.
Stane Stanič predlagan za
častnega predsednika
Na zadnji seji izvršnega odbora
Zveze kulturnih organizacij občine
Ptuj so poleg sprotnih zadev obšir-
no spregovorili tudi o bližnji
volilni seji zbora delegatov ZKO,
na kateri bodo izvolili novega
predsednika, izvršni odbor ter
potrebne odbore in komisije. V
organih zveze poteka štiriletni
mandat kar pomeni, da se je na to
pomembno nalogo potrebno zelo
temeljito pripraviti in kadrovati
tiste ljudi, ki so že doslej pokazali
svoje organizacijske sposobnosti,
predvsem pa aktivnost na pod-
ročju ljubiteljskih kuhurnih dejav-
nosti.
Ciani izvršnega odtx)ra so ob tej
priložnosti izrazili hvaležnost Sta-
netu Staniču, ki je bil več kot 35
let predsednik občinske zveze
kulturnih organizacij. Ob tem so
sklenili, da zboru delegatov
predlagajo za Staneta Staniča
najvišje priznanje zveze — to je
naziv častnega predsednika s ka-
terim mu izrekajo zahvalo za ve-
liko opravljeno delo, ki se odraža
predvsem na množičnosti vključe-
vanja delovnih ljudi in občanov v
sekcije in društva.
mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Del arhitekturnih ostalin in ma-
terialne kulture s prazgodovinske
naselbine na Ptujskem gradu s kon-
ca bronaste dobe (1000—750 pnš.),
ki smo jih predstavih v prejšnjih
dveh nadaljevanjih, pripada široke-
mu krogu kulture žarnih grobišč,
za katerega domnevajo, da se je s
področja današnje Madžarske raz-
širil skoraj do Baltiškega morja na
severu, zajel je ozemlje današnje Nemčije in velik del Francije, segel v se-
verno Italijo, pri nas pa je poleg ozemlja Slovenije zavzemal Se prostor se-j
verno od Save, na kateri je mejil na krog Balkanskih kultur s prevladujo-'
čim skeletnim pokopom. Nadregionalni tipi kulturnih elementov, ki pove-
zujejo to ozemlje, so predvsem metalurški izdelki iz brona: obrambno in
napadalno orožje ter deli noše in nakita.
V okviru te velike kulturne enote pa so se izoblikovale še ožje regional- j
ne skupine, ki jih danes lahko razlikujemo predvsem po različnem obliko-'
vanju keramike in nekaterih okrasnih motivih na njej. i
Karta razprostranjenosti ruške kulturne skupine (po S. Pahiču)
Ena od takšnih skupin je tudi ruška, ki je dobila ime po prvem siste-
matično izkopanem grobišču v Rušah v drugi polovici prejšnjega stoletja,
njene značilnosti pa je v petdesetih letih predvsem na podlagi karakteristi-
čnega vrezanega ornamenta in nekaterih drugih značihiosti definiral H.
MilUer-Karpe.
Poleg Ptujskega gradu sodijo v ta krog še druga najdišča, katerih kar-
to razprostranjenosti povzemamo po S. Pahiču. Iz nje je razvidno, da gre
predvsem za poselitev porečij Drave in Mure. Z rombom so označene za-
kladne najdbe, ki so jih ljudje zakopavali v času nevarnosti, s simbolom
stavbe so označena naselja, ki so poznana v Križevcih, Tilhnitschu (Tilmi-
ču), Ormožu, Ptujskem gradu, novejša izkopavanja pa so pokazala nase-
litvene ostaline še na Hajdini, Gornji Radgoni. Nekaterim naselbinam so
poznana tudi pripadajoča grobišča, drugod nam le nekropole pričajo o na-
selitvi: npr. v Mariboru in okolici.
V sredi 8. stoletja pr. n. š. doživi Evropa s spoznanjem železa velike
socialne in kulturne spremembe, ki pomenijo konec širokega žarnogrobišč-
nega kroga, nadomestijo ga železodobne kulture, ki jih poznamo pod zbir-
nim imenom halštatske. Naselbina na Ptujskem gradu takrat propade.
B. L.
O KULTURNEM ŽIVLJENJU
V PTUJSKI BOLNIŠNICI
Dela le še folklora
v letu 1975 je sindikat v ptujski bolnišnici vodil hvalevredno aktivnost
za poživitev kulturnega delovanja med zdravstvenimi delavci. Predvsem je
želel, da spontanost nadomesti organiziranost. Uspelo jim je ustanoviti t.
im. kulturno skupnost pod okriljem sindikalne organizacije. Ze hitro so
ustanovili več sekcij: dramsko, folklorno, plesno in pevski zbor. Začetni
polet je presenetil vse. Tudi drugod so se začeli zgledovati po bolnišnici.
K sodelovanju so pritegnili še zunanje sodelavce, nekaj časa jim je po-
magal tudi režiser ptujskega gledališča in drugi poklicni kulturniki. Ko smo
jih pred sedmimi leti obiskali, smo napisali spodbuden sestavek pod naslo-
vom ,,Niti, ki združujejo". Kultura je naposled tudi vez, ki zbližuje ljudi,
jim daje polet za novo delovno ustvarjalnost.
Po nekaj letih je kulturni živ-žav v bohiišnici začel počasi, a vztrajno
umirati. Počasi je bledela tudi vztrajnost največjih entuziastov.
Na zadnjem občnem zboru osnovne organizacije sindikata bolnišnice,
so položili tudi obračun kulturnega delovanja. Povedali so, da morajo žal
sporočiti, da dela le še folklorna skupina in še ta močno okrnjeno. Pri-
manjkuje ji plesalcev, moških in ženskih, pa še harmonikar ni najbolj zane-
sljiv. Resnično bi bilo škoda, da sedaj, ko vstopajo v prvo desetletnico de-
lovania, ne bi imeli ničesar r>okazati.
Zato je upati, da sklep osnovne organizacije, njenega občnega zbora,
da se ponovno vzdrami kulturno življenje (sekcije) ni letel v prazno. Da ne
bo pomote, tu mislimo na organizirano kuUumo, sicer pa kultura tako in
tako živi v naših vsakodnevnih odnosih; pri delu v zdravstvu pa je še kako
izražena.
MG
INFORMATIVNI DAN
Uredništvo revije slovenskih časnikov za delavce na začasnem delu v tujini Naš delavec in
uredništvi oddaj za Slovence na tujem in vala 202 Radia Ljubljana vabimo rojake na
tradicionalni informativni dan, na katerem vam bodo v petek, 30. decembra, od 8. do 18. ure
na voljo naši strokovni sodelavci s področja pokojninskih in zdravstvenih predpisov, carine,
deviznih predpisov, obrtne zakonodaje, šolstva, naš zdravnik in nekateri predstavniki obrtnih
organizacij v Sloveniji.
Pcnaovor bo v Informacijskem centru Delavske enotnosti v Ljubljani, Celovška cesta 43, to
je v Šiški pod Dvorano Tivoli, kjer vam je na voljo tudi parkirišče. Dopoldne bodo na vaša
vprašanja strokovnjaki odgovarjali tudi na telefonski številki 312-522 in 315-982, saj bo
dopoldanski program Vala 202 v celoti namenjen problematiki naših delavcev na začasnem
delu v tujini, lahko pa se na naše sodelavce obrnete tudi po telefonu na hišno centralo
Našega delavca 311-956. 321-255 ali 323-951, klicna številka ljubljanskega telefonskega
območja 061.
Vabljeni!
RADIO LJUBLJANA
8 —NAŠI DOPISNIKI
29. december 1983 —
TEDNIK
Srečanje
Da, srečanja. Nekoliko nenavaden naslov,
morda, a obenem preprost in jasen; srečujemo
se nenehno, srečuiemo na delovnem mestu, na
cesti ali ulici, v trgovskih in drugih lokalih,
srečujemo se poslovno in strokovno, a še raje
prijateljsko, tovariško. In mnoga srečanja nas
bogatijo, intimno človeško, nam razvedrijo
včasih kar sivi vsakdanjik.
Namenila sem se zapisati nekaj vtisov s treh
srečanj, ki sem jih v letošnji jeseni sodoživela
tudi sama. Množica drugih naj ostane zapisana
le v srcu in spominu, vseh ni mogoče preliti na
papir.
V petek, 9. septembra smo se učiteljice
slovenskega jezika ptujske in ormoške občine,
ki obenem tvorimo naš strokovni aktiv, zbrale v
Prešernovi ulici in nato skuoai odšle na ptujski
grad. Resnici na ljubo moram svoj zapis
dopolniti oz. popraviti, saj so bili med nami
tudi naši trije kolegi, torej učitelji slovenskega
jezika in sicer tovariš Jože in oba tovariša iz
ormoške občine. V preteklih letih smo se
običajno sestali na strokovnem posvetovanju,
vsaj po 2 krat letno, tokrat pa smo se žal ne
polnoštevilno, zbrali z drugačnim namenom: da
bi se v prijetni, prijateljski družbi poslovili od
svoje dosedanje pedagoške svetovalke,
tovarišice Milene Tomažej, ki so jo letos
upokojili. O bogatem delovnem obdobju
tovarišice Milene je spregovoril tovariš Jože
Kodrič in večinoma smo šele iz njegovega
nagovora spoznaU vse tisto, s čimer se je
tovarišica Tomažejeva ukvarjala tedaj, ko smo
jo učitelji materinščine poznaU predvsem kot
svojo razumevajočo svetovalko, ki nas je tu in
tam obiskala v naših učilnicah, se z nami
pogovorila in učencem ob koncu ure namenila
nekai toolih, vzpodbudnih besed.
Bilo bi preveč, da bi zapisala vse njene
aktivnosti, tudi našega srečanja ne želim preveč
poudarjati, naj torej povem le še to, da se je
tovarišica Milena iskreno razveselila Jožetovih
in naših spominov, ki smo jih skupaj obujali,
osrečilo jo je spominsko darilo s posvetilom in
nenazadnje tudi samo prijateljsko kramljanje.
Vse zbrane, srečanje sta se udeležili tudi dve
upokojeni kolegici, pa je ob koncu presenetil
nastop Komornega moškega pevskega zbora iz
Ptuja, ki se je z ubranim petjem zahvalil
tovarišici Mileni za njeno sodelovanje z
zborom. Čeprav je srečanje časovno že precej
odmaknjeno, se ga bomo verjetno vsi radi
spominjali, kot se bomo radi spominjali
tovarišice Milene.
Tudi drugo srečanje je že dokaj daleč, saj
sega v. dneve 6., 7. in 8. oktobra, ko je bil naš
starodavni Ptuj gostitelj letošnjega strokovnega
posvetovanja slavistov. Ze ob napovedi
programa sem se sama razveselila 1. dneva in v
njem poleg ostalih predavanj (v pravkar
prenovljenem Cekinu) naslednjega: Anton
Ingolič Spomini na Ptuj. Ker pa sem s svojim
zapisom toUko časa oklevala, me je v pred-
prazničnih dneh novembra na pisatelja Ingoliča
ponovno opozoril nek pomemben dogodek:
pisatelj je letošnji nagrajenec AVNOJ-a.
Prebirala sem torej intervjuje raznih avtorjev z
Antonom Ingoličem in ugotovila, da je v svojih
odgovorih prav tako neposreden odkrit, a
obenem človeško topel, kot sem ga v nekaj
srečanjih lahko spoznala neposredno tudi sama.
Teh srečanj se je v letih mojega
učiteljevanja, druženja s slovenskim jezikom in
književnostjo, nabralo kar lepo število, vendar
jih ne štejem z matematično natančnostjo,
marveč s tem, kaj mi je kakšno srečanje
darovalo, s čim je obogatilo učence, vso šolo.
O srečanjih z Antonom Ingoličem sem torej
sklenila spregovoriti v posebnem sestavku,
nadaljujem pa svoj zapis na to temo s tretjim
srečanjem v letošnji jeseni s tovariSico EUco
Dolenčevo       znano mariborsko
družbenopolitično delavsko, ki pa je naSa
rojakinja, sai izvira iz znane markovske družine
Strafela; ter je darovala domovini dva sinova.
Eličina brata. Tudi to srečanje je bilo že
prikazano v sestavku naše učenke Helene, ki je
dogodek prikazala z otroško neposrednostjo,
iskreno in preprosto. Torej naj sama le malo
dopolnim niene spomine!
Tovarišica Elica se je z iskrenim ponosom
odzvala našemu vabilu, naj bi v oddaji PSR
spregovorila o obeh bratih, Alojzu in Stanku
prvi je bil ustreljen v Mariboru, Stanko pa je
padel kot kurir v Spuhlji v noči 5.-6.
decembra 1944 leta. Po uspelo posnetem
razgovoru smo se člani našega kolektiva še
nekaj časa pogovarjali s tovarišico Dolenčevo,
ki je {lohvalila delo mladih radijcev in sptoh
cele šole, ki se imenuje^po njenih bratih. Nič ni
skrivala svoje ganjenosti ob ponovno oživelih
spominih na težke in obenem lepe dni naše
revolucije. Ker se je letos kot povabljena gostja
udeležila jubilejnih prireditev v Markovcih (15-
letnica Moškega pevskega zbora, 50-letnica
TVD Partizan — prej Sokol in 45-letnica
folklore), je pohvalila vse te in druge aktivnosti
v Markovcih, kamor se vedno rada vrača. Tu je
bila nekoč doma, tu je živela v srečni, čeprav
revni delavski družini, ki pa ji je napredek in
svoboda pomenila toliko, da je tudi smrt ni
mogla zaustaviti.
Po slovesu od naše šole je tovarišica Elica
obiskala grob svojih najdražjih na bližnjem
pokopališču, ki se je v tistih dneh že začelo
spreminjati v cvetno livado. Bil je petek, 28.
oktober.
Karolina Pičerko
NAŠESLOVO
18. december 1983 — to je datum, ki ga ne bomo zlahka pozabili.
Črna zastava je visela na naši stavbi. Pozno popoldne se je ustavil pred
šolo črn avtomobil. Iz njega so dvignih krsto in jo položili v šolsko avlo.
Tam je bila žalna svečanost. Zbrali so se prijatelji, svojci in šolska mladi-
na. Povsod je vladala spoštljiva tišina, ki so jo prekinjali le koraki, ko se
je menjavala častna straža . . .
Poslovilne besede naše učenke so segale globoko v naša srca. Ob zvo-
kih glasbe smo tiho stopali mimo krste in se še zadnjič poslovili od
nepozabnega tovariša in veUkega prijatelja mladih tovariša DUŠANA
PRIMOŽIČA.
Dragi tovariš, hvala za vse!
Učenci 5. r. OS Franc Osojnik
T. M. ZINKA.
Kaj bo
prineslo
novo leto
Je staro leto se sklonilo
že v večni zaklon svoj,
novo spet bo nastopilo,
kaj prineslo bo s seboj?
Bratcev 12 s sabo vodi,
to je letni koledar,
če natančno ga pregledaš
za vsakega v njem je dar.
Nekaterim sreče bo prineslo
v družini naraščaj,
drugim ljubezni polno vrečo,
srečen zakon in še kaj.
Nekomu uspeha v delu,
v kolektivu in povsod,
(huiiim zemlja, sadonosnik
dala bo obilen plod.
Oblak solza še tam se skriva
v kotu, v plašč teman zavit,
mnogim skrita bo usoda
pretrgala življenja nit!
TEDNIK - 29. december 1983
NAŠI DOPISNIKI - 9
Stran ^Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje In propagando
pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko
Beranič. Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko
Simvnik, Sergeja Sorii in Zalika Vogrinec.
VEČJO VLOGO INFORMIRANJU
z delom v COP-u je oktobra lani pričelo oziroma na-
daljevalo dvanajst mladincev in mladink, od katerih nas je
dejavnih še osem, ostali pa so iz objektivnih razlogov pre-
nehali z delom
, V preteklem enoletnem obdobiu smo posneli šest radij-
skih oddaj (december 82 — maj 83), ki so bile predvajene
na lokalnem radiu Ptuj. Še pred iztekom leta 1982 smo v vse
OO ZSMS poslaU vprašalnike, na osnovi katerih smo želeli
izvedeti o delovanju UO ZSMS na področju informiranja,
vendar smo dobili vrnjenih le 27 vprašalnikov, iz katerih pa
si slike, kako daleč smo z informiranjem v osnovnih sre-
dinah, nismo mogli ustvariti.
Organizirali in izvedli smo dve izobraževalni obliki —
ŠOLA MLADIH PERES, ki je bila namenjena osnovno-
šolcem, ki jo je uspešno končalo 35 mladih (le ti so bili iz
sedmih šol ptujske občine) in NOVINARSKO ŠOLO, v
katero so se vključili mladi iz šolstva, združenega dela in
krajevnih skupnosti. Novinarsko šolo je zaključilo 22
mladih. V okviru programa novinarske šole smo organizi-
rali razgovor z uredniki tednika MLADINA.
V mesecu januarju smo pričeli izdajati glasilo OK ZSMS
»Gremo na delo«, in sicer v okviru lokalnega časopisa
TEDNIK. Glasilo je kot mesečnik doslej izšlo desetkrat
(januar-november, razen avgusta, ko glasilo zaradi objek-
tivnih razlogov ni izšlo). Pri izdaji glasila pri mladih ptujske
občine nismo naleteli na odziv, ki smo ga pričakovali in
želeli. Tudi mladi, ki so zaključili novinarsko šolo, se razen
posameznikov niso vključili v delo. Tako smo glavni sno-
valci glasila še vedno »copovci«, kar pa še zdaleč ni osnovni
namen glasila, v katerem bi se morali oglašati mladi iz vse
občine.
Člani COP-a smo se vključili v akcijo MLADI NOVI-
NAR, ki pa jo je organiziral Center za informiranje,
raziskovanje in založništvo vodja COP-a pa je sodelovala
tudi v informativni službi 11. kongresa ZMS, ki je bil
oktobra lani v Novem mestu.
Udeležili smo se seminarjev:
— centra za mladinsko prostovoljno delo in centra za
informiranje, raziskovanje in založništvo — RK ZSMS (2
člana),
— občinskih centrov markističnih krožkov, komisij za
idejnopolitično delo ter centra za informiranje, zaposlo-
vanje in založništvo — RK ZSMS (1 član),
— center za mladinsko prostovoljno delo ter center za
obveščanje in propagando-regiiski (1 član).
Člani COP-a smo se vključili tudi v razprave za izdajo
regijskega glasila, vendar je zadeva čez poletje »zaspala«.
Na zvezni mladinski delovni akciji »Slovenske gorice 83«
nismo sodelovali, ker med brigadirji ni bilo zanimanja za
tovrstno dejavnost (novinarski krožek). V letu, ki je pred
nami, smo se znašli v kadrovskih težavah, saj smo na zadnji
seji ugotovili, da s trenutno zasedbo kadra ne bomo mogli
realizirati lanskega programa.
I. Hunjet
PERO UREDNICE
Leto se izteka, z njim pa tudi prvo
leto izhajanja našega glasila. Kljub
temu, da ste ob njegovem oblikovanju
skorajda vsi, razen svetUh izjem, stali
ob strani, smo začetek uspešno pre-
magali, upamo seveda, da bo naše delo
prihodnje leto lažje, saj smo si pridobiU
nekaj izkušenj, kijih bomo poskušali s
pridom uporabiti. Da pri tem računa-
mo tudi na vas, verjetno ni treba po-
novno povdarjati, saj je bil ta klic iz-
rečen že nekajkrat, pa je doslej, žal,
naletel zmeraj na gluha ušesa.
In kakor vam na prelomnici leta
želim zdravo in uspešno novo leto
1984, tako si tudi želim, da bi bilo naše
sodelovanje v naslednjem letu boljše.
Torej: novo leto naj vam prinese
vehko elana in spodbud za pisanje.
Srečno!
Irena Hunjet
VROČE TEME ZA
HLADNE DNI
v začetku meseca so se na prvi redni se-
ji v obdobju november 83 — november
84 sestali člani predsedstva OK ZSMS
Ptuj, ki šteje 21 članov (prej 15). Zlasti
so poudarili odgovorne naloge mla-
dincev — delegatov v samoupravnih
interesnih skupnostih, družbenopoli-
tičnem zboru, konferenci SZDL in
drugih organih. Pripravljeni za raz-
pravo in odločanje pa ne smejo biti le
delegati iz predsedstva OK ZSMS,
ampak tudi iz osnovnih organizacij
ZSMS. Na seji so potrdih tudi nove
delegate v posameznih organih.
Lilijana Ditrih, predsednica komi-
sije za idejnopolitično delo, je pred-
sedstvo seznanila z usposabljanjem
mladinskih aktivistov, ki delajo v
osnovnih sredinah. Seminar za mlade
iz krajevnih skupnosti, ki bo potekal
pod naslovom Vloga in položaj mladih
v krajevnih skupnosUh SZDL, bo
predvidoma okrog 15. januarja pri-
hodnje leto.
To pa seveda ni vse, kar pripravlja
komisija za IPD. Prav gotovo ste že
shšali tudi kraj o VROČIH TEMAH
ZA HLADNE DNI (informacije bodo
sledile). Člani predsedstva so bili
enotnega mnenja, da se mora čimprej
sestati programski svet Kluba mladih,
mentorji in predsedniki sekcij.
RazpravljaU so tudi o večjem
vključevanju mladih iz družbenih
organizacij in društev na prireditve, ki
jih organiziramo v občini.
Dogovorili so se tudi o zadolžitvah
članov predsedstva za posamezne
osnovne organizacije ZSMS, komisija
za statutarna vprašanja pa pripravlja
osnutek pjoslovnika o delu osnovnih
organizacij. S področja splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite so
zlasti povdarili pravočasno usmerjanje
mladih v vojaške poklice in celovito
obveščanje o možnostih in pogojih
šolanja.
Ena izmed aktualnih nalog, ki mla-
de ptujske občine čaka še pred iztekom
letošnjega leta, je obisk mladincev,
skupaj s predstavniki SZDL, ZZB,
ZRVS in vojašnice Dušana Kvedra po
osnovnih šolah, in sicer v počastitev 22.
decembra, dneva jugoslovanske ljud-
ske armade.
V nadaljevanju so spregovorih še o
samoupravnem sporazumu o financi-
ranju ptujskih mladinskih delovnih
brigad, s katerim bodo seznanili vse
organizacije združenega dela v občini
ter jih seznanili s prednostmi takšne
oblike zagotavljanja sredstev za kritje
stroškov brigad (doslej so posamezne
OZD prevzemale pokroviteljstvo nad
določenimi brigadami).
Skratka, dela ne bo zmanjkalo, zlasti
še ne, če pomislimo na vse naloge in
probleme, ki so trenutno pred mladimi
m kijih je treba vsaj poskušali reševali.
Irena Hunjet
AKTIVNOSTI MLADIH NA TURNlSCU
Med mladimi v osnovni organizaciji ZSMS Turnišče je opaziti živahnejšo
deiavnost. V soboto. 10. decembra so evidentirali kandidate za vodilne funkciie in
sicer je bil predlagan zaa predsednika Janko Marčič, za podpredsednico Irena
Klemen in za sekretarja Bojan Mihelač. Seja je bila v sklopu priprav na volilno
programsko konferenco osnovne organizacije ZSMS Tumišče.lci bo predvidoma
14. januarja.
V decembru nameravajo mladi skupaj s krajevno konferenco SZDL pripraviti
srečanje malčkov z dedkom Mrazom, na silvestrovo pa bodo organizirali svečano
pričakovanje novega leta.
Franc Prelog
DOBRO JUTRO
(ALI POVABILO K SODELOVANJU)
Leto se izteka . . . In zopet je bilo prekratko (tako kaže), da bo kdorkoh vzel
pero v roke in opisal delo svoje OO ZSMS .-».li napisal pač tisto, kar seje dogajalo
in bi bilo zanimivo za širšo javnost.
Vptujski občini je precej OO ZSMS, kjer se veliko dogaja (tudi takšnih, kjer
se nič ne dogaja je nekaj), tako. da materiala o delu teh organizacij ne bi smelo
primanjkovati! v glasilu »Gremo na delo« je bilo že veliko povabil k sodelovanju,
toda večina jih je ostalo brez odziva.
Ob vsem tem dobiš občutek, da so vse OO ZSMS »zaspale«. Zato, dobrojutro
vsem v upanju, da prihodnje leto »Gremo na delo«.
Tina Vrhovšek
UGRIZ V POMARANČO
Deževnega jesenskega večera, 27.
novembra, se je mladina zbirala
pred vhodom v halo ,,Mladika",
Plakati po mestu (kolikor jih je
tam še ostalo in niso našli mesta na
steni v kakšni privatni sobi) so
oznanjali gostovanje Pomaranče.
Vztrajno pršenje dežja in novica,
da se prične koncert uro kasneje je
hladila tudi najbolj navdušene.
Ura se je približevala devetnajsti,
gneča je bila vse večja, steklo
vhodnih vrat se je v krupu se-
sulo . . . Nekje okrog 200 poslu-
šalcev oz. večidel radovednih
opazovalcev, je napolnilo prostor.
Ptujska mladež je bila prej v
manjšini, kot zastopnik večine.
Uro in več so napovedanem času
je Pomaranča pričela predstavljati
svojo zadnjo ploščo. Navkljub sla-
bo akustičnemu prostoru in slabe-
mu ozvočenju se je ustvarila zelo
dobra in pristna atmosfera, vsaj
med tistimi najbolj navdušenimi
pred odrom. Po uri in pol igranja
se je Zlatko Magdalenič, z ,,Lah-
ko noč" poslovil od nas in to je
bil tudi prvi neposredni kontakt s
publiko.
Razhajali smo se z mešanimi ob-
čutki. Nekateri s poteseno rauu-
vednostjo, drugi z dobrim občut-
kom, ki si ga je bilo v hrupni glas-
bi, z malce domišljije, lahko priča-
rati.
Mnenja o heavy-metalu so seveda
različna. Tako tudi o Pomaranči.
Pravzaprav pa širše poznana
skupina — kot je na primer
Pomaranča, redkodkaj zaide v na-
še mesto. Zakaj torej sorazmerno
majhen obisk?
— Eva Vilfan, dijakinja iz SSC
Ptuj, pravi o tem takole: ,,Mislim,
aa je za majhen obisk na koncertu
več vzrokov. Malo je mladine v
Ptuju, ki bi se ukvarjala s to vrstjo
glasbe in bi bila privrženec heavy-
metala "
_ Zakai?
,,Ker ne pozna te glasbe, večina
vidi v njej nekaj grobega, raz-
bijajočega, kar je deloma tudi res
in je ne priporočam ljudem s sla-
bimi živci."
— Precei mladih se ukvarja s
komercialno glasbo, ki je prijetna
za uho in io vsak lahko dojame.
Ce bi me kdo vprašal, zakai ni-
sem obiskala koncerta, bi bil moj
odgovor približno takšen. Sprem-
ljam glasbo kolikor jo pač lahko.
Poslušam: Derse, RoHng Stones,
Pink Flojde, . . . Ze večkrat sem
se poskušala vživeti v heavy metal
glasbo, pa mi to nikakor ni uspelo.
In ko sem nazadnje oklevala, ali
bi šla na koncert ali ne, je bila pika
na i v besedah nekega navdušenega
nad heavy metalom: „ Komaj ča-
kam, da jih slišim — saj to je naš
najboljši bend v Jugoslaviji."
Nazadnje bi samo še dodala: Za-
kaj Orange in ne Pomaranča; za-
kaj Madbringer in ne PrinaSalec
norosti..."
O vsej stvari pa se lahko raz-
mišlja drugače, je povedal Bojan
DimiC, prav tako iz SSC Ptuj:
,,Pomarančo poznam že od
njihovega začetka. Septembra 81
sem obiskal njihov koncert v
Zagrebu, kjer so predstavljali svo-
jo prvo ploščo Peklenska
pomaranča. Bil sem na koncertih
večih skupin. Tudi drugače poslu-
šam to zvrst glasbe.
O samem koncertu pa tole: cena
vstopnic ni bila visoka, motila pa
me je zamuda njihovega nastopa,
tudi večjega števila poslušalcev ni-
sem pričakoval. Zavladala je
ugodna, pravzaprav zelo dobra
atmosfera glede na tako majhno
število udeležencev. Edinole Mijo
Popovič se je resnično trudil
ustvariti neposreden stik s publiko.
Tu se je tudi pokazala njegova
vodilna sila — piše namreč vse
besedila in glasbo je izjemen v
igranju solo kitare ter je ,,še", na
prvem mestu, v pravi skupini.
Osvetljava in ozvočenje se mi je
zdelo solidno. Zraven predstavitve
druge velike plošče, so zaigrali ne-
kaj pesmi tudi iz prejšnjega reper-
toarja — Te hite so tudi preigraU,
kar je doseglo zaželen učinek med
pubUko.
Ob zaključku svojega nastopa so
na zahtevo publike prišli znova na
oder in zaigrali še dve skupini. Zal
so na ponovno željo publike ostali
gluhi.
Na splošno se mi je zdel koncert
in vživetje publike zelo v redu, re-
kel bi celo nad mojim pričakova-
njem.
Znova so dokazali, da so
najglasnejša skupina v Jugoslavi-
ji." Zdi se, da sta ti dve, docela
osebni mnenji, odgovorili na neka-
tera vprašanja, gotovo pa se je
porajalo še kakšno. Tak je tudi
namen tega prispevka, govorečega
o gostovanju Pomaranče v našem
mestu, ki je vsaj malce razburilo
duhove in podrezalo v dokaj dolgo-
časen ,,seznam prireditev" ptujske
mladine.
Sergeja Sorli
KMETIJSTVO TUDI POZIMI NE POČIVA
Pri OK ZSMS Ptuj je delovala konferenca mladih v
kmetijstvu in to po programu aktivnosti katerega si je
zadala v mesecu oktobru 1982.
Vključevali smo se v vse akcije, ki so se odvijale na
področju kmetijstva. Predsedstvo seje sestajalo v povprečju
enkrat mesečno, ob raznih prireditvah in akcijah pa tudi
večkrat. Organizirali smo strokovno izobraževanje v me-
secu januarju in začeli peljali akcijo za ustanovitev aktiva
mladih zadružnikov v Trnovski vasi. To nam je tudi uspelo
in tako so na občinskem kvizu sodelovali že trije aktivi. V
mesecfi marcu smo začeli z akcijo, da so aktivi sodelovali pri
akciji setve sladkorne pese in sodelovali na regijskem kvizu
»mladi in kmetijstvo« v Hotinji vasi. Kersosi priborili prvo
mesto, smo tako Ptujčani zastopali našo regijo na repub-
liškem kvizu aprila v Postojni. V mesecu maju je KMK
organizirala enodnevno strokovno ekskurzijo v Novo
mesto. Metliko in njeno okolico. Ekskurzije seje udeležilo
44 mladih kmetovalcev iz občine. S sodelovanjem na novo
ustanovljenega aktiva mladih zadružnikov v Trnovski vasi
smo izvedli občinsko traktorsko tekmovanje, na katerem
smo izbrali tekmovalce, ki so Ptuj zastopali na regijskem
tekmovanju traktoristov v Ormožu. Tudi tu so dosegh
dobre rezultate, tako da sta dva tekmovalca zastopala regijo
na republiškem tekmovanju traktoristov v Kranju. Sode-
lovali smo na srečanju in tekmovanju mladih zadružnikov
Slovenije v Vranskem. V zadnjem času smo se vključili tudi
v akcijo, da omogočimo in pridobimo čim več mladih, ki
živijo in delajo na kmetijah in nimajo časa za popolno
šolanje, da se vpišejo v skrajšani program kmetijskega
pauka v Srednješolski center Ptuj. Skozi celo leto smo se
trudili, da bi izpostavili in tesneje sodelovali s kmetijsko
■šolo. Izgleda, da smo željeni cilj dosegli, saj so že to leto
poslali, čeprav v počitniškem času. mlade traktoriste na
občinsko tekmovanje. Obljubili pa so nam tudi sodelova-
nje.
Ob vsem teh aktivnostih smo sodelovali tudi z OO ZSMS
v KS in tudi drugim DPO. Franc Planinšek
MOC JE V ZADRUGAH
Kmetijstvo je panoga v naši občini, na ka-
teri moramo graditi tudi v prihodnje, zato smo
si mladi v kmetijstvu že izdelali okvirni pro-
gram dela za leto 1984. Že v zimskih mesecih
moramo doseči to. da bodo vsi mladi, ki
delajo v kmetijstvu, podrobneje spoznali vaš
program, se združevali in sodelovali pri vseh aktiv-
nostih in nalogah, katerih pa ne bo malo. Mnenje
predsedstva mladih kmetovalcev je, da bomo morali
začeti z usmerjanjem v kmetijstvo že v osnovnih šolah,
to pa nerekuje, da bo potrebno ustanoviti šolske
pionirske zadruge. Pri delu v teh zadrugah bi naj
mladi dobili pogum, da se bodo takrat, ko bodo
postali mladinci, včlanili v aktive mladih zadružnikov
pri zadružni enoti, katere pa nam je potrebno še
ustanoviti, saj vemo, da so trije aktivi v občini resnično
premalo za povezavo vseh mladih. V zimskih mesecih
bomo spet organizirali strokovna predavanja, ki so
mladim nujno potrebna, da bomo dosegli intenzifi-
kacijo poljedelske proizvodnje, zagotoviti dohodek in
.socialno varnost, s tem pa tudi izboljšali starostno
strukturo kmečkega prebivalstva, kije trenutno zelo
visoka, je pa rana naše družbe in posledice iz prejšnjih
let. Spet bomo organizirali razne kvize, tekmovanja,
se vključevali v reahzacijo setvenih planov, ki jih
imaio naše kmetiiske zadruee. Sodelovah bomo pri
melioracijah, ki so se in se bodo izvajale v naši občini.
Mladi se bomo morali seznaniti tudi za to, da bo več
sredstev namenjenih za razvijanje kmetijstva v Ha-
lozah in Slovenskih goricah, saj je tega do sedaj bilo
dosti premalo, ali pa ni bil denar uporabljen tam, kjer
je bil namenjen. Mnenja smo, da so povečini v rav-
ninskem delu že dobro obdelane in dajejo že precej
hrane, je pa še veliko rezerv ravno na področju Haloz
in Slovenskih goric, zato moramo vse sile napeti ravno
v to, da se bo živinoreja razširila in razvila v hribo-
vitem predelu. Ko bomo uvideli, da lahko (sicer s
težjim delom in dražje proizvodnjo na enoto proiz-
voda) tudi na hribovitem svetu mleko in meso, bo na
ravninskem območju večji interes za pridelavo pol-
jedelskih kultur. Za kmete, ki bodo gospodarili na
hribovitem terenu, bi se morala najti sredstva za
pokrivanje razlike v proizvodni ceni ali pa naj bi bil
njihov pridelek oziroma tržni višek nekoliko dražji, a
vseeno bi še bil cenejši za družbo, kot če bi ga uvozili.
Dogoditi bi se ne smelo več to, kar seje do sedaj v naši
občini, da bi kmetje iz ravninskega in razvitega po-
dročja iztržili več za posamezen tržni proizvod, kot
kmet ki gospodari na nerazvitem področju in je nje-
gov proizvod resnično dražji. Čeprav se razmere v
našem gospodarstvu zaostrujejo in obresti za naložbe
se dvigujejo, se moramo zavedati tega, da smo po-
udarili, da se dvigujejo, se moramo zavedati tega, da
smo poudarili, daje kmetijstvo prioriteta ter da smo
dali naložbam v kmetijstvu prednostno mesto. Nekje
bi se moral najti denar za regresiranje obrestne mere,
da ne bodo kmetje izgubili poguma za nove naložbe,
ki pa so nam nujno potrebne, da pridemo do več
hrane, s tem pa tudi do večjega izvoza s področja
kmetijstva, saj kmetijstvo devize resnično rabi za
umetna gnojila, zaščito, rezervne dele, itd ...
Odkriti moramo vse neizrabljene rezerve in pre-
malo izkoriščene zmogljivosti v naši občini, ne pa za
krivca določiti slabo organiziranost obeh zadrug.
Zavedajmo se tega, da je zadruga kmetova, delo pa
bodo morali spoznati tudi tisti, ki smo ga do sedaj bolj
malo. Franc Planinšek
BREZ IDEJE — BREZ NASLOVA,
Tistega o marjetici (z malim m ali velikim M), se še spomi-
njamo! A ne / U tisti vendar, kije hitela in odhitela izsrednješolskega
centra k nam, v Lovrenc na Dravskem polju, da bi še nam zapela
budnico v novem jutru! Ne obsodite me, drugo budno občinstvo, da
kradem tuje ideje — priznam, marjetica ah Marjetica res ni na
mojem zeljniku zrastla, toda s tem se ne opravičujem, ker me v isti
sapi grabi strah in mi stiska grlo, da ne bi povedala, zakaj in čemu
ie tale M in m-arietica v Lovrencu. (Tu ie in strah me ie. da bo
ovenela). Zakaj pa tole v oklepaju? Pssst? Tišina! Tisto je le za osebe
z dobrim srcem. Pa saj vemo, v katerem grmu tiči zajec! Mladina
sem. mladina tja! Mladina dela. mladina ne dela! fn kdo je kriv?
Mladina! Je knv predsednik ali celo predsedstvo ali pa kar celotna
mladinska organizacija? Ni pasivnosti vdelu mladine le všolah, tudi
v organizacijah po KS je tako! (Oprostite mi prosim, spoštovani
mladinci, ki se pri delu pretegnete!)
In. ko takole razmiSljam dalje ugotovim (oa malce dolgo-
vezimL da na le ni mlaHina vseaa kriva! Kar se Janezek nauči, to
Janezek zna! (Pa že spet tuje misli). In od koga se Janezek uči'^ Od
atija!
In, če si zamislimo ta pregovor v prenesenem pomenu? Od koga
se mladina uči? To se ve in ne bi ponavljala. In kaj naj počne
mladinska organizacija, ki jo je njen mentor zapustil brez vsakega
sporočila. Je že res, da tudi na sestanke ni prišel (kljub vabilom),
vendar smo imeU vsaj mentorja na papirju — (slaba tolažba)! Pa že
spet ta oklepaj! Nasploh ugotavljam danes, da je vse preveč teh
oklepajev, vse preveč stvari, ki naj bi bile skrite. In kaj nas še muči?
Da imamo v načrtu sestanek, pa ne dobimo ključev? No, to še ni tak
problem, ker je to bilo pač prvič (tudi zadnjič?) in, ker je krivda
(menda tudi) obojestranska. To zares še ni tak problem, kot tisti, ki
se pojavi v govoricah, ker smo mladinci pač v posebni sobi javnega
lokala — pa kaj bi olepševali stvan — v gosUlni, torej tam sestan-
kovali (pa ne pozno v noč — da ne bo Pohujšanja v dolini »Lov-
renški«) Marjetica pa kar povesi cvet, ko vidi, daje soba, ki naj bi
bila mladinska scjba zaprta in, da so vrata celo od znotraj zabita z
žebljem. Bo že res, da je v tej tako imenovani »mladinski« sobi
material, kije potreben pri gradnji prizidka, toda nihče od tistih, ki
so to tako zaprli oz. zabili, ni pomislil, da imamo mladinci tam med
vedri in lopatami in cementom in kaj vem, čem še vse, spravljene vse
aparature za DISCO. Pa kaj bi to, mladina bi seveda kar plesala, ko
pa se gradi prizidek, pa nikogar ni blizu?
Kdo pa je v vrstah gasilcev, športnikov, zadružnikov, — so res
sami veterani? Mar tu ni članov mladine? In kaj je s tis'imi, ki niso
člani nobenega od teh društev? Ne da se jim iti. Ker jih marjetica
ni prebudila? Ne! Ker vprašujejo kako bo velik prostor, ki ga bo
mladina dobila oz. bolj točno povedano, kako bo visok? Vedoč, da
vseh 262 mladincev, kolikor jih je trenutno v naši OO prav gotovo
ne bo prišlo na sestanek, vemo da bo prostora dovolj. Kjer ne bo
mogoče stati bomo pač sedeli (ne, ležali pa ne — ne imejte no tako
opolzkih misli). Nai še povem. daJjo ta soba podstrešna — v
pojasnilo. Marjetica skimava z glavo, marjetica pa s cvetom. Na eni
strani slišimo le kriUke dela mladine, na drugi le pohvale, redko pa
najdemo zlato sredino in si ne mečemo peska v oči, le veselice — ja
veselice! Toda tudi z veselicami je ogromno dela, oz. lažje je dobiti
ljudi za takšno delo, kot za drugačno (kakšno le?!) delovno akciio!
Kakšna je torej mladina? Mladina ne dela, mladina le lenan in
pije po gostilnah in. in. in . . .
Marjetica, reci prosim dedku Mrazn da potrebujemo le nekaj
razumevanja drugih in malo več dobre volje!
Marija Kozoderc
10 - NAŠI DOPISNIKI
29. december 1983 —
TEDNIK
KAJ VEDO O VOJAKIH UČENa 1/R. OŠ MAJŠPERK
Vojaki stanujejo v kasarnah. Imajo puške. Čuvajo našo domovino.
Imajo pse. Vozijo tovornjake. Vojaki korakajo. Imajo vaje. Pomagajo
ljudem. Čuvajo Titov grob. Nekateri vojaki so oficirji. Vojaki imajo radi
otroke. Svoj praznik imajo 22. decembra. Nadja Gorišek
Vojaki stražijo našo domovino. Morajo zjiati streljati, dajo bodo bra-
nili pred sovražnikom. Vojaki korakajo in pojejo. Ponosni smo na naše
vojake. Ko bom velik, bom tudi jaz vojak, Zvonko Mesaric
Vojaki morajo zgodaj vstati. Sami morajo pospravljati. Imajo vaje in
se učijo streljati. Imajo tekmovanja. Ponoči so na straži. Imajo tudi pse.
Imajo svojo obleko. To je uniforma. Vojaki morajo skrbeti, da imajo
orožje čisto. Vojaki čuvajo našo domovino. Biti morajo pogumni.
Darko Zupane
Vojak ima puško, sivo obleko, črne čevlje, sivo kapo, pas in pištolo.
Vojaki so v kasarnah. Streljajo v tarče. Vojaki so imeli vaje. Videla sem jih
v soboto v Majšperku.
Vojaki stražijo naša polja, vasi, domovino. Imajo tudi topove. Moj
očka je bil vojak. Vojaki so hrabri. Med vojno so se borili proti sovražni-
kom za svobodo. Nataša Jus
Vojaki so imeli vaje. Za našo hišo so se skrivali in streljali. Jaz sem no-
sila vojakom vodo. Vojaki so bili zelo veseli. Mene sta dva potegnila na to-
vornjak, v katerem so se vozili vojaki. Marija Doberšek
Vito je bil mornar. Prišel je na dopust. Imel je belo obleko. Na kapi je
imel zvezdo. Zadaj je imel dva traka. Povedal mi je, da pluje z ladjo na
morju. Vojaki mornarji varujejo naše morje. Pomagajo tudi ljudem v ne-
sreči. Niko Vinkler
Vojak ima uniformo. Na glavi ima titovko z rdečo zvezdo. Na rami
nosi puško. Stoji na straži. Čuva našo domovino. Tudi moj očka je bil vo-
jak. Ko sem ga obiskala, mi je vojak dal na glavo kapo z rdečo zvezdo. Bila
sem vesela. Spijo v vojašnici. Kadar se vojaki smejijo, otroci mirno spijo.
Andreja Pernek
Vojaki živijo v kasarnah. Imajo puške. Na vajah streljajo s puškami in
s topovi. Na glavi imajo čelade. Vozijo se s tanki, letali in helikopterji. Vo-
jaki so tudi na morju. Čuvajo mejo naše domovine. Pozimi se smučajo.
Imajo vaje na planinah. Imajo tudi rakete. Stanka Zupane
Vojaki nam pomagajo. Branijo našo domovino. Mi vsi si želimo, da bi
bil mir in nič več vojne! Marjana Lamberger
VOJAKI
Vojaki so oblečeni v zeleno-sive
uniforme. Vem, da jim je hudo,
ko morajo biti pri vojakih, daleč
od domačih, vojašnica je njihov
drugi dom. Večkrat jih kdo obišče.
Takrat so veseli.
SašaKrajnc, 1/b,
05 Olga Meglic, Ptuj
MOJE NOVOLETNE ŽELJE
Bliža se novo leto. Prišel bo de-
dek Mraz. Postavili bomo novolet-
no jelko. V šoli bomo postavili jel-
ko in jo okrasili. Vsak bo nekaj
prinesel. Tudi nastopali bomo.
Napisali bomo številke. Katero
številko boš izvlekel, tisto darilo
dobiš. Jaz si želim kredo, peresni-
co in druge stvari. Praznovali bo-
mo doma in v šoU. Tovarišici bo-
mo prinesli čestitke. Novega leta se
zelo veselim
Edita Majhen,
3/c, OS Olga Meglic, Ptuj,
dopisniški krožek
PRIŠLA JE ZIMA
Prišla je zima. Toplo smo se
oblekli. Zapadlo je že malo snega.
Lahko smo se kepali in se igrali na
snegu. Sli smo v mesto. Ogledali
smo si izložbe z zimskimi potreb-
ščinami.
Petra V
Petra Hvaleč,
1/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj
"jvoBoriA
Mi živimo v svobodi. Toda
mnogi ljudje na svetu niso svobo-
dni. Živijo v bedi, lakoti in f>o-
manjkanju. To je vojna. Vojna je
središče groze, strahu in krutih
umorov. Tudi mnogi naši očetje,
dedki, matere in babice so živeli v
vojni za našo državo. Vojna je zlo.
To je prepii i dveh držav izmed ka-
terih se ena bije za oblast, a druga
za svojo svobodo. Nam so svobo-
do priborili partizani, ki so se bo-
rili z zavestjo, da branijo svojo
domovino. To svobodo varuje
JLA.
Danes živimo v svobodi. Ne bo-
jimo se vojne, ker vemo, da bi nas
branila naša armada — naša JLA.
Lahko se šolamo. Hodimo v šole
ne misleč na to, da lahko pademo
v sovražno zasedo. Hrane imamo v
izobilju. A otroci, ki so lačni od
stradanja bi poljubili vsako drob-
tinico, če bi jo le imeli. Igramo se
lahko vsak dan, brez bojazni, da
bi prišli vojaki, ti vzeli očeta, ma-
ter, babico ali dedka, zažgali dom
in te pustili samega. Na izlete v na-
ravo lahko gremo kadarkoli, se
sprostimo, ne misleč na vojno. To
je svoboda. Tako živimo mi. Svo-
bodo občutimo, ko jo izgubimo.
Uroš Novak,
3/a, OS Majšperk
MRZLO JE
Zima je. Dobro smo oblečeni.
Povsod kurimo. V otroški sobi
včasih odprem okno. V dnevni so-
bi gledamo televizijo. Tam imamo
najbolj toplo.
Brigita Gorišek,
1/b   OS   Olga   Meglic,    Ptuj
NA SPREHODU
Pri pouku smo šli na poučni
sprehod. Sli smo ob Dravi. V par-
ku je bilo vse prazno. Nato smo šli
v mesto. Ogledali smo si izložbe. V
njih so stvari za zimo.
Saša Horvat,
1/b, OS Olga Meglic, Ptuj
OBLAKI SO RDEČI
Od vasi do vasi je prihajala vest,
da je izbruhnila druga svetovna
vojna. Možje so se vznemirili, žene
zajokale, vse je postalO/ strah.
Vedeli so, da bo tokrat šlo zares,
da se bo treba boriti za vsako ped
zemlje.
Po vaseh so se zbirali možje,
mladi fantje in se odločili, da gre-
do v partizane. Vedeli so, da vsak
posameznik ne bo mogel storiti to-
liko, kot lahko storijo, če so zdru-
ženi. Naši partizani so bili zelo
slabo oboroženi, kasneje pa so si
orožje pridobili z raznimi akcija-
mi. Njihova borba ni bila lahka.
Slabo oblečeni in obuti so pozimi
gazili sneg, niso mislili na mraz,
edina misel jim je bila svoboda.
Nekateri so v partizanih prvič pri-
jeli za orožje. Za našo domovino
so prelili veliko krvi, bilo pa je tu-
di veliko žrtev. Danes pa mladi
fantje in tudi nekatera dekleta
odhajajo na odsluženje vojaškega
roka. Tam spoznavajo orožje,
spremljajo dogodke v svetu in se
tako pripravljajo, da bi lahko čim
boljše branili našo domovino, če bi
spet prišlo do vojne.
22- decembra imaio na5i vojaki
s\oi praznik. Na ta dan prirejamo
na šolah proslave, povabimo nekaj
vojakov, ki nam povedo o svojem
življenju v JLA. Želimo jim, da bi
jim čas v vojaški obleki hitro mi-
nil, obenem pa, da bi vojaško
obleko nosili s ponosom.
Vladimir Kokol,
6/b OS Videm pri Ptuju
OBISKAL NAS JE PEVEC ANDREJ ŠIFRER
Ko je prišel v telovadnico, smo ga pozdravili s ploskanjem. On nas je
pozdravil: Dober dan. Zapel nam je pesmi in rekel, da smo prijatelji.
Mateja je igrala na ,,trobento", Renato na ,,kitaro", Bojan na ,,bo-
ben" in Niko na ,,harmoniko" on je igral zares na kitaro. Plesali so Renata
in Jasmina, Brigita, Marija, Fredi in Matej. Vsi smo pomagali peti. Bilo je
veselo. Pel je on, potem mi. Zapel nam je lepe pesmi. Bile so smešne. Zelo
smo mu ploskali in kričah. Nismo ga pustili vstran.
Nadja Gorišek
Sedel je na stolu. Mi smo ga pozdravili. Rekel je, da smo prijatelji.
Pomagali smo mu peti. Peli smo: Ka, ka, ka. Bojan je igral na ,,boben".
Renata je plesala. Bilo je lepo. Nismo ga pustili domov.
Ana TošiC
Po zvočniku smo slišali, da je naš gost že tukaj. Vzeli smo stolčke in
smo šli v telovadnico. Prišel je Andrej Sifrer. Nato nam je zapel in zai-
gral. Poklical me je, naj pridem tja, da mu bom pomagal igrati. Delal
sem se, kot da bi prav igral na harmoniko.
Niko Vinkler
UčeiKi 1. r. OS MaSperk
TUDI JAZ SEM PIONIRKA TI-
TOVE JUGOSLAVIJE
Jugoslavija je svobodna dežela.
Vsi prebivalci pa vemo, da je bilo
za svobodo prelito mnogo krvi in
prestanih dosti muk. V svobodo so
nas popeljali partizani, komunisti
s Titom na čelu. Tudi nam, pionir-
jem, so v šoli povedali veliko
zanimivega in žalostnega o vojni.
Sedaj, v svobodi pa se trudimo,
da bi bili vedno pripravljeni na
napad. Fantje In dekleta odhajajo
v vojsko, da bi znali braniti
domovino v primeru sovražniko-
vega napada. Mlajši pa se nad sov-
ražnika ne moremo spraviti s
puškami, niti ne s pestmi. Naša
naloga je, da se učimo, zato hodi-
mo v šolo, kjer pridobivamo zna-
nje. To je naša dolžnost in opraviti
jo moramo in hočemo.
Vsi smo ponosni, da smo pionir-
ji Jugoslavije, Titove Jugoslavije,
ki se ni vdala še tako močnemu
sovražniku. Nikoli pa ne bomo
pozabili na njih, ki so se žrtvovali
za mir, svobodo, za nas.
Valentina Vidovič, 6/b,
OS Tone Znidarič,
Ptuj
HURA, PRVI SNEG!
Po lepih dneh v zadnjem tednu
smo večkrat gledali v nebo in čakali
prve snežinke. Včeraj proti večeru
se je vreme skisalo, zapihal je mrzel
veter in zjutraj smo zagledali težko
pričakovani sneg. Toplo oblečeni in
obuti smo po belem snegu zakora-
kali proti šoli. Med šolskimi urami
so mi misli uhajale skozi okno,
kako bo na našem hribu, ko pridem
iz šole. Bilo je tako, kot sem pri-
čakovala. Komaj smo se najedli in
napisali nalogo, nas je bilo na hribu
že enajst. Veselje je bilo tolikšno,
da se je spuščal že mrak, mi pa smo
še vedno bili na snegu. Čeprav je
bilo malo snega, pravega veselja na
sankah pa ni bilo tako hitro konec.
Darja Pignar,
OS Vitomarci
SPOMINI MOJE BABICE
Bilo je nekje med 1942 in 1943
letom. Babica je bila sama doma,
ker je bil dedek že v partizanih.
Potrkalo je po vratih. Babica je
odprla in v hišo so prišli partizani.
S sabo so imeli ranjenega partiza-
na. Prosili so jo, če lahko ranjene-
ga partizana pustijo pri njej, dok-
ler ne pridejo ponj partizani iz
partizanske bolnice in ga odnesejo
v bolnišnice in ga odnesejo vanjo.
Babica je privolila. Partizana so
odnesli na podstrešje. Babica mu
je prinesla polento in toplo mleko.
Tudi drugim partizanom je dala
hrano. Cez nekaj časa so odšli.
Babica pa je odšla k ranjencu in
mu pripovedovala zgodbe, da bi
lažje pozabil na bolečine. Nato pa
je odšla spat.
Tisti hip je spet nekdo potrkal po
vratih, tokrat močneje. Babico je
zaskrbelo. Najprej ni odprla, ker
se je bala, vendar pa je tako
močno trkalo, da je morala odpre-
ti vrata. V izbo so prišli trije Nem-
ci. Eden izmed njih ni imel unifor-
me, ta je bil verjetno izdajalec.
Babici je zastalo srce. Moški brez
uniforme je vprašal, če skriva
kakega ,,bandita". Babica je
odkimala. Tedaj jo je prešinila re-
šilna misel. Stopila je v shrambo.
Na srečo je še imela nekaj žganja.
Vsakemu je nalila in dolivala, ta-
ko da so pozabili hišo preiskati.
Kmalu so odšli.
Babica si je oddahnila. Pogledat
je šla ranjenca. On je mirno spal.
Odšla je v kuhinjo. Vedela je, da
te noči ne bo mogla spati. Proti
koncu noči pa je vendarle zaspala.
Zdramilo jo je trkanje po vratih.
Tokrat so trkali partizani. Prišli so
po ranjenca. Bil je še mrak, zato
Nemci ne bi mogli opaziti partiza-
nov. Babica je partizane pogostila
in povedala vso zgodbo. Partizani
so jo pohvalili, da je pogumna.
Babica jih je povabila, naj še kar
pridejo. Nato so odšli.
To se je dogajalo na Pohorju.
Takrat je bila babica še mlada. V
Jugoslaviji je še veliko takšnih žen
in mamic, ki so med NOB poma-
gale partizanom.
Patricija Cvetko,
OS Majšperk
ARMADA SMO VSI
Kaj pravzaprav je naša armada? So to borci, ki so padli med NOB?
So to fantje v vojašnicah? Smo armada mi vsi, ki živimo v naši svobodni
domovini?
Vprašanj je veliko, vendar so tudi odgovori na ta vprašanja. Res se je
treba najprej spomniti na padle junake naše NOB pa tudi na tiste, ki so
vzdržali vojno vihro. Ti možje in tudi žene niso pomišljaU, ampak so se
takoj pridružili boju za svobodo. Razen teh borcev za svobodo v gozdo-
vih, pa so bili naša vojska tudi kmetje, ki so skrbeli za prehrano naše
armade. Tu so bili tudi otroci. Oni so bili najboljši kurirji. Noben odrasel
partizan ne bi tako varno prenašal pošte, kakor so to počeli otroci naše
starosti pa tudi mlajši. Tako so vsi ti ljudje predstavljali našo armado.
Toda mi imamo tudi danes našo armado, našo vojsko. Res je, to so mladi
fantje v vojašnicah, ki se učijo braniti domovino. Učijo se streljati s pu-
škami, topovi, tanki . . . Navajajo se na življenje, kakršno bi bilo v voj-
ni. Učijo se, da bodo lahko branili domovino v nevarnosti. Toda ni se jim
treba bati, da bi bili v vojni sami. Z njimi bi bilo vse ljudstvo.. Tudi mi
otroci bi jim pomagali po svojih močeh. Tako bi s skupnimi močmi
pregnali sovražnika. Zdaj vemo, da smo armada vsi, prav vsi, ki živimo v
naši svobodni domovini. Ker se približuje 22. december, praznik JLA, ne
smemo misliti, da je to praznik le vojakov v vojašnicah. Ne, to ni le nji-
hov praznik, to je praznik nas vseh, praznik vseh ljudi v Jugoslaviji. Po
vsej domovini se bodo vrstile manifestacije v čast temu prazniku. Toda
zakaj je prav ta dan praznik JLA? Na ta dan so v majhnem bosanskem
mestecu Rudu ustanovili prvo brigado. To je zelo pomemben dogodek v
zgodovini jugoslovanskih narodov, zato ga bomo dostojno počastili.
Na našo armado se ne bomo spomnili le ob tem prazniku. Vedno
bom vesela in ponosna, da imamo armado, katere član sem tudi tudi
sam.
Vida Vidovič, 7/b, OS Videm pri Ptuju
TUDI JAZ SEM PRAZNOVAL
Letos praznuje SFR Jugoslavija
štirideseto obletnico rojstva. Po-
vsod je bilo zelo svečano. V glavnih
mestih naše domovine so že na
predvečer izstrelili topovske salve
in povsod so plapolale zastave v je-
senskem vetru. Vsa domovina in
naši zdomci v tujini so svečano pro-
slavljali ta velik dan.
Pred štiridesetimi leti so priha-
jale delegacije jugoslovanskih na-
rodov na II. zasedanje AVNOJ-a v
malo bosansko mestece Jajce. Tu
so postavili temelje novi Jugoslavi-
ji. Zgradili so jo na bratstvu in
enotnosti vseh narodov. Sklenili so,
da predajo oblast Titu, ki jih je
vodil v najtežjih, krvavih časih
osvobodilne borbe. Okoli njega pa
so se zbrali vsi narodi naše nove Ju-
goslavije, ki jih je družila velika
ljubezen do domovine in skupna
želja do lepšega življenja. Enoglas-
no so zavrnili vlado kralja, ki jih je
zapustila v najtežjih časih.
Tudi mi najmlajši smo svečano
proslavili 29. november. Na naši
Soli smo imeli dve proslavi, eno za
učence nižje stopnje, eno pa za
učence višjih razredov. Posebno
svečan je bil sprejem cicibanov
prvih razredov v pionirsko organi-
zacijo, ki je bil dan prej. Obljubili
so, da se bodo pridno učili in kot
odrasli služili domovini. Ker sem
zastavonoša, sem na sprejemu in na
obeh proslavah držal zastavo. Pro-
gram pri obeh proslavah je bil zelo
lep. Učenci so deklamirali, predva-
jali igrice in ples, pevski zbor pa je
zapel zelo lepe pesmi.
Čeprav smo še mladi in nismo
doživeli vojnih grozot, občutimo
veliko srečo, da živimo v miru, v
svobodni domovini. Dan na dan vi-
dimo na televiziji vojne, nesrečne
lačne otroke, porušene domove in
nešteto mrtvih in ranjenih vojakov.
Mladi smo, vendar razumemo gro-
zote vojn, ki jih vidimo vsak dan na
ekranu. Srčno si želimo, da k nam
te grozote ne bi prišle.
Upam, da bo razum premagal
orožje in da bo v svetu zavladal
mir.
Branko Jurič, 5/c,
OS Tone Znidarič
Ptuj
NA SEMAFORJU MOJE MLADOSTI JE ZASVETILA ZELENA LUČ
Ko sem prvič stopila skozi šolska vrata, sem bila stara komaj 6 let. 1 a-
krat sem si želela, dabi bila že velika in da bi hodila v 8. razred. Zdaj, ko se
mi že izteka osmo šolsko leto, pa se skoraj ne morem sprijazniti z
dejstvom, da sem pred odločitvijo, ki me bo spremljala skozi življenje.
Nekateri mi govorijo: ,,Kaj se sekiraš? Saj nimaš težav z učenjem,
lahko se odločiš za skoraj vsak poklic." Ampak nimajo prav. Ne morem se
odločiti za poklic, ki me ne veseli, kajti ta odločitev je zelo težka, saj bom
izbrani poklic opravljala skozi vse življenje.
Starši mi povsem prepuščajo odločitev. Sedaj sem navdušena nad dve-
ma šolama, naravoslovno in računalniško. Ce bi Sla v naravoslovno šolo,
bi se odločila za matematičnega tehnika. Potem bi študirala na izbrani višji
šoli. Sele takrat bi dosegla svoj poklic. Nekatere sem vprašala, kaj sploh
dela ta matematični tehnik, a nihče mi ni vedel odgovoriti. Mama tudi pra-
vi, da je ta šola zelo zahtevna, zato se bojim, da ne bi izdelala.
Računalniška šola me bolj veseli. Ce bom obiskovala (kar najverjetne-
je bom) računalniško šolo, se bom odločila za programskega tehnika. Ra-
čunalniško šolo v Veleniu obiskuie sestrična Helena, ki včasih govori, da je
ta šola nesmiselna, včasih pa tudi, kako lep poklic si je izbrala. Tako me
včasih odvrača od te šole, obenem pa vzbuja v meni zanimanje.
Ker se ni nihče od mojih sošolcev in sošolk odločil za ta poklic, mi je
ob spoznanju, da se bom morala v šolo voziti sama in se tam sama soočati z
novimi sošolci in učitelji, zelo neprijetno. Tolažim se z mislijo, da bo prvi
mesec res težko, ko pa bom spoznala nove sošolke in sošolce, pa bo spet vse
steklo kot v osnovni šoli.
Katja Suman, 8/b,
OS Franc Belšak, GoriSnica
PRI DEDKU IN BABICI V
PREKMURJU
Moja mama je doma v Petanjcih.
Tam živita moj dedek in babica.
Zato se večkrat peljemo k njima.
Dedek in babica imata veliko
kmetijo, zato morata veliko delati.
Na srečo imata traktor z raznimi
priključki, da jima lajšajo delo.
Pri delu jima veliko pomagata teta
Kristina in stric Janko, ki drugače
živita v Radencih. Teta Kristina je
mamina sestra.
Babica me najrajši pelje na vrt,
kjer ima veliko rož in zelenjave.
Tam imam gredo tudi jaz, kamor
sem si posadila solato in rože.
Dedek nas rad pelje k Muri, kjer
skrbi za hidrološko opazovalnico.
Tam ima tudi čoln. Kadar je voda
nizka, nas pelje na drugo stran
Mure. Ko smo bili manjši, smo se
vožnje s čolnom bali, ker smo
mislili, da živi v Muri povodni
mož. Sedaj nam je takšna vožnja
užitek. Poleti ko je voda v Muri
zelo plitva smo se lahko kopali. To
je bil užitek! Sedaj pozimi plavajo
ob bregovih Mure divje race.
Dedka in babico imam zelo rada
in komaj čakam nedeljo, da se bo-
mo lahko peljali k njima.
Valerija Ilešič,
OS Vitomarci
NAS PRVI KULTURNI DAN
V začetku šolskega leta smo
zvedeli, da so med drugimi novost-
mi v učnem programu tudi kuhur-
ni dnevi. Pogovarjali smo se o tem
kakšen naj bi bil tak dan kulture v
šoli, čisto natančno pa le nismo
vedeli, kako bo izgledal. Da ne bi
bili predolgo radovedni, smo
skupaj s tovariši učitelji
organizirali prvi kulturni dan za
učence od prvega do četrtega
razreda.
Za naš prvi kulturni dan smo
naredili program, ki je vseboval
obisk starega mesta Ptuja, ogled
kulturnih zanemnitosti, obisk
gledališča, kjer si lahko ogledamo
predstavo. Avtobusi so nas odpe-
ljali ob pol dveh popoldan iz Vid-
ma pri Ptuju. Za ogled mesta smo
se razdelili v dve skupini, ker smo
imeli učenci 1. in 2. razreda lažji
program, kot oni iz 3. in 4. razre-
da. Čeprav je bil dan mrzel, obla-
čen in včasih celo malo deževen,
smo občudovali spomenike in
znamenitosti Ptuja. Ogledali smo
si tudi grad. Po končanem ogledu
smo se zbrali pred gledališčem. Ko
so prišli gasilci, ki so pazili med
predstavo na nas, smo šli v gledali-
šče. Posedli smo in komaj čakali
na začetek predstave. Nekateri
smo bili pvič v gledališču.
Ogledali smo si predstavo ptujske
gledališke skupine STOPINJE. Ig-
ra je imela naslov Mali strah BAU-
BAU. Nastopajoči so se zelo
potrudili in nas zabavali dobro
uro. Mi bi gledali še več, a kaj, ko
je vsake predstave enkrat konec.
Pred gledališčem smo nato zelo
dolgo čakali avtobuse, Ici bi nas
odpeljali domov. Dan je postaTSi-
sto nekulturen. Zeblo nas je in dež
nas je močil, avtobusov pa od
nikoder. Ugotovili smo, da smo
napravili napako. Naslednji
kulturni dan moramo organizirati
skupaj vreme, avtobusni šoferji in
mi. Mogoče bomo potem imeli lep
kulturni dan v sončnem vremenu
in pravočasnem prihodu avtobu-
sov.
Ciani PIKUD-a,
OS Videm pri Ptuju
OB DNEVU JLA
22. decembra praznujemo dan
JLA. Na ta dan nas v šoli obiščejo
vojaki iz Ptuja. Takrat imamo
proslavo. Po proslavi pa nam
vojaki pokažejo tudi različno
orožje. Povedo nam tudi o svojem
življenju v vojašnici.
Nas ščitijo kopenska vojska,
mornarica in zračna vojska. Imajo
tudi skladišče za orožje. Skladišče
z orožjem stražijo stražarji, da ne
pride do eksplozije. Naši vojaki se
učijo, kako bi branili svojo domo-
vino, če bi prišlo do vojnega sta-
nja. Zdaj imajo naši vojaki
sodobno orožje.
Med NOB so partizani imeli
težko življenje, saj niso imeli tako
toplih postelj, kot jih imamo mi
sedaj. Našim borcem so med NOB
pomagali domačini in zavedni
Slovenci z zbiranjem hrane, obla-
čil, zdravil, obutve in drugega. V
boj proti okupatorjem so šli
preprosti delavci in kmetje, ki so
želeli mir in svobodo. Naše naro-
de je vodil vrhovni komandant Jo-
sip Broz Tito. Partizane so izdajali
domači izdajalci, ki so držali z
ustaši, četniki in z Nemci. Vsi
partizani so si želeli, da bi zmagali
in so ta dan tudi dočakali. Vsi boji
so bili končani 15. maja 1945. Naši
ljudje so začeli z obnovo svojih
domov.
Svojo domovino imam zelo rada.
Želim si, da bi še dolgo živeli
svobodno in enakopravno v svoji
domovini. Ne želim pa, da bi jo
porušile atomske bombe.
Suzana Solger,
5/b, OS Majšperk
KULTURNI PROGRAM
V sredo 14. novembra smo učenci naše šole izvedli kulturni dan.
Učenci predmetne stopnje so opravili kulturne dejavnosti dopoldan,
učenci razredne pa popoldan.
Ko smo prišli v šolo so nas čakala presenečenja. Odšli smo po razre-
dih in si ogledali razstave, ki so jih pripravili naši starejši vrstniki na temo
NOB v mestu Ptuju, o filmski in gl'^iališki umetnosti in delu in življenju
tovariša Tita. Vse raz.stave so bile lepo pripravljene, zanimive in poučne.
Po ogledu razstav sme se napotili v svojo učilnico in se s tovarišico
pogovorili o gledališki predstavi Mali strah BAV-BAV. Pogovorili smo se
o vseh osebah, ki sodelujejo pri nastajanju gledališke predstave. Nato
smo se z ostalimi učenci odpravili v gledališče.
Z zanimanjem smo spremljali igralce na odru in vsem nam je bilo
všeč, da strah BAV-BAV ni hotel strašiti otrok, ampak jim je pomagal,
da seje deklica Magdalenka vrnila k svojim prijateljem.
Po predstavi smo odšli v vrsti do šole in se med potjo pogovarjali o
igrici. Kulturni dan smo lepo preživeli in spoznali mnoge zanimivosti naše
kulture.
Učenci 2.a
OS Ivan Spolenjak
Ptuj
LUČ JE UGASNILA
Elektrika nastane v elektrarni. Elektrike ni zato, ker že dalj časa ni
deževalo. Nekega dne sem gledal televizijo in naenkrat je zmanjkalo elek-
trike. Bil sem slabe volje. Mamica je bila nevoljna, ker ni mogla skuhati
večerje. Očka je bil jezen zato, ker ni mogel gledati televizije. SestricJf je
bila sitna, ker ni mogla narediti do konca domače naloge. Bratec je bil je-
zen, ker ni mogel vaditi harmonike. Ko ugasne luč si želim, da bi čim prej
prišla elektrika.
Aleš Majcenovič 3.b
OS ,,dr. F. Zgeča" Domava
TEDNIK - ^- december 1983
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
SKL: PTUJ-ISKRA AET 76:73 (4037)
ČETRTI PAR TOČK
Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Inkret in Krasnik (MantX)r);
PTUJ: Vlah 19, Damiš 4, Volmajer 4, Reš. Marčič 16, Bedrač 2, Beranič,
Cobelj 8, Purič 2, Kotnik 2, Dobrijevič 19, Vučinič;
ISKRA AET: Kavčič 2, Likar, Breškar 2. UrSič 24, Strez, Vidič 16, Ozcbek 6,
Mavric D., Mavric S. 17, Manfreda 6.
Člani KK Ptuj so v soboto zvečer s precejšnjo težavo premagah goste iz
Tolmina. Zmaga je sicer zaslužena, vendar igra ni bila na kakovostni ravni. V
začetku je kazalo na zanesljivo zmago domačinov, saj so si hitro priigrali 10 točk
prednosti, koje Marčič uspešno zaključeval hitre nasprotne napade. Do 10. minute
so domačini prednost povečali Se za tri točke (26:13). Vendar je prišlo do preobrata
in gostje so v 17. minuti rezultat izenačili na 32:32. Kljub temu so Ptujčani polčas
dobili. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu. Domačini so znova povedli, tokrat
za 14 točk (60:46), prednost pa je priigrala peterka Vlah, Volmajer, Marčič, Bedrač
in Dobrijevič. Do zaključka srečanjaje bilo 10 točk razlike, v zadnjih dveh minutah
pa so borbeni gostje, ki jim pomaga legenda naše košarke Borut Basin, razhko
znižali na samo tn točke in so skorai presenetili.
Po osmih kolih ima ptujska ekipa osem točk in je na osmem niestu med
dvanajsumi ekipami. Do konca prvega Uela so še trilčola. Naši kolamarji želijo
imeti po prvem delu deset točk, kar bi jim omogočilo mimo nadaljevanje prven-
stva. Vendar se bo za dve točki potrebno pošteno potruditi, saj bodo sedaj dvakrat
zapored gostovali (v Domžalah in Kranju) in nato igrali doma z Jezico.
Članice KK Ptuj so v soboto gostovale v Ljubljani in s 77:76 premagale
domačega Slovana. Tako še naprej ostajajo v vrhu druge republiške ženske lige. kar
je tudi njihov cilj.
I. kotar.
PO ZMAGAH V ZADNJEM KOLU
JUDOlSTI IMPOLA DRŽAVNI
PRVAKI!
v Slovenski Bistrici so ob koncu prejšnjega tedna proslavili drugi državni
naslov svoj ih j udoistov. Bistričani so bi li kar sede mkrat zapored prekratki za korak,
sai so bili »večni« drugi. Tokrat jim je uspel veliki met, državni naslov in pravica
nastopa v evropskem tekmovanju.
"ZaHJučeXletolnJega ekTpnega državnega prvenstva je bil zelo zanimiv, saj je
o naslovu odločalo zadnje srečanje, lahko zapišemo celo zadnja borba na srečanju
v Slovenski Bistrici, kjer so se pomerih Železničar iz Sarajeva, Partizan HINS
(dosedanji prvak) in Impol.
V prvem srečanju so domačini z 11:3 (44:7) premagah Saraievčane, ki so nato
s 5:9 izgubih še z dosedanjimi prvaki. Nato pa seje začelo odločilno srečanje Impol
— Partizan HINS. Na veliko veselje številnih gledalcev seje dvoboj končal 7:7, po
tehničnih točkah pa so z 20:17 zmagali Bistričani. Posamezni rezultati: do 60 kg:
Arbeiter — Rekič 0:0; do 65 kg; Očko — PT^"^n^;w 3n- do 71 kg: Omerzi — Pejčič
0:7; do 78 kg: Leščak - Vukšič 7:0; do 86 kg: Spes - Cepič 0:5; dr -jS kg: Leskovar
— Mančev 10:0 in prek 95 kg: Mihalič — BajZetlc 0^5. Torej je odlocaioceiozaonjc
srečanje, ki bi ga če bi Partizan obdržal naslov, moral BajčetiC dobiti z 10:0, kar pa
mu ni uspelo.
Odločitev o državnem naslovu je bila torej zelo tesna. Zato je razumljivo, daje
vodstvo Partizana HINS vložilo protest na sojenje, saj so pred srečanjem v
Slovenski Bistrici računali na novo osvojitev naslova, kot smo lahko prebraU v
Sportskih novostih. Karkoli že, Bistrščanom je uspelo in si zato zaslužijo vse
čestitke! , ^^^^^
DVORANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
v prejšnjem tednu sta ZTKO in
ptujski atletski klub ob sodelovanju
učiteljev telesne vzgoje izvedla občin-
sko dvoransko prvenstvo v atletiki za
starejše pionirke in pionirje. Nastopile
so tekmovalke in tekmovalci z enajstih
šol.
PIONIRKE:
— 30 m: 1. Brigita Strucl (Tone
Žnidarič) 4,8 sek
— 400 m: 1. Liljana Lajnšček (Franc
Osojnik) 1:13,3 min
— daljina: 1. Simona Vrtič (Tone
Žnidarič) 408 cm
— višina: 1. Hedvika Korošak
(Franc Osojnik) 140 cm
— žoga: Aleksandra Bezjak (Tone
Žnidarič) 9,08 m
— ekipno: 1. Tone Žnidarič 5170
točk, 2. Franc Osojnik 4981, 3. Kidri-
čevo 4250 itd.
PIONIRJI:
— 30 m: 1. Robert Silak (Tone
Žnidarič), 2. Stanko Zebec (Franc
Osojnik), 3. Mitja Žuran (Tone Žni-
darič) vsi 4,4 sek
— 400 m: 1. Egon Vigali (Tone
Žnidarič) 1:09,9 min
— daljina: 1. Sandi Moge (Kidriče-
vo) 526 cm
— višina: 1. Miran Žibrat (Franc
Osojnik) 173 cm
— žoga: 1. Bernard Stumberger
(Cirkulane) 13,00 m
— ekipno: 1. Franc Osojnik 6469,2.
Tone Žnidarič 6352,3. Kidričevo 6055
itd.
l.k
Dravi turnir ob dnevu JLA
Rokometni klub Drava je v nedeljo popoldan izvedel tradicionalni turnir v
rokometu, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Brez poraza so prvo mesto osvojiU člani
RK Drava pred Agisom, ekipo ptujske voj ašnice in mladimi iz TOZD Kovinarska,
kmetijska in metalurška šola. Najboljši strelec je bil z 22 zadetki Franjo Grgič
(JLA), vsa srečanja pa sta vodila Noič in Korpar. 1 k.
VIHARNIK MED PTUJSKIMI PLANINCI
V petek, 16. decembra 1983 so ptujski planinci
pripravili predavanje staroste slovenskih planin-
cev Jaka Copa pod naslovom Naši Julijci.
Organizirali so ga v počastitev 90-letnice
ustanovitve slovenskega planinskega društva in
30 letnice delovanja planinskega društva v
Ptuju. Dopoldne je priljubljeni gost obiskal
planince osnovne šole Franc Osojnik" v Ptuju in
jim pripovedoval pravljico o Zlatorogu. Način,
ki si ga je avtor izbral, je nekaj novega.
Diapozitive, ki prikazujejo najlepše kotičke
Julijskih Alp. ie izbral in obogatil tako. daje ob
njih pričaral pravljico o trentarskem lovcu in
Zlatorogovem čudežnem kraljestvu. Začudene
otroške oči, vzhičenost nad lepoto posnetkov iz
Zlatorogovega kraljestva, to je bilo za otroke
doživetje, ki ga lahko pričara samo še prihod
dedka Mraza.
Jaka Cop je s tekočo pripovedjo, pristno
gorenjsko govorico, očaral otroke tako, da so
začutili, da je ta lepota še danes nekaj resnične-
ga, da jo je treba čuvati in spoštovati. Ob lepoti
se človek plemeniti, ob razdejanju, ki ga je
namerno povzročil nekdo, postand žalosten. Ali
ne ostane tudi za nami dostikrat razdejanje, ali
tudi mi s svojim nevestnim ravnanjem ne
povzročamo opustošenja?
O vsem tem je treba z mladimi večkrat spre-
govoriti. Ne samo na izletih, ampak na vsakem
koraku, kjer srečamo razdejanje. Uničeni
prometni znaki, papir na ulici, v okolici blokov,
po travnikih in vrtovih, plastične vrečke, tetra-
pak embalaža — vse to je žalostna slika našega
malomarnega odnosa do narave in okolja. Samo
človek, ki ima pristen čut za naravo, se lahko
tega zaveda in poskuša po svojih močeh take
pojave preprečevati.
,,Otrokom je treba znati pokazati lepoto in
šele, ko jo bodo začutiU, jo bodo znali tudi čuva-
ti. Planince je treba pripeljati v gore že vzgojene,
ne pa da smo dovolili, da so svoje slabe navade iz
doline — od pijančevanja in razgrajanja po
kočah, uničevanja inventarja in tatvin — prinesli
tudi v naš planinski svet. Uničevanje spominskih
knjig, žigov po vrhovih in planinskih kočah kaže
na barbarstvo in vandalizem, ki se mu moramo
upreti z vsemi močmi."
Verjetno je način, ki si ga je izbral JAKA COP
izviren in učinkovit, zato bi ga veljalo posne-
mati. Hvaležni smo mu za pričarano lepoto, ki
nam je v dneh, ko pričakujemo dedka Mraza, od
tam daleč izza naših gora, bila še posebej
dobrodošla.
V. D.
Edvard Štegar državni prval( v težki iiategoriji
KARATE
Člani kluba borilnih veščin iz
Ptuja so se v soboto, 17. decembra
udeležili IV. zaključnega turnirja v
polkontaktnem karateju za rang
listo najboljših v SFRJ. Turnirja
se je udeležilo 7 Ptujčanov.
Največ uspeha je imel znani
ptujski karateist Edvard Stegar, ki
je v težki kategoriji postal državni
prvak. Za uspeh tudi naše čestitke!
Stanko Satler, ki je sicer nasto-
pal v kategoriji do 57 kg, je moral
zaradi večje teže nastopiti v ka-
tegoriji do 63 kg in je v tej kate-
goriji dosegel tretje mesto. Prav
gotovo odličen uspeh! V isti ka-
tegoriji, tj. do 63 kg sta nastopila
tudi Alojz Vidovič in Branko Breg.
Vidovič je bil doslej drugi na rang
listi, žal pa je nesrečno izpadel,
čeprav je zmagal v prvem kolu.
Njegov nasprotnik je bil sicer disk-
vahficiran zaradi premočnega
udarca. Vidovič pa zaradi po-
škodbe ni smel nastopiti v drugem
kolu. Breg je v drugem kolu
zasedel četrto mesto.
Četrto mesto na tekmovanju je
zasedel tudi Martin Golob, Milan
Posnetek s svetovnega prvenstva v Londonu. V temni majici (desno) je
Edvard Stegar v akciji z nogo, kar prinaša točke.
Segula je osvojil tretje mesto,
medtem ko je Mehmed Mujanovič
imel nekoliko manj sreče in je v
kategoriji do 79 kg zasedel še
vedno dobro peto mesto.
Vsi ti rezultati brez dvoma ka-
žejo, da so ptujski karateisti v
odlični formi, saj so na tem zah-
tevnem tekmovanju v državnem
merilu osvojili precej medalj. Z
nekoHko več sreče, kar še zlasti
velja za Vidoviča, pa bi lahko
dosegli še večji uspeh.
franio hovnik
ORIVlOŽANI IIVIAJO LEPO
PREDNOST
Tudi uradne lestvice jesenskega dela prvenstva v vseh republiških rokometnih
ligah so |3otrdile uspešno polsezono članov RK Ormož, ki nastopajo v drugi
republiški ligi, skupina vzhod. Ormožani so namreč prvi s tremi točkami prednosti
pred Fužinarjem in Radečami. To je lep uspeh, ki Ormožane uvršča med najre-
snejše kandidate za prvo mesto in s tem napredovanje v prvo republiško bgo.
Z enega od sreianj v Ormoiu, kjer se gostom tokrat vedno slabo piSe
(foto L kotar)
Spomladanski del prvenstva bo tokrat izredno zanimiv in razburljiv. Zaradi
ukinitve medrepubliških lig (predlog skupščine RZS) se bodo naše ekipe (člani RK
VeUka Nedelja in članice RK Drava) morale izredno potruditi, da bodo obdržale
mesto v prvi republiški ligi, saj bo zlasti v ženski Ugi morala večina ekip v drugo
republiško ligo. Končne odločitve o tekmovalnem sistemu še ni.
VRTNARSTVO JAKOB MAJCEN
Potrčeva cesta 20
se vsem svojim strankam zahvaljuje za zaupanje
ter se tudi v prihodnje priporoča.
POSLOVNIM SODELAVCEM, OSEBNIM PRIJA-
TELJEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM
ŽELIMO SREČNO TER ZADOVOUNO 1984
LETO!
SPLOŠNO
KLJUČAVNIČARSTVO
FRANC MUZEK Vespazianova 1
Ptuj
tel. 062 771-263
vsem poslovnim in osebnim prijateljem ter delovnim
ljudem
ŽELI SREČNO NOVO LETO 1984
in se tudi v prihodnje priporoča z uslugami in za so-
delovanje.
Foto atelje
STANKO KOSI,
Ptuj, Trg MDB 3
Portreti, legitimacije, otroški posnetki v ateljeju ali
domu, razne prireditve in svečane priložnosti ob
vsakem času in v vsakem kraju, povečave, repro-
dukcije. Vse usluge za foto amaterje v črnobeli in
barvni tehniki.
Zahvaljuje se vam za 15-letno zaupanje in vam želi
SREČNO IN DELOVNO USPEŠNO NOVO LETO
1984!
VSEM STRANKAM
ŽELIM
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984!
Še vnaprej se priporočam s strokovnimi uslugam[
RADIO-TV SERVIS MUNDA
PTUJ - Prešernova 15
tel. 771-368
AVTOMEHANIK
FRANC TOPLAK
Podlehnik tel. 793-143
se vsem svojim strankam zahvaljuje za zaupanje ter
se tudi v bodoče priporoča za dobro sodelovanje
ir) naročila.
Poslovnim sodelavcem, delovnim ljudem in stran-
kam
ŽELI SREČNO TER USPEHOV POLNO
LETO 19841
12 - OGLASI IN OBJAVE
29. december 1983 - TEDNIK
TEDNIK - 29- december 1983 -
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - ZA RAZVEDRILO
29. december 1983 - TEDNIK
TEDNIK ~ 29- december 1983
OGLASI IN OBJAVE - 15
DELEGATI ZBOROV SO PTUJ
Živahno na skupnem zasedanju
v gospodarstvu ptujske občine smo v letošnjem le-
tu dosegli izjemne rezultate. V industriji je znašala
fizična rast proizvodnje 5,4 % ob minimalnih novih
zaposlitvah, kar pomeni, da je bila povečana produk-
tivnost za več kot 3 odstotke. Tudi v kmetijstvu smo
dosegli načrtovano 5-odstotno rast in to kljub suši in
toči. Bistveno smo povečali izvoz na konvertibilno
področje in zmanjšali uvoz. Visoka stopnja inflacije
pa je zlasti prizadela osebno, skupno in splošno
porabo ... To je le nekaj ugotovitev iz uvodnega
poročila Janka Bezjaka, predsednika IS SO Ptuj, ki
ga je imel na skupnem zasedanju zborov Skupščine
občine Ptuj k trem glavnim točkam dnevnega reda,
to je k predlogu resolucije o politiki družbenega in
gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1984, k
analizi uspešnosti poslovanja OZD s področja go-
spodarstva in načrtu uresničevanja dolgoročnega
programa gospodarske stabilizacije.
O vseh treh dokumentih se je razvila živahna
razprava, v kateri je sodelovalo kar 26 delegatov.
Zal je pri tem bilo preveč časa porabljenega za
amandma delegacije KS Lovrenc, ki je zahtevala v
resoluciji konkretnejše določilo glede začetka gradnje
osnovne šole pri Lovrencu. Delegati so nazadnje z
veliko večino glasov sprejeli amandma občinskega
izvršnega sveta, v katerem je konkretno zapisano, da
se bo v letu 1984 pričela gradnja telovadnic pri SC v
Ptuju in osnovne šole Lovrenc na Dr. polju. To je v
bistvu isto, kot je bilo zapisano v predlogu resolucije,
vendar bolj konkretizirano. Ce bi bila predlagatelj in
delegacija KS Lovrenc to prej uskladila, bi lahko
delegati namenili več razprave drugim, vsaj enako
pomembnim vprašanjem. K predlogu resolucije je bil
tudi brez pripomb sprejet amandma delegacije DO
AGIS Ptuj, ki se nanaša na pričetek vlaganj v od-
pravo ozkih grl v njihovih proizvodnih programih.
Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj je sezna-
nila delegate z vsebino razprave v organih SZDL in
na seji predsedstva OK SZDL, ko so razpravljali o
osnutku in pozneje predlogu resolucije. Glavna
pripomba je bila, da resolucija nekatera področja
obravnava zelo konkretno, na nekaterih področjih pa
naloge le nakazuje. Izrekla je polno podporo nalo-
gam, ki so zapisane v resoluciji in poudarila, da bo
njihovo uresničevanje preizkušnja naših moči in na-
ših zmogljivosti, predvsem pa bo zahtevalo od nas
odgovorno stabilizacijsko obnašanje na vseh
področjih.
Delegati DPZ so na skupnem zasedanju tudi
povedali stališča Občinskega komiteja '^^^
je obravnaval vse tri dokumente ter sprejel ustrezne
ugotovitve, stališča in naloge za komuniste. Ob kon-
cu so zapisali, da v nobenem primeru komunisti ne
smejo dovoHti zapiranja ptujskega gospodarstva v
občinske meje, temveč se morajo bolj organizirano
povezovati tako fizično kot poslovno. ,,Globlje braz-
de pa moramo zaorati na področje kadrovske
politike" je v svoji razpravi na seji poudaril delegat
I cliks Bagar.
Predlog resolucije je bil skupaj z obema amandma-
jema sprejet soglasno, prav tako tudi načrt
uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske
stabilizacije v občini Ptuj, s tem, da je treba v pro-
gramu upoštevati predloge in dopolnitve, ki so jih
dali delegati v razpravi. Gre za dopolnitve za
področja zdravstva, delovanja krajevnih skupnosti,
pospeševanja drobnega gospodarstva, ki lahko daje
precejšnje možnosti zaposlovanja in podobno.
O ostalih devetih točkah dnevnega reda je bilo pre-
cej manj razprave (nekatere zadeve so bile v pristoj-
nosti le zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti). K posameznim točkam so bila konkretna
vprašanja, odgovori nanje ali širše obrazložitve, zato
so bile vse predlagane zadeve sprejete soglasno.
Razprava se je razvila predvsem ob poročilu odbora
o porabi in stanju sredstev za gradnjo šolskega pro-
stora v občini. Kritične pripombe so imele predvsem
delegacije KS Ivan Spolenjak, Jože Potrč in Boris
Ziherl. Na vse pripombe in vprašanja so bili dani tudi
konkretni in argumentirani odgovori. O vsebini
poročila bomo poročali drugič.
Naj ob koncu še zapišemo, da je bilo skupno
zasedanje vseh treh zborov SO Ptuj v ponedeljek,
26. decembra dopoldne v dvorani narodnega doma v
Ptuju. Na vseh treh zborih je bila udeležba zelo do-
bra saj je bila v poprečju nad 86-odstotna.
Med sejo je delegatom poročal tudi Alojz Gojčič,
predsednik začasnega poslovodnega organa v TGA
Kidričevo, o izvajanju programa, začrtanega v odlo-
ku o uvedbi začasnega ukrepa. Program dosledno
uresničujejo. Več o vsebini poročila prihodnjič.
Ob koncu seje je delegatom spregovoril še Franc
Tetičkovič, predsednik Skupščine občine Ptuj. Nje-
gov govor bi lahko imenovali tudi ,,novoletna
poslanica". Delegatom je zaželel uspeh pri delu in pri
premagovanju težav in reševanju odgovornih nalog v
letu 1984.
FF
ČRNA KRONIKA
v dneh od 20. do vključno 27. decembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili^ eno hujšo in eno lažjo telesno poškodbo udeležencev. Vzroka
nesreč sta bila neprimerna hitrost in tehnična napaka na vozilu.
Materialne škode je tokrat za okoli 50 tisočakov.
PADEL ZARADI
OKVARE ZAVORE
v četrtek, 22. decembra ob 22.30
je voznik kolesa z motorjem Franc
Leber iz Ptuja peljal po magistral-
ni cesti z dravskega mostu proti
železniškemu prelazu. Ko je pripe-
ljal do križišča s Trgom svobode je
zavil v levo, zmanjšal hitrost in
zavrl s predpjo ročno zavoro. Ta
se je zaradi okvare močno
zablokirala, zaradi česar je voznik
padel na glavo in se hudo poško-
doval. —OM
Ugodnosti
za člane
društva
diabetikov
Društvo diabetikov Ptuj obvešča
vse svoje člane, ki bolehajo za
sladkorno boleznijo in si sami
vbrizgavajo insulin, da imajo po
določilih Samoupravnega sporazu-
ma o uresničevanju zdravstvenega
varstva (Ur. list SRS št. 26. z dne
29/7-1983) pravico do brezplačne
brizgalke za injekcijo 2 ccm za
enkratno uporabo z iglami in
anatomsko pinceto.
Nadalje smo prejeli od
KLINIČNEGA CENTRA
LJUBLJANA, ODBORA ZA
DIABETES dopis, v katerem
navajajo, kdo in koliko lahko
predpisije diabetičnih zdravil. V
našem primeru je to diabetolog v
diabetičnem dispanzerju.
V tem primeru morate pokazati v
LEKARNI izkaznico diabetika v
potrditev o prejemu zdravil.
Vsem članom sporočamo, da
prinesejo ob prihodu v ambulanto
s seboj MATICNO ŠTEVILKO, ki
jo nujno potrebujemo zaradi nujne
evidence.
Vsem skupaj želimo mnogo
zdravja in sreče v novem letu 1984.
FOLKLORNO
DRUŠTVO PTUJ
Priprave
na 15-letnico
društva
Ptujsko folklorno društvo bo 14.
januarja pripravilo nastop ljudskih
pevcev, godcev in plesalcev. S tem
bo proslavilo 15-let uspešnega dru-
štvenega delovanja. K sodelovanju
je povabila folklorne skupine od
blizu in daleč.
Svečana seja bo 21. januarja, ko
bodo tudi podelili priznanja
ustanovnim članom društva, ki so
še danes dejavni in vsem vodjem
skupinam ter nekaterim drugim
članom. Podelili pa bodo tudi
priznanja za sodelovanje. Skupaj
bodo podelih 15 priznanj.
MG
Uspel tečaj aerobike
v organizaciji Delavske univerze Ptuj je v telovadnici bivšega
dijaškega doma v Ptuju potekal v dneh od 5. do 22. decembra tečaj
aerobike, ki ga je uspešno vodila znana mariborska vaditeljica Ana
Zvorc. Kot so povedali se je v začetku prijavilo kar 37 ptujčank različnih
let, vendar jih je do konca vstrajalo le 27. Pravgotovo se vse udeleženke
tečaja zadovoljne, saj so v tem razmeroma kratkem času zvedele in
preiskusile veliko koristnega za svoje telo — povrhu vsega pa je bilo ves
čas ob glasbi tudi zelo prijetno. _ ^
^ ^ Fotovest: M. Ozmec
Maks Lečnik novi čevljar
v Prešernovi ulici v Ptuju
Prešernova uhca počasi, vendar vztrajno spreminja svojo
podobo. Po sprejetih usmeritvah naj bi bila to obrtniška ulica,
ulica majhnih lokalov storitvene dejavnosti. V zadnjem času sta se
v ulico vseHla dva nova obrtnika. Dobili smo drugi salon mode in
novega čevljarja, Maksa Lečnika iz Pobrežja 147 v krajevni
skupnosti Videm.
Uredil si je lokal v bivši čevljariji Galuna, ki je obrt opustil. Z
delom je pričel v torek, 27. decembra.
Čevljarsko delo dobro pozna, prepričan je, da bodo občani z
njegovim delom zadovoljni.
Vabi, da ga obiščemo. Glavni vabiU sta: kvalitetno delo in
zmerne cene.
6. januarja v Ptuju     '
„Vaje v slogu"      i
v okviru rednega abonmaja bo prihodnji petek, 6. januarja 1984
gostovalo v ptujskem gledališču Slovensko ljudsko gledališče iz Celja
skupno s Cankarjevim domom iz Ljubljane.
Ptujskemu občinstvu se bodo ob 19.30 predstavili z delom
Raymonda Quenaua VAJE V SLOGU. Skupna uprizoritev v Cankar-
jevem domu si je pridobila veliko gledalcev in občudovalcev, zato bo prav
gotovo tudi v Ptuju veliko zanimanja za to uspešnico.
Igrajo: Jurij Souček, Anica Kiimer, Iztok Valič in Polona Vetrih.
Vsebina: zabavne situacije, ki jih doživljajo štirje igralci na gledališki
avdiciji. F
IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA...
Pridobitev pravice voziti traktor, delovni stroj,
motokultivator in kolo z motorjem
,,(Clen 109) Pravico voziti traktor v cestnem
prometu, lahko pridobi oseba, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1. da je telesno in duševno zmožna voziti
traktor,
2. da je dopolnila starost 15 let,
3. da je napravila izpit za vožnjo traktorja,
4. da ji ni z odločbo pristojnega organa
izrečena prepoved vožnje traktorja,
5. da ima potrdilo o uspešno opravljenem
tečaju o varnem delu s traktorjem in traktor-
skimi priključki.
Vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja se
izda na lastno zahtevo osebi, ki izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka. Vozniško
dovoljenje za vožnjo traktorja se izda z veljav-
nostjo deset let, osebam, ki so starejše od 65 let
pa z veljavnostjo treh let.
Predsednik repubUškega komiteja za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z
repubhškim sekretarjem za notranje zadeve
predpiše program usposabljanja za varno delo s
traktorjem in način izdajanja potrdil iz 5. točke
prvega odstavka tega člena."
— Voznik, ki v cestnem prometu vozi trak-
tor, predno oridobi pravico, se kaznuje za pre-
kršek z denarno kaznijo od 500 do 3000 din aH s
kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom
povzročena neposredna nevarnost za drugega
udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se
storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do
4000 din ali s kaznijo zapora 60 dni.
,,(člen 110) Voznikom, ki imajo veljavno
vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
kategorije B, C ali D se izda vozniško dovolje-
nje za vožnjo traktorja, če pridobijo potrdilo iz
5. točke prvega odstavka 109. člena."
— Voznik, ki v cestnem prometu vozi traktor
predno pridobi pravico voziti se kaznuje za pre-
kršek z denarno kaznijo od 500 do 3000 din ali s
kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom
povzročena neposredna nevarnost za drugega
udeleženca v promeri ali prometna nezgoda, se
storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do
4(X)0 din ali s kaznijo zapora do 60 dni.
,,(člen 111) Pravico voziti delovni stroj,
motokultivator ali kolo z motorjem lahko
pridobi oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je dopolnila starost 18 let za vožnjo
delovnih strojev, 15 let za vožnjo motokulti-
vatorjev oziroma 14 let za ožnjo koles z mo-
torjem.
2. da je napravila preizkus znanja iz predpi-
sov o varnosti cestnega prometa. Potrdilo o
znanju predpisov o varnosti cestnega prometa
se izda na lastno zahtevo osebi, ki izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega odstavka.
Ce komisija za preizkus iz 106. člena tega
zakona utemeljeno sumi, da oseba iz zdrav-
stvenih razlogov ni zmožna varne vožnje kolesa
z motorjem, napoti kandidata k pristojnemu
občinskemu upravnemu organu, da ga ta napoti
na zdravstveni pregled k zdravniku splošne
medicine zdravstvene organizacije, na območju
katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče.
Veljavnost potrdila o znanju predpisov o
varnosti cestnega prometa ni omejena."
— Voznik, ki v cestnem prometu vozi de-
lovni stroj, motokultivator ali kolo z motorjem,
predno pridobi pravico voziti posamezno nave-
deno vozilo, se kaznuje za prekršek z denarno
kaznijo od 500 do 3000 din ali s kaznijo zapora
do 30 dni. Ce je s prekrškom povzročena
neposredna nevarnost za drugega udeleženca v
prometu ali prometna nezgoda, se storilec
kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 din
ali z zaporno kaznijo do 60 dni.
osebna kronika
RODILE SO:
Marija Damjan, Vintarovci 31
— Marjano; Elizabeta Viher,
Žerovinci 64 — Boštjana; Martina
Jakomini, Rabelčja vas 19/a —
Nino; Vida Jandl, Zacherlova 18,
Ljutomer — dečka; Ida Kovačič,
Aškerčeva 10 — dekUco; Silva
Ceh, Zabjak 4/a — deklico; Ljud-
mila Vizjak, Pavlovski vrh 60 —
deklico; Eva Vrečko-Kaučič,
Arbeiterjeva 2 — Uršo; Frančiška
Peršuh, Pleterje 74 — deklico;
Lidija Rogina, Juršinci 19/a —
deklico; Hijacinta Vaupotič,
Stanošina 12 — dečka; Jelka
Kovačič, Ziherlova pl. 3 — Andre-
ja; Jožica Vnučec, Skolibrova 8,
Ormož — Aljaža; Irena Toplak,
Budina 18 — dečka; Dragica Hri-
beršek, Lešnica 46 — Boštjana;
Andreja Srečkovič, Kraigherjeva
40 — Tanjo; Martina Majcenovič,
Markovci 64/a — Nika; Miroslava
Škvorc, Središče, Slovenska 46 —
Valentine; Lucija Zupanič, Zg.
Hajdina 5 — dečka; Brigita Glu-
hak. Ptujska gora 97 — Marka;
Cilika Prevoljšek, Prešernova 20
— dečka; Slavica Kraljevič, Tru-
barjeva 7 — Vesno; Jožica Zmauc,
Zagorci 25 — Leo; Mirjana Me-
glic, Hra.stovec 2/b — deklico;
Jožica Vrbnjak, Moravci 57 —
Natalijo.
POROKE:
Janez Mlaker, Kidričevo,
Kajuhova 11 in Nada Stern, Kidri-
čevo, Kajuhova II; Branko
Kacijan, Skrblje 5 in Brigita Gaj-
šek, Stogovci 33; Franc Bračun,
Kidričevo, Kopališka 23 in Cvetka
Bogdan. Kidričevo. Vlahovičeva 9;
Srečko Slamberger, Maribor
Makedonska 9/a in Irena Zlaus,
Pleterje 15.
UMRLI SO:
Anton Ciglar, Kicar 53, roj.
1902, umrl 17. dec. 1983; Jožef
Plavčak, Cermožiše 25, roj. 1926,
umrl 17. dec. 1983; Viktor Sok,
Zamušani 9, roj. 1913, umrl 18.
dec. 1983; Jožef Golob, Kukava
72, roj. 1918, umrl 19. dec. 1983;
Terezija Zidarič, Ormož, Kolo-
dvorska 8, roj. 1888., umrla 21.
dec. 1983; Roza Igerc, Dobrava
11, Ormož, roj. 1903, umrla 23.
dec. 1983; Franc Rižnar, Ormoška
9, roj. 1900, umrl 21. dec. 1983;
Matija Kociper, Cerovec 33,
Ormož, roj. 1932, umrl 15. dec.
1983; Milena Drofenik, Ciril-
Metodov trg 7, roj. 1921, umrla
25. dec. 1983.  '
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADiO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor m glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec m Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 m 771-226.
Celoletna Daročnoa zoaša 450 di-
narjev, _ za tujmo 1.125 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska CGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov m stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od pronneta
proizvodov.