Za poduk iu kratek čas. Stariše naj zaniina to, kar se otrok v šoli uči. (Iz A. Kosijuvo knjižice:',,Stariši, podpirajte šolo !") Zanimanje starišev do šolskega delovanja vzbuja v otroku veselje do učenja. Da moro ljudska šola doseči kolikor mogoče svoj nameravani stnoter ali cilj, treba ,je med drugiin tudi, da se stariši doma zanimajo za to, kar sc uče n.jili otroci v šoli. Ako ok-ok vidi, da se oče, inati brigata za posamezno predniete, kujih se olrok v šoli uči, ¦/. večjo pridnosljo so jiji bode poprijel in uspešnejše bode mogel napredovati ž njim učitelj. Kako lepa prilika se ponuja starišem zvečer, osobilo v ziinskem času, kjc* je navada, da še lakoj ne prižgo luči, ko se ziniači, da svojega šolo obiskujočega dečka ali deklico puprašajo po tem ali onera, kar se godi v šoli. 1'rvokral seveda ne boilo mnogo zvedeli od otroka, a prepričali se bodo, da bodu začel isti kasneje brez njihovega prigovarjanja o šoli in učnih prednielili ter sploh o šolskom življenju pripovedovati to in ono. Važen ,je ludi tienotek, ko pride otrok s pisineno .sodbc) o svojih pritrudih, pridnosti in vedenju iz šolo duinov, t. j. kadar prinese šolsko naznanilo. Od tega, kar purečejo stariši šolskemu naznanilu, zavisno jo često vse veselje do učenja, torej ves nadaljni uspeh pri učenju otroka. Nekateri stariši podpišejo naznanilo in še niti ne pogledajo, kaj je v njem napisano. Otroci teh stariševr si gotovo ne bodo prizadevali v šolskih predmetih napredovati, saj vedo, da je starišem vse jedno, imajo li dobre ali slabe rede ali znake v šolskem naznanilu. Prav hvalevredno je ravnanje tistib rodileljev, ki otroka, ko prinese šolsko spričevalo, spodbujajo k marljivosti in vztrajnostl ter mu obljubijo tudi kakšno darilo, ako si do prihodnje razdelitve izboljša svoje naznanilo. Pisatelj teh vrstic pozna nekoliko takih vrlih starišev. Škoda, da jih ni več! Zanimailje do šolskega delovanja kažejo stariši tudi s tem, da poprašajo svojega otroka večkrat tudi po pisraenih nalogah, katere učitelj otrokom na donl daje. Skrbijo tudi, da se inore učenec doma učiti, kar se mu je naložilo v šoli. Šele, ko je vse stvari za šolo vestno opravil, naj mu dado kak domači opravek. Tudi ga naj ne pošiljajo v šolo, da ga ne bi vprašali, je li vse storil, kar se mu je naročilo v šoli. 'Ko otrok izdeluje domače naloge, naj stariši včasih pogledajo, kako je izdeluje. Zelo umestno je, slabo in površno izdelane naloge še enkrat pisati dati. Nekateri šolski predraeti delajo otrokom posebno mnogo težkčč, tako n. pr. učenje katekizma učenceni, ki se težko iz glave uče, istotako nčenje pesmic na izust. Tu slariši prav dobro store, ako otrokom pri učenju doma pomagajo. Ako je sestavek, ki si ga ihora učenec zapoinmti od besede do besede, dolg, razdeli mu ga v majhne oddelke. Naj se nauči najprej prvi odstavek popolnoma, potem še le naj prične z učenjem drugega itd., dokler ne ostane vsa tvarina otroku v spominu. Ti pa ga vestno izprašuj odstavek za odstavkom in nazadnje o vsej tvarini. Vem, da s tem od starišev zahtevam skoraj nekoliko preveč in da nimajo vsi za navedeno ravnanje tudi potrebnega časa in zmožnostij. Toda ti moji nasveti veljajo le onini starišera, pri katerih tako pospeševanje šolskega delovanja ni nemogoča stvar. Sniešnica. Kovač Ament je slišal praviti, da na Kapli mora opiezen biti, drugače je hitro tepen. Zato je tudi prvo nedeljo celo niirno sedel v gostilnici. Španov Blaž ga gleda in reče : »Kaj-li ta kovač tako imenitno tukaj sedi?« in čol, že je kovač imel zaušnico. Kovac; liiti skozi duri, a Blaž rau pravi: »Le nazaj mi pridi, še eno dobiš!« Kovač pa odgovori: »Ko bi tudi 10 zaušnic dobil, ne grem več nazaj«.