Gozdarjevi otroci
Božična deška enodejanka.         ;                                 -
Iž nemščine prevej                                     .          .
VINKO LOVŠIN.
.         .                                 Oseba:                                           ,           '  .
Karel J                                        Dragomir, škrat
Frahc >  gozdarjevi otroci           Hasan, cigan
Maks J         *                              Laketbrada, gozdni možiček, palček
Danilo, najdenček                      Angel
Pozorišče: gozd, v ozadju gozdarjeva hi§a.
¦ 1. prizor.                         '                                  2. prizor.             -
Karel, Franc in Maks.                                        Prejšnja, Franc.
Karel  (se pesti s  Francem in  ga zakadi    Karel: Torej, kaj je?
po tleh): Hura!... Jaz sem zmagovalec!     Franc: Mama  pravi,   da   ne   smemo   tako Franc: Le čakaj, drugič boš pa ti spodaj!         razgrajati.
Karel: Oho!                                                   Maks: Zakaj pa ne?
Franc: Vedno si ti spodaj, samo danes ...     Franc: Očetu. težko dene, da smo tako ve-Maks: Čajta, da se vaju jaz lotim, iedaj         seli... In vendar je danes božič.
bo obema slaba predla.              .               Maks: Da, da, božič, pa prvi brez bratca!
Franc: No, no, le poskusi!               .    .         Karel: Ako  bi napravili očetu kako ye-
Karel: Sedaj pa konec s prepirom!                    selje, bi   morda   to   presgualo  njegovo
Franc: Se li mar jaz prepiram?                         žalost.
Karel: Čeprav ne. No, kaj naj pa sedaj     Frane:  Toda   kako?   Kakšno  veselje  mu
počnemo? Sonce tako ljubko sije, kakor         hočeš napraviti?
bi ne bil mrzel božični dan.                     Maks: Ppmisliti m,oramo, česa si oče naj-Franc: Pa je vendar mraz, brrr!             ,           bolj želi?... Morda dolgo veliko pipo?
Maks: Sram te bodi!  Dvanajst  let si  žfe    Karel: Kaj še... pipa... to ni nič.
star, in povrhu še gozdarjev sin, pa te    Maks:   Ali   morda   gorko   kapo?...   pol-
še zebe!                                                         hovko?
Franc: Saj si tudi ti ves plar od mraza!        Karel: Kako?... Saj nimamo denarja.
Maks: Povalira se malo po snegti, pa nri    Maks: No, če si tako prebrisan in ti ni nič
bozopet toplo.                     ••'•''           po godu, kar dTugi svetujejo, pa sam
Karel: Vesta kaj, igrajmo se malo.                   ugani!
Franc: Pst! Mama trka na okno.     ¦¦•-¦'          Karel: Saj tudi boml
Karel: Pojdi jo vprašat, kaj hoče!       -          Franc: Jaz pa nekaj vem ...       /     , t    yi
Franc: Pa me počakajta, da se bomo sku-     Kafel: No, kaj?         ,
paj igrali. (Odide.)                    .                Franc: Oče je vedno rekel, da si želi 16-
Karel: Kadar mama trka na okno, jetako,         likjo denarja, da bi mogel iti V pokoj,
kot bi nas kdo polil z mrzlo vodo.                se   preseliti  v.malo   mesto  in   si"tam
Maks: Seveda.' Preradi pozabimo, davlada         kupiti hišico'z vrtifikom.
žalosi v hiši.                                             Maks:   Ha ...   ha..,   prosim  te,  to  stane Karel: Prav res! Meni je tudi hudo, am-         denarja, veliko dentarja... tega pa mi
pak očetu, očetu!                       .' '.                nimamb.
Maks: Zelo hudo je očetu, odkar je umrl     Karel:   Hm...   denar ...   ako  ni 'ničesar
naš bratec.                "                                   drugega kakor denar...
Karel: Komaj da še j€. Vedno se ozira na    Maks:  Sedaj pa  govoriš drugače!  Ravno
prazen stol primizi; in spi tudi prar nič.         tako delaš, kot bi imel mošnjo scekini!
Maks: Vso dolgo noč htodi po hiši gori in    Karel: Tega nimam, ampak nekaj veni...
doli in še mama ga ne more potolažiti.    Franc: Kaj?
Karel: Tako žalostno je sedaj pri nas.         Maks: Gotovo kaj pametnega.
Maks: Ravno tako se zdi oCetu, kot bi bil     Karel: Rajši molči, jezičnež!
imel samo njega. Saj smo mi tudi še tu.     Maks: Kdo ,fe jezičnež?              '    .    ..    •
Karel: Danilček je-bil najmlajši in njegov    Franc: Kdo? ... ti!. '.. Molči že vendar!...
ljubljenček, njegova mačica.,                   .     Karel, govori!    ,                      .         ..
Maks: Jaz sem pa mislil, d,a so samo de-    Karel: Samo če se ne bosta smejala?.'..
klice take mačice.     .      ,         a.^..;                Sicer -vaju nabijem! j,-.,;'        \,/..
Maks: Jaz bom resen.                    t                   Danilo:Ne govori tako! Saj se še dobro
Franc: Jaz tudi!                                                         spominjam! Mama je bila tako mlada
Karel:  Ali  ne vesta,  da  na  božič  lahko           in   lepa   in  vsak  večer  je  sedela  pri
pokličemo škrata?                         '                      moji posteljici ter molila z menoj.
Maks: Res?...                                                       Hasan: Molči... Ti si sedaj cigan in mo-Karel: Pastir je rekel... Ta dan mora biti           raŠ pri nas ostati... Si razumel?
škrat liudem pokoren.                                   Danilo: Tvoja babica me je ukradla, saj Maks: Dalje, dalje!...                                             si mi ti sam pravil...
Franc: Maks, daj no mir                                   Hasan: Da, in zato me je natepla, da so Karel: Pokhcal bom skrata in mu ukazal...           ge mi fe dol              a,Je k      L k,obase
Franc: Reci rajsi, sprosil«...                                        hrbtu
Karel: Dobro torei: Poklical bom- škrata      _  y..     TTU'   . „        ,        o  .          . .      .
in   ga   pposil,   naj   ini   prinese   veliko      Danilp: Ubogi Hasan!       Saj  ti .msi tak,
qiošn jo cekinov, katere bomo daliočetu           ko   so dr^- Tl sl dol>er ln rae lmas
za "božično darilo. S tem naj si potem           ra<1-                    .„.*'.
kupi hišico v dolini, pa bo zopet vesel...      Hasan: Neumnost! Rad?... jaz nimam m-Maks: Hm,... daj, daj, pripoveduj! Nisem           kogar rad, prav nikogar!
mislil, da si tako prebrisan!                         Danilo:   Jaz  pa  vem!...  Saj  nisem  tako Frsnc: Ali pa veš, kje škrat biva?                       neumen, čeprav sem šele deset let star.
Karel: Da, ne daleč od tu... vesta, tam      Hasan: Ali si res zelo truden?
v tisti veliki duplini, kjer je ona smre-      Danilo: Res ... zelo.
ka na samem.                                                  Hasan: Tedaj sedi na onile parobek, jaz Franc: A, tam je?... Zato slišimo veckrat           pa grem v ^o< da si izprosim košček
razbijanje in sekanje.                                         kruha.
Kare\: In zaio se tako blišči okrog ska\e.      r)an:io. o hWor ii   Ha  yna5 nro<iiti    Tn/
Maks:   Kdo   ti   je   to   povedal?...   Tudi      "^'^0^1                             P
pastir?                                                               „ bl ne ™ogel:         ,,.,,.            w,   ,.
Karel: Ne, marveč oni stari zeliščar Janez.      Hasan:  Zato  si   pa tohkrat  tepen.  Mlad! Maks: Tedaj bo pa- že res.                                       cigančki morajo znati prositi.
Franc: Torej, kdo gre k škratu?                     Danilo: Sem li mar ciganček?
Karel: Mislim, da bi šli vsi trije.                     Hasan: Sem li mar jaz? ... Odredili so me Maks: Jaz ... jaz... pa — če se nam kaj           za cigana in vsi pravimo stari ciganki
pripeti?                                                                   »babica«.
Karel: Menda se vendar ne bojiš? Saj tu      Danilo: Še uekaj te prosim, Hasan! Povej
gre za našega očeta.                                            mi,   zakai  me  moraš peljati  v  drugo
Maks: Seveda gre za očeta... Pa naj bo!           taborišče?
Franc: Saj nas menda ne bo mama med-      Hasan: Sedaj ti že lahko povem. Babica
tem pogresala!                                                      se boji, da ji mejna straža preišče ta-
Karel:  Hitro  na  poi!  Pojdita!   (Vsi  tnje           borišče   zaradi   tebe.   Zato   te   moram
odidejo.)                                                                 spraviti drugam na varno.
Danilo: Pa ostaneš ti še nadalje pri meni?
.    •                   3. prizor.                                   Hasan: Najbrž.  Jaz se bojim financarjev
in policije.
Hasan, Danilo.                              Danilo: Saj si vendar velik in močan.
Hasan: Naprej, dečko! Le hitro stopaj!         Hasan.:  Jaz, tudi™8'™' Močan s?™.ko}. Danilo: Ne morem več. Saj se še zgrudim           malokdo! Tudi pusko znam nosUi in ti
od Utrujenosti.                                                      ustrelim pt1Ca, kadar leti.
Hasan: Jaz ti ne morem pomagati. Še da-      Danilo: Ko bi bil jaz  na tvojem  mestn,
nes  te  moram  pripeljati  iez  hribe v           bi bil vojak!
naše drugo taborišce.                                    Hasan: Brrr!... vojak!... Pri vojakih je Danilo: Ziv ne pridem tja.                                      treba biti v vojašnici... in ubogati je
Hasan: Babica je nkazala in ona ne pozna           treba  in  kar  je najhujše ...  treba se
npbene šale.                                                          je vsak dan timivati.
Danilo: Vem.                                                         Danilo: O, polem je pa prav lepo!... Saj Hasan: Tedaj naprej!          ;                                    moraš babico tudi  ubogati.
Danilo: Hasan!                                                     Hasan:  Molči sedaj  in  bodi tiho,  dokler Hasan: Kaj hočes? ,.,,,.                     se ne vrnem. Ali si lačen?
Danilo:   Hasan,   bodi  tako   dober  m   me      r»    ..     t»     1  -                1 -       ,u             1
izpusti!                                                              Damlo: Da, iacen sem, lacen. (Hasan od-
Hasan: Saj moleduješ že vso pot, ko ven-           jd« yJ1^ • • • T«ko! ¦ ¦;. ,če mTisli- da. Sa
dar veš, da je rsaka beseda zastonj!           bom Čakal, se zeo moti!... Jaz nocem
Danilo:  Jaz hočem nazaj k svojim star-           ostati pn ciganih! Kar zbezim odtod!...
šem!                                                                        Toda  kam?...  S  svojimi  dolgimi   no-
Hasan: K svojim staršem?... Kaj pa veš           gami  me precej  ujame.  Glej,  koš!....
o   svojih   starših?...   In   kje   jih   boš           Kar   pod   koš   se   skrijem,   da   odide!
iskal?... Morda so že davno mrtvi?...           (Smukne pod koš.)
64
4.  prizor.             •                       Pojdite in potem mi poveste, če je moj
1        .         dar utešil gozdarjevo žaloSt.
Hasan  (se vrne).                         Franc:  Bog plačaj,  krali  Laketbrada!...
«           tii       rv u ¦ i-  j-         i 1    ¦ •             Poidimo k očetu!   (Odideio.)
y tejle smen. (Odide.)                                    z gj^ in odvrni, ziato? J. .J Ali se jj,u
meša?... Kdaj sem še videl tako ne-
5.  prizor.                       •               spametnega človeka?... Uboga žena pa ,                                                             "             . bridko joka... Otroci ne vedo, kaj po-
Karel, Franc in Maks.                         g*» • ¦ • Zajostni gredo proti vratom ...
Hitro proc od okna, stan Laketbrada.
Karel: Tako, sedaj smo zopet varni.                   nihče ne sme vedeti, da so škrati rado-
Maks: Strahu sem zadosti prestal.                      vedni. Franc:   Samo   da  bo   držal   besedo   stari
Laketbrada!                                                                         ^ prizor Karel: Škrati vedno drže besedo. Saj nam
je retel, naj gremo naprej in da nam                     Dečki in Laketbrada. bo prinesel veliko mosnjo zlata.
Maks: Oh, kako Ko oče vesel!                      Franc: Oh, kralj Laketbrada, tu je tvoje
Franc: Ko mu bomo izročili mošnjo zlata!          zlato.
Maks: Pokukaj no malo skozi okno, KareL     Maks: Oče ga ne mara.
in poglej, kaj -oče dela?                            Franc: Rekel je: »Mojega mrtvega malčka
Karel (pogleda): Pri peči sedi... in mama          mi vrnite, ne pa mrtvo zlato.a:
je pri njem iu plete.                                 Karel: Prepričan  sem bil, da se bo raz-
Franc: Torej nas nista pogrešila.                       veselil.
Laketbrada:  Hm...   vaš  oče   je  posebne vrste človek! Torej noče mojega zlata?
6.  prizor.                              Franc: Ne bodi hud!... Ne, noče ga!
'                               Laketbrada: Nič zato. Ne posreči se vsako
Prejšnii, Laketbrada.                          delo, katero pričnemo. Zlato pa si lahko-
obdržite, ker tako ljubite svoje starše.
Laketbrada: O, saj ste tu, drzni deCki! ...     Franc: Naše naj bo zlato?
Vi   ste   me   poklicali   iz   mojega   kra-     Laketbrada: Seveda.
ljestva.                                                      Franc: Z njim bomo staršem lahko kupili
Karel:   Kralj  Laketbrada,  saj   veš,  čemu          hišo.
smo te klicali?                                          Maks: Sedaj ga moramo skriti, da ga kak
Laketbrada: Hm,... da!                                      tat ne ukrade. Tamle za onim košem
Maks: Očeta hočemo zopet razveselhi in         je prav primerno mesto. (Neseta s Fran-
osrečiti.                                                          cem zlato za koš.)
Laketbrada: Jo je zelo lepo od vas; zato     Laketbrada:   Hm ...,   kaj   naj   storimo   z
sem pa tudi ustregel vaši želji. Če bo         vašim očetom? Ali ima še kako drugo-
pa  vprav  zlato  osrečilo vašega očeta,          željo?
pa ne vem.                                               Karel: Zdravja si želi, ker ima tako hud1
Franc: Saj si ga je tolikrai želel, zato smo          revmatizem.
ga hoteli razveseliti z njim.                     Laketbrada: Hm, to bi se mu dald morda
Laketbrada: Tu je zlato!...  Zanj si oče         pomagati!
lahko kupi veliko hišo. Preden pa vam     Franc: Res...? O, kaka sreča bi to bilaf
izTOČim zlato, mi morate obljubiti, da     Maks: Kako dober  si, kralj Laketbradaf
boste v svojem življenju varovali zem-     Laketbrada: Jaz sam sicer ne morem po-
ljo, ki vas redi. Ali obljubite?                      magati vašemu očetu, pač pa moj pri-
Vsi trije: Obljubimo!                                         jatelj, škrat Dragomir.
Maks: Saj smo slovenski dečki!                    Karel: Oni hudi...?
Franc: In gozdarjevi otroci!                          Laketbrada:   Tisti,   ki   kuha   iz   zelišč   v
Laketbrada: Dobro ... Tu imate zlato! ...         gozdu   vsakovrstne   pijače.  Ta   gotovo
Nesite dar svojemu očetu, katerega spo-         pozna sredstva tudi proti revmatizmu.
štujem, ker mu  je ljub  vsak kamen,         Samo — da je skopuh in vam zastonj
vsako drevo v gozdu in nas je večkrat         ne bo napravil.
že  rešil  sovražnih  in  hudih  zveri!...     Karel: Kaj naj nra pa damo za to?
65                                        .     >'
l<aketbrada: Rad irna zlato.            .                    na  zemljo,   da   bi  virovali   dobre   in
Maks: Ako nam. priprayi tako pijačo, mu          pridne dečke in jih razveseljevali!
podarimo zlato mošnjo.               , .....   ¦     Danilo:  Kako  si lep—! Ali mi boš  po-
Laketbrada:   Kaj?!   Komaj   ste   prišli   do          magal?
.bogastva, pa ga hočete že zapraviti?  ,     Angel: Gotovo.
Frasc: ,Saj je vse za očeta!     .                      Danilo:  Ali me popelješ nazaj  k mojim Karel: Seveda!     . .            .   . i                             staršem?
Maks: Kaj nam pomaga vse zlato, ako pa     Angel: Se ne, ker tvojib. staršev že davno oče nisp veseli?                                               ni več na zemlji, ti pa si komaj začel
Laketbrada: Torej dobro! Pojdite z menoj          živeti.
.   k Dragomiru. Pokličemo ga iz njegove     Danilo: Moji starši so mrtvi?
dnpline. (Vsi odidejo.)         .                      Angel: So že v večnem življenjii.
Danilo  (joka): O-----o!
i          .                                                .           Angel: Urnrli so od žalosti, ker je njihoT
,      .                   g# prizor.           .                        malček   iz  nepokorščine  tekel  v  gozd
....                    "           *                                    in se ni več vrnil.
¦«¦"•'      Hasan* Danilo pod košem.      .            Danilo: Cigani so me ujeli      !
..(.                                .                                   Angel:  vem... m ti si tri leta delal po-
IHasan: Nobenega sledu ni za dečkom, če-          koro   za   svojo    neubogljivost.   Tvoji
hprav sem se na vse strani oziral. ¦ Kaj          starši so prosili zate, zato me pošilja
,,, paj   počnem?   Babica   mi   ga   je   tako          Vsem^očni, da ti pomagam.
priporočila, da se ne upam vrniti brez     Danilo: Tedaj me pelji, kamor hpčeš,
njega... To  bi padala palica... Naj-     Angel: Pojdi, moj sin, in zaupaj mi'.
bolje bo, da se izselim. Za pomorščaka     Danilo: Kam gre najina pot?
me  že  vzemo.  Toda...  poprej  hočem     Angel:   Prinesi   srečo   r   neko   družino!
napraviti  še   malo  kupčijo...  Nespa-         Tvoji starši so umrli od žalosti za iz-
metni  otroci,  ki sem njihovim razgo-          gubljenim sinom... Nadomesti uboge-
vorom Tavnokar prisluškoval, so bptelj          mu očetu izgubljenega sina in prine.«i
podariti  zlato  škratu!  Smešno! Kakor          božični njir v hišo, kjer vlada žalost!
da bi skrati kaj potrebovali! PolpžiH     Danilo:   Kako   pa   naj   jaz   kaj   takega
so ga pa za koš... To je pa še bolj          storim?
smešno...!  Zlato vzame cigan Hasan,     Angel: Jaz ie papeljem!  (Odideta.)
?i, kupi lepo obleko in pištolo, potem
pa zbogom svet. .!  (Gre h košu, da bi                                                                      .
_  vzel zlato.)                             •     ¦        V                                 10. prizor.'
X>anilo  (pod kosem s spremenjemm  gla-
som): Stoj.   ! Gorjel G«rje!                       Karel> Maks> FlaMCt Laketbrada, škrat
Hasan (odskoci):  Vsi dobri duhovi! 1q pa                              Draeomir
,     ne bo nič prida! Zlato je začarano!
Danilo: Gorje...! Gorje ...!                          Laketbrada: Na cilju smo, Dragomir.
Hasan: Straši...! Kar zbežim odtod in se     Dragomir:   Hm...,   to   je   gozdarjpvo....
nikdar več ne povrnem. (Zbeži, ae. ,da          Hm...         ,
i^tjbi odnesel zlato.)                            ,     ¦      Karel: Da, tu stanujemo.
X)anilo (se splazi izpod koša): Hvala Bo-     Dragomir: O.tem se moram šele prepri-
gu...! Sedaj se pa gotovo nič več.ae          čati... hm (pokuka skozi okno.)
.yrne. Zebe me pa. prav pošleno...! Pa     Franc: Kako je nezaupen!
sem vsaj gozdarjevim dečkom obvaro-     Maks: Kar jeza me grabi, kp ga gledaip.
val  zlato...   (si  raane  roke.)   Kaj  naj     Karel:   Najbolje   bi   ga   bilo   malo   poti-
pa sedaj počnem? Ali bom našel take          pati...!
,   , Ijudi, Jki me bodo sprejeli? Priporočim     Lakeibrada:   Saj   sem   vam   pravil...   A
se ljubemu Bogu.  (Poklekne in moli.)          ima še mnogo drugih slabih lastnosti.
! ;( O, ljubi  nebeški Oče,  pomagaj  ubogi     Dragomir: Moža vidim in ženo, ki se ne-
siroti y stiski!  Varuj me, vodi me in          prestano briše.
t    ne, daj,   da   še   kdaj   padem   v   roke     Karel: Mama joka.
ciganom...!                             .                   Dragomir: Jokajočih ljudi pa jaz ne mo-
¦                                                                 ¦           rem trpeti.
'        •  n»i^««.                                Maks:  Daj, osreči mamo,  pa  ne bo  več
'• Pmor-                                    jokala.
t,    .,          ...        .                    Dragomir:  Ne bodi predrzen,  deček!
Danilo, angel.                           Laketbrada:   Torej   si   se   prepričal,   da Angel: Slava Bogu na višavah in lia zemlji          gozdar resnično tam sedi?
mir ljudem, ki so dobre volje!        ¦        Dragomir:   Hm—   kaj   vem,   če   je   res Danilo: Prikazen...! ,            .                               gozdar? Hm.
Angel: Vstani. deček!                                     Laketbrada:  Da,  je...,  moja častna be-Danilo: Angel!                                                     seda... Sedaj pa z Tpdo proti revma-
Angel:   Da,   deček,   božični   angel,   eden          tizmu na dan!                 ...
iistih sem, ki  jih je ljubi Bog poslal     Dragomir: Se mi ne ljubi.
66
Kttrel: Kaj...? Saj si vendar obljubil?         Dragomir: Ali se ti meša ...? Gozdarjevim
Drajjemlr: Škratom ni treba vsega držati,         otrokom  dati  tak  zaklad?!  Kaj  pa  ti
kar   obljubijo.   Najprej   mi   pokažite         razumejo na take reči!
zlato!                                                        Laketbrada:    Jaz   jim   hočem   pripraviti
Maks  (prinese mošnjo): Tu je!                         božično veselje.
Dragomir: Ha. radi bi me goljufali! Hm!     Dragomir: Ti... kaj pa, ko bi meni dal
Karel: Kaj...? Goljufali?                                  Jtamen v zameno za zlato?
Dragomir: To naj bo zlato? Ha ..., ničesar     Laketbrada: Dobro ... pa naj bo to dokaz
ne dain. Dobiie si zdravilnfe vode kje         prijateljstva,   ki   sem   ti  ga  hotel   iz,
drugje...!                                                     fcazati.
Karel: Saj te ne bomo goljufali.                 Dragomir (objame Laketbrado): Moj dragi
rranc: Zlato nam je dal kralj Laketbrada,         r>rijateli!
ki je prijatelj ljudi.                               , .     LajLetbrada!   Aha ...  sedaj  šele spoznaš?
Dragomur: Norec                                 ...   .,         Pobro, zamenjajva! Franc:   Ti  ga  zahs, ko praviš, da  to ni
zlato! Dragomir: Zalim ga...? Tako...? No, za-
radi mene,...! Se enkrat pravim, da tq                              H> P'izor.
. ni pravo.zlatp.                                                      .
Laketbrada:  Dragomir,  ne  žali me!  Ja^                         Prejšnja, Karel.
nikogar ne goljufam!                        . .   •            ,.  To je    ft      ehudo!
Dlt^eLX^™o^1>tL   Lakejbrada: No, n*... Zdi se nn, da »hlf
kom.  Le  samemu  sebi verjamem! ,         K«el: Decki se ne:smejo jokati. To^^ mi
"Ukeibrada: Daj sem zdravilno vodo.. .1         3e Y»telo lu* t*o v ocv. O»««e i^dv
Dragomir: Nikoli!                                              o   zdravilu   nicesar   shsati.   Rekel.  je:
Laketbrada:  Tedaj  ti  jo- vzamem  s silo.         »Otroci,   kaj   mi   pomaga^ zdravje   in
(Popade škrata, se tepeta.)                            J>PgastvQ,   ce   je, pa   prostor  pri   mizi
Franc: Pomagajmo vendar kraliu Laket-         prazen.<        .              ¦ .               ..    ...¦_•
bradi!  (Vsi planejo na škrata.)                 Laketbrada: Raca na vodi... Tvoj oee je
Dragomir: Pusti me ... posti me!                      Pa  res trmoglav!
Laketbrada: Ali nam daš zdravilno vodo?     Dragomir: Taki so vsi stari gozdarji, da
Dragomir: Da, dam.                                           jim ni mogoče do živega.
Laketbrada:   Priznaš,   da   je   moje   zlato     Laketbrada: Saj ima vendar vas tri mesto
pristno?                                                         jzgubljenega.
Dragomir: Da, da, pristna!                   . : :    &amJ  A oni je bil njegov  ljubljenček.
Laketbrada: Slišite dečki?                            Dragomir: Potem pa ni pomoči. Pojdiva
Dragomir   (pokaže  steklenico):  Tu  imate         t-aketbrada!
vodo.  Vsako uro eno kavno žličko in     Laketbrada:   Takoj!   (Karlu:)   Tako,   moj
revmalizem izgine v nekaj dneh.                 otrok,  kot plačilo za  vaše blago  srce
Maks: Huraša! Sedaj pa ponesemo očetu         lahko obdržite zlato in zdravilo.
zdravje za božično darilo.                       Karel:  Toda oče!-------'
Dra^omir: Dajte mi denar!                          Lafcetbrada: Morda se bo oče kdaj pozne-
Karel: Tu ga rmaš. Ako bi, imeli. več, bi         je. potolažil. Oboje sbranite dobro do-
ti prav vse dali.                                           ^ej-              .                   .    .
Franc:  Hitimo  brž  k  očetu!   (Dečki  od-     Karel:  Kako"naj  *e ti  žahvalimo,  kralj
idejo.)   ¦>'     ¦'••'¦                   -•                     taketbrada?'
Dragomir: Venclar enkrat žopet^ nekai za     Laketbrada: S tem, da ostanete ti in tvoja
mojo zlato  zbirko...  Jaz ubogi  škrat         dva bratca tako dobri,  kot ste  sedaj.
sem tako  zapuščen  in  mi vedno  naj-         pozdravljen, moj sin!  Ce pa čez leto
potrebnejšega manjka.                              ¦¦-. dni  zopet  česa  potrebuješ,  se  spomni
Laketbrada: Ne blebetaj takih neumitpsti         J.aketbrade,  ki  rad  pomaga.  (Odideta
vpričo   starega   prijatelja,   ki¦'•§»_vflfre-         ? Dragomirom.)
dobro pozna.                            ..¦-r-*'"'''"^**       Kafd:   Kaj   sedaj...?   Bojim   se,   da   je
Dragomir:  Moj   priiatelj ...?  #& ^ftn^tji         oč^tu- zatemnel   razum,   ker   sicer   bi
nobenega prijatelja ...          ' ^vv ;   V ;¦-. .         jnoral',pač čutiti, kako ga imamo radi. Laketbrada:  No ...  No ...                        !-^vV;'¦'VZJ.ato ji? Vendar lepo, a pravega veselja
Dragomir: Dokaži, da si moj prijat^j:¦>.  H-    (um&n> a-ad njim.  Oooo...  kaj  pa je Laketbrada: Hm..., poglej no.malo ,sfe!n-iv ,'.._ iam v gozdu...? Taka svetloba...! In
kaj!                                  ',.'         '*¦*'. l'.V-'-.  ^bliža se . j. ooo, kako lepo ... Angel...
Dragomir: Da bi te...!  — tristo!  —-'T^:'.-<*\- :Pe • ¦ ¦  dva  angela,  eden  nese  božično
je — to je drag kamen iz čiste pen&.i'l/   drevesce------¦ kam neki gresta? Takoj
Laketbrada:   Hotel  sem  ga podariti  goz-  .. '    pokličiem brata,  da  tudi vidita  čudež.
darjevim otrokom, ker je njihovo srrce'-       (Kliče v   hišo):   Franc,  Maks...  hitro,
#      podobno temu dragemu kamnu.           ¦•¦ -—.....hitro!     (    .    .,   ^     t      _   _ .            ^
.....         12. prizor.                                  zapuščen  deček,  sirota,  ki  hima  pro-
stora, kamor bi položil svojo glavo. Karel, Franc in Maks.                    Franc:  Ubogi deček! Kako ti je ime?
Danilo: Danilo.
Franc: Gori...!                                             Franc:   Kakor   našemu   umrlemu   bratcn.
Maks:   Kaj  pa  je? Ravno sva  se  hotela     Angel:  On naj  zasede prazno mesto pri malo ogreti.                                                   mizi   in   prazen   prostor  v   srcu   vaših.
Karel:  Videla bosta nekaj čudovitega.              staršev.
Franc: Kaj pa?                                             Karel: Samo če ga bo oče maral?
Karel: Bosta že videla, le malo počakajta!     Angel:  Jaz  pojdem sara  k vašemu očetn
in ga pripravim na to. Pazite dobro ua dečka!  (Odide v hišo.)
13. prizor.                             Franc:  Ali nas boš imel  rad?
'                             Danilo: O, zelo rad!
t>.«;2   ;•       ~^   r\     i                     Karel: A mi se igramo večkrat zelo divje.
Prejsnji, angel, Danilo.                   Danilo. To znam6tudi jaz. ^e malo primeš
(Danilo je oblečen praznično in nese            drevesce, pa vam pokažem,  kako sem
božično drevesce.)                            mocan.                          .....       c A   ¦
Franc: lo bo še pozneje tudi cas. bedaj
Angel: Slava Bogu na višavah in mir lju-         se vendar ne bomo boksali.
dem na zemlji, ki so ,dobre volje!           Maks: Samo če bo oče poslušal angela?
Karel: Amen!                                                Karel: Angela moramo poslušati.
Angel: Otroci, prinašam vam največje ve-     Franc:  Vesta  kaj,  zapojmo lepo božično
selje, prinašam  vašemu očetu  to, kar         pesem. Oče tako rad posluša petje.
:   bo ozdravilo njegovo srce in ga storilo     Karel: Dobro! Začni!  (Pojo pesem: Sveta
¦ zopet  veselega  in  srečnega.                         noč. Vrata pri hiši se odpro, angel sto-
Maks: Ali si ti božični angel?                          pi  na prag, za njim se vidita gozdar
Angel: Da jaz sem angel miru, ki ga po-         in žena.  Angel pelje Danila k njima.
šilja Bog o božiču na zemljo mir delit.         Gozdar objame Danila in poklekne k
Karel  (kaže Danila): In ta deček ...  Jeli         n jemu. Angel razprostre roke k blago-
tudi angel? Saj nima perotnic!                      slovu.)
Angel: Ne, on je človek kot vi, ubog in                           Zastor pade.