•o
Ies ¡o
-en
im
icn !o
o\
Letalo, s katerim je Lenarčič obletel svet
»Pivovarji« popolnoma nadigrali Gummersbach
Št. 33/Leto 67/Celje, 24. april 2012/Cena 1,10 EUR
□


Ü
Ol
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič
Brez jedi na žlico ne gre
Pomlad je čas, ko oživijo različne prireditve, ki so ponekod vpete tudi v občinske praznike. Ob oživljanju običajev so golaži in tople »župce« še vedno zakon.
miji^			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DNI INPE1		IK fEK

Oo polnega w||||BÉ
Mozička w^SS
í
Res nevaren dim ali le sosedski spor?
V učilnici z gekoni in s strupenim pajkom
P
Na poštah precej novega
Kar tri tone postrvi na leto iz zasebne ribogojnice
Policisti pa še kar stavkajo
P
Kljub letom na maraton Celje -Logarska
Brez arbitraže in sprave
Cinkarna očita civilnim iniciativam nespoštovanje dogovora in manipuliranje z rezultati analiz
Sprava med civilnimi iniciativami in cinkarno? Tako smo se spraševali na naslovnici Novega tednika 10. aprila ob poročilu, da so predstavniki obeh strani sedli skupaj in se dogovorili za oblikovanje arbitražnega sveta. Ta bi na osnovi analiz pripravil poročilo o tem, ali gre res za prekomerno onesnaževanje iz proizvodnje titanovega dioksida, kot trdijo civilne iniciative (Cl), ali pa je vse v zakonsko določenih okvirih, kar vedno znova dokazuje cinkarna. Žal takšnega poročila Celjani ne bomo mogli prebirati, saj je v petek cinkarna odpovedala sodelovanje pri arbitraži.
Arbitražo je pred časom predlagala cinkarna in se tudi strinjala s predlogom CI, da naj svet sestavljajo štirje in ne le trije arbitri. Obe strani sta se na prvem sestanku tudi zavezali, da v času oblikovanja arbitražnega sveta ne bosta dajali vrednostnih sodb. Civilne iniciative tega niso spoštovale ali kot je dejala tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič, je koordinator CI Boris Šuštar že uro po sestanku poslal v javnost nabor obtožb
na račun cinkarne. To se je nadaljevalo na okrogli mizi slovenskega toksikološkega društva in v pismu komisarju Janezu Potočniku ob njegovem obisku v Sloveniji. Ob tem so po besedah vodstva cinkarne v CI dobro vedeli za rezultat analize vzorca sadre z deponije Za travnikom, saj ga je po njihovem naročilu opravil mariborski zavod za zdravstveno varstvo - pokazal je tako nizko vsebnost talija, da ga z metodo, ki jo imajo v laboratoriju, ne morejo natančno določiti (pod 1 mg na kilogram snovi). Analiza je objavljena tudi na spletni strani Arsa.
»Rezultat, ki CI očitno ni ustrezal, so javnosti preprosto zamolčale,« pravijo v cinkarni in opozarjajo na namerno manipuliranje CI s podatki. Zato so v cinkarni prepričani, da arbitraža ni v interesu CI, ki očitno ne želijo stvarem priti do dna.
Kot je poudaril predsednik uprave Tomaž Benčina, bo cinkarna še naprej delala v okviru predpisov, hkrati pa bo storila vse, da bo zaščitila svoje ime - tudi s pravnimi sredstvi.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Mnogi so upali, da bo nedvoumne odgovore o cinkarninem onesnaževanju dal arbitražni svet. Žal se je zataknilo že pred njegovim oblikovanjem.
Boris Šuštar je ob novici iz cinkarne izrazil »veliko ogorčenje in razočaranje«. Ob tem je ugibal, če nista morda za odpoved »kriva« arbitra, ki so ju predlagali, češ da sta preveč usposobljena za to nalogo, ali pa da uprava cinkarne ni dobila dveh znanstvenikov, ki bi zagovarjala njihova stališča. Glede očitkov o manipulaciji pravi, da je analiza mariborskega zavoda zanje neverodostojna, saj so »uporabili za pripravo vzorca dvokislinski razklop, ki ne pokaže dejanskega onesnaženja nekaterih kovin«.
Rumeni samevajo, zeleni prepolni
Za vse, ki v domačem gospodinjstvu skrbno ločujejo odpadke, še bolj pa seveda za tiste, ki s tem še niso začeli ali se srečujejo z vse preveč vprašanji, v kateri zabojnik odločiti kakšen odpadek, je bilo zanimivo v soboto dopoldne na zvezdi v središču Celja.
Prikaz ločevanja odpadkov so pripravili v celjskem jav-
nem podjetju Simbio. Po besedah vodje ločevanja odpadkov v Simbiu Tadeja Ferleža namreč ob odvozu odpadkov v podjetju v zadnjem času opažajo, da v Celju rumeni zabojniki bolj kot ne samevajo, medtem ko so zeleni prepolni. Zeleni zabojniki so namenjeni mešanim komunalnim odpadkom in ljudje, ki ne vedo, kam sodi kakšen
odpadek, vse te smeti odložijo vanje. Na zvezdi v središču mesta so zato vsem, ki jih je to zanimalo, podrobno razložili in na konkretnih primerih pokazali, v katere zabojnike sodijo posamezne vrste odpadkov. Na informativni stojnici so mimoidočim, ki so se pogosto ustavljali, delili gradivo za pomoč pri ločevanju odpadkov doma in marsikomu tudi razložili, kakšna je nadaljnja pot odpadkov, ki jih v Simbiu zberejo.
IS
Foto: TimE
Prikaz ločevanja odpadkov je popestril Ekorg - maskota podjetja Simbio, ki jo še posebej dobro poznajo najmlajši.
V Simbiu ocenjujejo, da se je ločevanje odpadkov izjemno dobro prijelo v naseljih z individualnimi stanovanjskimi hišami, več težav z odlaganjem ločeno razvrščenih odpadkov pa je pri večstanovanjskih blokih. »Tam je >krivce< namreč težje odkriti,« pravijo in pojasnjujejo, da se embalaža in mešani komunalni odpadki še dodatno strojno in ročno razvrstijo v sortirnici. Drugače je z biološkimi odpadki - rjave zabojnike, ki so polni vseh drugih odpadkov, tako ne odpeljejo skupaj z ostalimi biološkimi odpadki, ampak jih praznijo šele ob pobiranju mešanih komunalnih odpadkov. Tiste, v katerih so zbrani biološki odpadki v nerazgradljivih PVC-vrečkah, kljub temu odpeljejo in predajo v kompostarno, nato pa po kompostiranju s presejanjem iz humusa izločijo ostanke plastike.
Svetovni teden cepljenja
Med 21. in 28. aprilom obeležujemo svetovni teden cepljenja. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo, da cepljenje proti nalezljivim boleznim ne varuje le posameznika, temveč celotno skupnost. Posebej pomembno je, da starši zagotovijo cepljenje otrok. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS ob letošnjem svetovnem tednu cepljenja tako izpostavljajo krepitev partnerstva med pediatri in starši.
Obvezno cepljenje predšolskih in šoloobveznih otrok v Sloveniji zavračata le do dva odstotka staršev, ki s tem, kot pravi epidemiologinja na celjskem zavodu za zdravstveno
varstvo Alenka Trop Skaza,
prevzemajo veliko odgovornost. »Vredno je pomisliti, da lahko otrok, če ni cepljen, dobi na primer rdečke in okuži nekaj mesecev starega
dojenčka, ki zaradi starosti še ni bil cepljen. Ta otrok lahko dobi hudo vnetje možgano-vine in postane invalid. Odklonitev cepljenja ima torej lahko negativne učinke ne le za starše in za njihovega otroka, temveč tudi za širšo skupnost,« poudarja.
S cepljenjem so zajezili ali celo izkoreninili več nevarnih in celo smrtnih bolezni. V Sloveniji se tako na primer zaradi zadostnega cepljenja ne
pojavljajo več prirojene rdečke, prirojeni tetanus, davica in otroška paraliza, od zadnjega primera črnih koz na svetu pa je minilo že več kot 30 let. Strokovnjaki zagotavljajo, da so cepiva varna in kakovostna, saj gredo skozi številne kontrolne postopke, pri čemer so možne stranske učinke in morebiten neuspeh cepljenja zdravniki dolžni pojasniti vsakomur, ki se odloči za cepljenje.
AD
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je okoli 27 milijonov dojenčkov in nosečnic nezaščitenih pred nalezljivimi boleznimi, proti katerim so na voljo učinkovita cepiva. V svetu zaradi tega vsako leto umre približno milijon in pol otrok, mlajših od pet let. Tudi evropska številka je visoka. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, letno umre približno 32 tisoč otrok.
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
NOVI TEDNIK
H^AKTUALNO
Na poštah precej novega
Zaposleni občani bodo veseli razširjenega popoldanskega poslovanja - Pet pošt ob sobotah zaprtih
Na 59 poštah na Celjskem in drugod po Sloveniji bodo kmalu precejšnje spremembe odpiralnega časa. Na večjih poštah bodo novosti od začetka maja ter na manjših od začetka julija.
Pošte so za naše kraje in ljudi pomembne, saj obišče običajen poštni urad - po izračunih Pošte Slovenije - po več kot sedemsto obiskovalcev na dan, na največjih poštah celo do 1300. Po poštni statistiki je največ obiskovalcev v jutranjih urah, v zgodnjem dopoldnevu ter popoldne, ko se uporabniki poštnih storitev vračajo iz službe. Po novem bodo tako nekatere manjše pošte, ki so bile v popoldanskem času odprte le enkrat na teden, odprte vsako popoldne, s čimer bo občanom dostop do poštnih storitev bistveno olajšan. Manj zadovoljni bodo seveda v tistih, sicer redkih krajih, kjer bodo pošte ob sobotah po novem ostale zaprte.
Na področju poslovanja Pošti Slovenije nasploh ne
Na Celjskem bo ob sobotah po novem zaprtih pet pošt, ki jih posebej naštevamo. In kako bodo spremembe delovnega časa vplivale na število zaposlenih? V vodstvu Pošte Slovenije pripominjajo, da zaradi teh sprememb ne bo nihče od zaposlenih izgubil službe, saj naj bi to reševali z naravnim odlivom, med drugim z odhajanjem v pokoj. V pošti, ki je konec lanskega leta zaposlovala 6500 ljudi, naj bi tako po letošnjem kadrovskem načrtu število zaposlenih znižali le za petdeset.
gre ravno slabo, saj je lani dosegla čisti poslovni izid v višini približno devet milijonov evrov, kar je 144 odstotkov več, kot so načrtovali. Največji, 77 odstotni delež predstavljajo prihodki od poštnih storitev, preostalo denarne in druge storitve. Poštarji so lani v naših krajih precej vlagali ter v nove prostore preselili pošte v Gornjem Gradu, Radečah, Vitanju, Zrečah in Štorah (po poslovnem načrtu nameravajo urediti letos ter prihodnje leto še prostore pošt v Petrovčah, Podčetrtku, Kozjem, Nazarjah in na Dobrni). Lansko leto je bilo prav tako prvo leto liberalizacije trga
poštnih storitev, ko so morali omogočiti dostop do poštnega omrežja vsem izvajalcem zamenljivih poštnih storitev ter se je končal monopol Pošte Slovenije. Med štirimi izvajalci, s katerimi so sklenili pogodbo, sta celjski družbi Cetis in Maksmail.
Kako pa napreduje uvajanje novih premičnih pošt, ki je v preteklosti razburjalo občane na Celjskem, med drugim na območju pošte Sveti Štefan? »V zvezi s premičnimi poštami ni zaenkrat sprejete še nobene odločitve,« odgovarja Megi Jarc iz poštne Službe za odnose z javnostmi.
BRANE JERANKO
Kje bodo po 3. maju spremembe?
Prve spremembe delovnega časa pošt na Celjskem bodo začele veljati 3. maja, takoj po prvomajskih praznikih.
Glavno pošto v Celju bodo po novem ob sobotah zapirali uro prej (ob 12. uri), na ostalih štirih poštah v Celju bo neprekinjen odpiralni čas ukinjen, pri čemer bo uveden deljen delovni čas. Po novem bodo preostale štiri pošte v Celju ob delavnikih odprte od 8. ure do 11.30 ter od 14.30 do 18. ure, to velja prav tako za pošte Vojnik, Petrovče, Radeče, Zreče, Prebold, Polzela in Šoštanj.
Tudi na poštah, ki deljen delovni čas že imajo, bo od 3. maja spremenjen delovni čas. Od 8. ure do 10.30 ter od 14.30 do 17. ure bodo po no-
vem odprte pošte Ljubečna, Nova Cerkev, Dobrna, Vitanje, Škofja vas, Loče, Štore, Podplat, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Rimske Toplice, Griže, Vransko, Šempeter v Savinjski dolini, Braslovče, obe pošti Velenje, Šmartno ob Paki, Nazarje, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad.
Pošte Teharje, Šmartno v Rožni dolini in Topolšica bodo od 3. maja po novem odprte ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 11. ure ter ob sredah le še od 15. do 17. ure. Precej spremenjen delovni čas bo prav tako na Pošti Zidani Most, ki bo ob ponedeljkih, sredah in petkih odprta od 9. do 11. ure ter ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Velike spremembe bodo na pošti Loka pri Zidanem
Skoraj vse naštete pošte na Celjskem, kjer bodo spremembe delovnega časa od 3. maja, bodo ob sobotah zaprli uro prej, to je že ob 11. uri, Pošta v Zidanem Mostu bo ob sobotah po novem odprta le še od 8. do 9. ure, v Loki pri Zidanem Mostu pa po novem od od 10. do 11. ure. Pošte na Teharjah, v Šmartnem v Rožni dolini in Topolšici bodo ob sobotah po novem zaprte.
Mostu, ki bo ob ponedeljkih, sredah in petkih odprta od 15. do 17. ure ter ob torkih in četrtkih od 9. do 11. ure.
Največ novosti po 2. juliju
Največje spremembe bodo od 2. julija, saj bo po novem precej manjših pošt odprtih ob delavnikih vsako popoldne.
Od 2. julija bo tako veljal ob delavnikih nov odpiralni čas od 8. ure do 10.30 ter od 14.30
do 17. ure na poštah Frankolo-vo, Dramlje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Grobelno, Ponikva pri Grobelnem, Pristava pri Mestinju, Bistrica ob Sotli, Lesično, Gorica pri Slivnici, Gomilsko, Tabor, Rečica ob Savinji, Luče in Solčava.
Večino naštetih pošt bodo ob sobotah odprli uro pozneje ter bodo odprte od 9. do 11. ure, v Dobju pri Planini in Šmartnem ob Dreti bodo odprte le še od 8. do 9. ure, na Prevorju ter v Šentrupertu pa bosta poštna urada po novem ob sobotah zaprta.
Pošti Dobje pri Planini in Šmartno ob Dreti bosta po novem odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure ter ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Novosti bodo prav tako v Jurkloštru, kjer bo ob ponedeljkih, sredah in petkih odprto od 15. do 17. ure ter ob torkih in četrtkih od 9. do 11. ure. Na Prevorju in v Šentrupertu bo po novem ob delavnikih odprto od 8. do 10. ure (z izjemo srede, ko bo odprto od 15. do 17. ure).
Še najmanj sprememb bo na glavni pošti v Celju (na fotografiji). (Foto: arhiv NT, GrupA)
Knjižna uspešnica
MOŽ, PES IN PAJEK ^
Bori Zupančič
»Ni panike, da bi bila knjiga v krizi, saj je delovna knjižica, ki jo vračamo tistim, ki so ob šiht, glede na število prejemnikov, nesporno knjižna uspešnica
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Banke pivovarni podarile leto miru
Ob dobrem poslovanju bo pivovarna začela manjšati dolgove
Bolj kot bi odmevala poročila z novinarske konference Skupine Laško, je v javnosti odmevala odpoved konference, na kateri naj bi med drugim govorili o dolgoročnem reprogramu posojil ter prodajnih rezultatih prvega kvartala.
Po uradnem pojasnilu so »tiskovko« odpovedali, ker nadzorniki še niso obravnavali rezultatov poslovanja prvega četrtletja. Sicer je za laško pivovarno v teh dneh najpomembneje, da je z večino bank sklenila dogovor o reprogramu kreditov. »Po več kot letu in pol kratkoročnega podaljševanja finančnih obveznosti z moratorijem imata pivovarni Laško in Union ustvarjene pogoje, da poleg rednega plačila obresti bankam v letu 2012 vračata glavnice,« so sporočili iz pivovarne.
Tako naj bi, ob dobrem poslovanju seveda, obe pivovarni že letos vrnili več kot 20 milijonov evrov dolga in plačali prav toliko obresti. »Podrobnosti dogovora se sicer glede na ročnost reprograma razlikujejo pri posameznih bankah, vendar so se banke dogovorile, da se krediti, razen izjem, podaljšujejo vsaj za obdobje enega
Več steklenic, manjši dolg pivovarne
leta. Dogovor omogoča večjo usmerjenost družb v osnovno poslovanje, zmanjšuje finančna tveganja in ob doseganju
načrtovanih poslovnih rezultatov omogoča ključna vlaganja v trženj ske aktivnosti na najpomembnejših trgih.«
Izredne razmere
Uprava Pivovarne Laško se je za dogovor z bankami
upnicami morala odpovedati pogodbenemu koncernu, kar mnogi ocenjujejo kot zmago NLB nad predsednikom
uprave Dušanom Zorkom,
a pri tem opozarjajo, da je takšna odločitev v nasprotju s sklepi skupščine. Kot pojasnjujejo v upravi, takšno odločitev omogoča zakonodaja, ki upravo v izrednih razmerah in ob ugotovljenih vitalnih poslovnih interesih družbe pooblašča, da sprejema drugačne odločitve, kot bi jih morala za uresničitev sklepov skupščine delničarjev. Družbe Skupine Laško bodo kljub odpovedi pogodb o obvladovanju v okviru pozitivne zakonodaje nadaljevanje uresničevanje enote poslovne strategije ter enotno nastopale predvsem na tujih trgih.
Kot še ponavljajo v Laškem, je za nov investicijski cikel nujna prodaja premoženja, ki ne predstavlja osnovne dejavnosti družb. Procesi se bodo zato nadaljevali, vendar sporazum, sklenjen z bankami upnicami, družbam Skupine Laško omogoča izvedbo omenjenih aktivnosti pod bistveno manjšim pritiskom, kot je bilo to v preteklosti, ter s tem doseganje sprejemljivejših pogojev prodaje.
US
Foto: SHERPA
Poslanci razpravljajo, blok raste
Nadzorniki podprli delovna mesta v Velenju
Z rezultatom 47 proti 9 so poslanci v četrtek ocenili, da je predlog zakona o državnem poroštvu za posojilo Evropske investicijske banke za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki ga je v postopek vložila skupina poslancev na čelu s Srečkom Mehom (SD), primeren za nadaljnjo obravnavo.
Gre za poroštvo za najem 440 milijonov evrov posojila, ki ga
je pod določenimi pogoji (nižje cene, točno določena cena lignita, spoštovanje terminskega plana in usklajeni izpusti emisij CO2) odobrila tudi vlada, zdaj pa g2a čaka nadaljnja procedura v parlamentu. Kot opozarjajo v Tešu, je treba poroštvo sprejeti do 20. maja, v nasprotnem primeru bo začel Alstom zaračunavati zamudne obresti.
Sicer se je za potrditev zakona v DZ, kot so imenovali nekateri, oblikovala velika
koalicija, vendar se že poraja vprašanje, kako bo z dejanskim sprejemanjem. Namreč: zakon po prvem branju roma na parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko, ki mu je lani, še v času vlade Boruta Pahorja, prižgal rdečo luč. Nekateri omenjajo, da je to možno tudi zdaj, saj v 17-članskem odboru sedijo tudi poslanci, ki so prvič glasovali proti zakonu.
US
Projekt sicer podpira večina energetske stroke, vseeno pa ima pri delu javnosti močne nasprotnike. Velikokrat je mogoče slišati tudi očitke o nepreglednosti in nepravilnostih ter občutno previsokih stroških izvajanja projekta. Ceni projekta se niso mogli v razpravi izogniti niti poslanci, sicer pa je četrtkovo odločanje minilo ob precejšnjih zapletih, saj na seji ni bilo predstavnika vlade, kar je najbolj zmotilo opozicijske poslance.

/U

Prostovoljstvo
Predlagajte prostovoljca iz svojega kraja! tedni k@nt-rc.si
Nadzorniki Gorenja so ocenili, da je velenjska družba lani glede na okoliščine dobro poslovala, hkrati pa so potrdili sporazum o ohranitvi delovnih mest v Sloveniji, ki so ga sklenili uprava in sindikati.
Po tem sporazumu bo Gorenje tudi med načrtovano reorganizacijo in selitvijo dela proizvodnje v Srbijo ter na Češko ohranjalo delovna mesta v Sloveniji. Kot kaže, naj bi v Gorenju najprej selili proizvodnjo hladilnikov srednjega cenovnega razreda v srbsko Valjevo. To naj ne bi vplivalo na število zaposlenih v Sloveniji, saj naj bi Gorenje proizvodnjo v Velenju dopolnilo tudi z nekaterimi novimi linijami. Predvidoma naj bi v Sloveniji skoncentrirali velik del proizvodnje iz švedskih tovarn Aska.
V skupini Gorenje so lani za 2,9 odstotka povečali prihodke, ki so znašali 1,4 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja je bil sicer za tretjino nižji, vendar večji del zmanjšanja pripisujejo učinkom prevzema Aska in odprodaje deleža v družbi
Skupina Gorenje je v lanskem letu presegla tri ključne cilje s področja finančnega poslovanja: prosti denarni tok v višini 35,8 milijona evrov je bil za 23 odstotkov višji od načrtovanega, s pospešenim izvajanjem aktivnosti za dezinvestiranje je leto zaključila s 4,7-odstotno nižjo zadolženostjo kot leta 2010 in delež dolgoročnih posojil v primerjavi z letom 2010 dvignila s 53,9 na 62,5 odstotka. »Glede na še vedno otežen dostop do finančnih virov je to pomemben dosežek z vidika finančne konsolidacije poslovanja,« poudarjajo v Gorenju.
Istrabenz Gorenje. Čisti dobiček v Gorenju je lani presegel 9 milijonov evrov.
Tudi zato naj bi delničarji Gorenja po treh letih znova dobili dividende. Nadzorni svet in uprava, ki jo vodi Franjo Bobinac, bosta namreč delničarjem predlagala, da za izplačilo dividend letos namenijo 2,4 milijona evrov oziroma 0,15 evra za delnico. Uprava, v
kateri je po novem za področje financ in ekonomike zadolžen Peter Groznik, se namerava tudi letos odpovedati nagradi za lansko leto. Groznik, ki je kot zunanji svetovalec že sodeloval z velenjsko družbo, bo nadomestil Marka Mrzela, ki je prevzel področje prodaje velikih in malih gospodinjskih aparatov.
US
V javnosti so pogoste informacije o selitvi sedeža Gorenjeve uprave. »Uprava ima sedež tam, kjer je sedež družbe, in to je v Velenju. V Avstriji ustanovljeno Gorenje Corporate s sedežem družbe nima nikakršne povezave z morebitno selitvijo sedeža. Doslej smo namreč tako finančni kot korporacijski del svoje mreže v tujini opravljali preko ene družbe, zdaj pa smo se odločili, da oba dela ločimo,« zagotavljajo v Gorenju.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Postrvi izpod Celjske koče
Dopolnilna dejavnost na kmetiji Ferli-čevih je z novimi idejami postala uspešna in prepoznavna
Danica Ferlič se je začela ukvarjati z ribogojstvom po spletu nesrečnih okoliščin. To dopolnilno dejavnost na kmetiji v Zvodnem pod Celjsko kočo je v zadnjih letih s člani družine uspešno razvila, tako da danes ni znana le po kakovostnih svežih ribah, temveč tudi po izdelkih, kot sta dimljena postrv in namaz iz nje.
Že leta 2007 je na ocenjeva- ni bilo. Kot pravi Danica, je nju ribjih izdelkov v Avstriji dobila srebrno priznanje za namaz, lani konec leta mu je dodala še novi odličji za kakovost. Med 54 izdelki iz 21 avstrijskih ribogojnic in tremi iz dveh slovenskih so Ferličevi prejeli srebrno priznanje za dimljeno postrv ter bronasto za namaz.
Odločitev čez noč
Ribogojnico je s kmetijo v šestdesetih letih kupil Daničin oče. Ribogojstvo v tistih časih ni bilo posebej donosen posel, saj ljudje niso bili vajeni jesti rib in posameznih kupcev skoraj
Odlična voda
Začetki niso bili tako enostavni. »Nisva želela delati v okviru zadruge, zato sva morala sama poskrbeti za uvoz ribje hrane in za vse zaplete, ki so bili s tem povezani,« se spominja Ferličeva. Počasi se je glas o kakovosti rib izpod Celjske koče širil. Ribogojnica ima odlično vodo, saj se oskrbuje z izvirom potoka Ločnica in z vodo iz Hudičevega grabna. Za obe imajo Ferličevi koncesijo. Voda ima stalno 8 stopinj Celzija in ribe tako rastejo nekoliko počasneje kot v kakšnih drugih ribogojnicah. H kakovosti prispevata tudi ustrezna hrana in stalna skrb za čistočo
in s tem zdravje rib, zato so ribniki ograjeni in poleti pokriti z mrežami, pred vstopom pa si je treba razkužiti obutev. »Težava, ki jo opažamo, je vedno večje pomanjkanje vode,« pravita Ferličeva, ki si v sušnih mesecih pomagata z napravami, ki obogatijo vodo s kisikom.
Dimljene postrvi kot novost
Za dimljenje postrvi je Danico nagovoril sorodnik, ki živi v Avstriji in se ukvarja s to dejavnostjo. Pripeljal ji je majhno peč in ji »izdal« re-cepturo. Posel je začel cveteti, ko so pred leti v nekem celjskem podjetju za novoletna
Pri Ferličevih imajo tudi učno kmetijo. Otroci spoznajo postopek gojenja postrvi, ki jim jih na koncu postrežejo v obliki domačih dobrot. Spoznajo tudi delovanje sončne ure, ki je posebnost na kmetiji.
poslovna darila naročili tisoč postrvi. V komori so jih naenkrat lahko dimili le dvajset. Več dni in noči je cela družina garala, da je izpolnila naročilo. Tako so Ferličevi odkrili dejavnost, ki zapolni zimske mesece, ko ni sezone za sveže postrvi. Nato je Danica sestavila še recept za namaz iz dimljene postrvi in danes se s tema izdelkoma pojavlja na stojnicah različnih prireditev in v trgovskih središčih. Nje-
ne dimljene postrvi so jedli tudi v Ameriki in Rusiji.
Že nekaj let ji pridno pomaga mož, ki zaradi zdravstvenih težav ne more več opravljati svojega poklica, pogojev za upokojitev pa še nima. Težko delo v mrazu in vodi pa se vse bolj pozna tudi na Daničinem zdravju. Zato računa, da bo morda dejavnost nekoč prevzel sin in še razširil ponudbo.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
danes precej drugače, saj sta na primer v petek pred veliko nočjo z možem Darkom sči-stila okrog 300 kilogramov rib.
Po končani srednji šoli se je Danica zaposlila in si ustvarila družino. Mož se je ukvarjal s prevozništvom. Najprej se jima je rodila hči Lucija, nato še sin Marko. Usoda pa je čez noč na glavo postavila njihovo mirno življenje, saj sta Daničina starša umrla v prometni nesreči. Danica je pustila službo in se začela ukvarjati z gojenjem rib kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
V dimnici Danica Ferlič kuri z bukovimi drvmi, kar je tudi posebnost pri pripravi dimljenih postrvi.
K odvisnikom na teren
ŽALEC - Občina Žalec se že več let srečuje s problemom neustrezne lokacije objekta, v katerem deluje Društvo za pomoč in samopomoč Žel-va-Eureka v središču Žalca. Kot kaže, so končno le našli rešitev, ki bo ustrezala tako občanom kot tudi uporabnikom.
Občina Žalec je poskrbela za primernejšo lokacijo Društva Želva-Eureka, znotraj katerega nudijo pomoč odvisnikom in brezdomcem. Osem brezdomcev se je skupaj s programom
Eureka iz lokacije v centru mesta preselilo v vzhodni del Žalca, kjer imajo zagotovljene ustrezne prostore. Predlagalo jih je samo društvo, ki je tudi z lastnikom sklenilo najemno pogodbo. Centra za odvisnike ne bodo selili na nobeno drugo lokacijo, temveč se bodo strokovni delavci približali uporabnikom na terenu. Z nakupom novega kombija in s pomočjo Zavoda Socio bodo igle in vse ostale pripomočke vozili po terenu. Župan občine Žalec Jako Kos je prepri-
čan, da se kvaliteta storitev za odvisnike ne bo zmanjšala. Oskrbovali jih bodo po celotni občini, saj je bila do sedaj prevelika koncentracija odvisnikov sredi Žalca. S tem bodo razbili tudi poti prodajalcev, ki odvisnike oskrbujejo. Zgradbo v Levstikovi, v kateri je do sedaj domovalo Društvo Želva-Eureka, bodo porušili, saj bi občino obnova precej dotrajane stavbe stala preveč. Z oskrbo na terenu bodo pričeli v roku dveh mesecev.
ŠO, foto: SHERPA
■ k S-A- - ^ t «
Simona in Nina nakupujeta za vas brezplačno!
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15!
KUPON
Zgradbo v Levstikovi, ki se nahaja v neposredni bližini žalske tržnice, bodo porušili.
Ime in priimek: Naslov: Telefon:


Ste naročnik Novega te)dn)k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: NoV
pujncga InUa

šernova 19, 3000 Celje.
Ob letošnjem dnevu Zemlje
Zemljo so nam posodili otroci
Če se bo jablana ob Nušičevi ulici lepo »prijela«, bodo imeli malčki iz enote Ringaraja že kmalu na svojem igrišču zdrava kozjanska jabolka. (Foto: GrupA)	Pri I. osnovni šoli Žalec so učenci v petek posadili jerebiko. (Foto: TT)
Že tradicionalno se je ob mednarodnem dnevu Zemlje končala tudi akcija Zemljo so nam posodili otroci, ki sta jo letos že sedmo leto zapored pripravili Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju z društvom Planet Zemlja.
Tudi letos je pokroviteljstvo nad akcijo, ki se je začela februarja, prevzel predsednik države dr. Danilo Türk, ki je na zaključni konferenci podelil priznanja zmagovalcem. V sklopu tretje Eko konference v Ljubljani se je končal natečaj Planetu Zemlja prijazna šola in vrtec, na katerem je sodelovalo 59 vrtcev, osnovnih in srednjih
šol s prijavljenimi več kot sto projekti, ob dnevu Zemlje pa se je končala tudi vseslovenska okoljska akcija Zemljo so nam posodili otroci. Spomnimo, da so bili lani zmagovalci Ekologi brez meja, leta 2009 Občina Vransko in v letu 2007 podjetje za razvoj Logarske doline iz Solčave Logarska dolina. Ocenjevalci so letos izbirali med 33 nominiranimi projekti tistih, ki v lokalnih okoljih ter na območju cele države skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. Komisija je nagradila najboljše v šestih posameznih kategorijah in razglasila zmagovalce celotne akcije.
IS
Jablana za malčke
Ob letošnjem dnevu Zemlje se je kar nekaj društev in organizacij na Celjskem priključilo akciji, da bi naš planet obogatili z drevesi. V občini Žalec ta dan že tradicionalno obeležujejo s sajenjem dreves, s čimer želijo opozoriti na pomen drevja za prijetno življenjsko okolje in omilitev podnebnih sprememb.
Turistično društvo Celje je tako podprlo pobudo Turistične zveze Slovenije po zasaditvi avtohtonih drevesnih vrst in Lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja po zasaditvi medonosnih rastlin ter projekt Kozjansko jabolko, ki so ga pred leti zastavili v Kozjanskem parku. Predsednik celjskega turističnega društva Matija Golner in direktor Koz-
janskega parka mag. Teo Hrvo-je Oršanič sta tako ob pomoči malčkov iz enote Ringaraja simbolično posadila jablano na igrišču Vrtca Zarja.
V občini Žalec pa so tudi letos dobili številne pobude krajevnih skupnosti, mestne skupnosti Žalec, turističnih in športnih društev, vrtcev ter osnovnih šol, enako tudi stanovalcev večstanovanjskih objektov, ki želijo imeti urejeno zeleno okolico. Zato je občina v ta namen kupila okrog 70 dreves s količki in z zemljo, za kar je porabila slabih 3 tisoč evrov. Drevesa so sadili v petek in drevored Plevno v soboto, dogodke so spremljale simbolične prireditve. Po eno drevo so posadili pri vseh osnovnih šolah in enotah vrtcev v občini Žalec.	IS, ŠO
Taborniki praznujejo z Zemljo
Taborniki so v svoje vrste sprejeli 25 novih članov, približno 50 pa jih je iz mlajših skupin napredovalo v starejše. (Foto: MATEJ KOREN)
Taborniško društvo Rod II. grupe odredov Celje je ob 22. aprilu, ki je ob dnevu Zemlje hkrati tudi dan tabornikov, tudi letos priredilo različne aktivnosti.
Tako so se celjski taborniki v soboto dopoldne odpravili na vseslovensko taborniško srečanje Feštival v Ljubljano, popoldne pa praznovanje nadaljevali v Celju. Na slavnostnem zboru v mestnem parku je 25 novih članov prejelo taborniške rutice, kar nekaj dosedanjih tabornikov pa je »napredovalo« v starejše skupine. Številčno se v Celju najbolj krepijo mlajše skupine, saj je iz najmlajših murnčkov, ki
združujejo otroke do 5. leta, med medvedke in čebelice prestopilo 15 otrok, v vrste gozdovnikov pa 20 dosedanjih medvedkov in čebelic. Na slavnostnem zboru v mestnem parku so podelili tudi znake za znanja in veščine, ki so jih taborniki osvojili čez leto. Praznovanje so celjski taborniki nadaljevali tudi v nedeljo, ko so v prostorih celjskega Citycentra obiskovalcem predstavljali nekatere najpogostejše taborniške aktivnosti. Tudi na tak način namreč skušajo svojo dejavnost približati družinam in svoje vrste okrepiti z novimi člani.
IS
Na obisk prihajajo Francozi in Nemci
ŠENTJUR - Občina se spet pripravlja na srečanje treh prijateljskih mest. Letos se bodo občani francoskega mesta Saint Florent sur Cher in nemškega Neu Anspacha s Šentjurčani srečali v Sloveniji. Srečanje bo med 7. in 10. junijem, na občini Šentjur pa vabijo vse, ki bi jih mednarodno sodelovanje zanimalo, da se prijavijo kot gostitelji. Program Evropa za državlja- manj znanih krajev. Gostitelji
ne podpira tudi Evropska unija, njegov namen pa je predvsem izmenjava izkušenj, vrednot, spoznavanje kulturnih navad ter običajev in promocija
nemških in francoskih obiskovalcev bodo potem tudi na prednostnem seznamu za gostovanje v Franciji in Nemčiji v letu 2013 in 2014.
Sicer je Šentjur s tema mestoma pobraten od leta 2006. Zaradi pristnejšega stika in navezovanja prijateljstev srečanja potekajo tako, da so gostje nameščeni pri družinah gostiteljicah. Srečanje se bo začelo z ekumenskim bogoslužjem na Ponikvi v četrtek zvečer, končalo z zaključnim družabnim večerom na Blagovni. Vmes
bodo gostje obiskali letošnjo Evropsko prestolnico kulture Maribor in se družili na delavnicah, ki jih bodo pripravila domača društva. Vsi, ki bi jih gostiteljstvo zanimalo, lahko več informacij dobijo na elektronski pošti marti-na.ljubej@sentjur.si ali na telefonski številki (03) 747 13 19.
StO
Iščejo koncesionarja za Lokalca
VELENJE - Po novem bo brezplačni mestni avtobusni promet Lokalc in šolske prevoze izvajal koncesionar. Za združitev obeh storitev so se v občini odločili predvsem zaradi nižjih stroškov.
Za Lokalca so letno v občini odšteli okoli 560 tisoč evrov, za prevoze otrok pa 600 tisoč evrov. Z združitvijo obeh storitev in s podelitvijo koncesije pričakujejo, da bodo privarčevali približno 30 odstotkov, torej okoli 380 tisoč evrov. Koncesijo bodo podelili za osem let. V občini razpis za koncesionarja že pripravljajo, saj si želijo, da bi v novem šolskem letu na ta način uredili prevoze otrok.	ŠK
Res nevaren dim ali le sosedski spor?
Prebivalci celjskega Brega se bojijo za svoje zdravje - Brez dokazov o kurjenju prepovedanih snovi imajo inšpekcije zvezane roke
CELJE - Več prebivalcev Brega v Celju že nekaj let izjemno moti dim, ki se vali iz enega od dimnikov hiše na začetku naselja. Pravijo, da je dimnik prenizek, zato se dim ne dviga v nebo, temveč ostaja med hišami. Za nameček naj bi, kot trdijo, lastnik dimnika kuril prepovedane snovi, kot so plastika, lakiran les in pnevmatike, zaradi česar je dim nevaren.
»Na trenutke je praktično nemogoče dihati, saj se črn dim vali po vsej ulici, oken stanovanj sploh ne moremo imeti odprtih,« se huduje bližnja soseda Marija Krstič, ki jo že pošteno skrbi za zdravje. »Sem namreč astmatičen bolnik in stanje se mi je v zadnjem času zelo poslabšalo,« pravi. Pritožuje se tudi lastnica bližnjega lokala, ki je morala jeseni zaradi gostega in črnega dima, ki je zasmradil okolico, nekajkrat celo predčasno zapreti teraso lokala. A tudi Zimškove moti dim. »Včasih se tako kadi, da je neznosno. Vsega >vraga< kuri, sosedi dobro vidimo, kaj vozi
domov,« razlaga članica družine.
Krstičeva je že pred časom ukrepala in o težavi obvestila dimnikarje in pristojne inšpekcije. Ogled dimnika so dimnikarji opravili, medtem ko ukrepal, kot pravi, ni nihče. »Iz dimnika se še vedno >grdo< kadi, le da sosed zdaj
ogroženosti zdravja dolžni obveščati koncesionarji, ki izvajajo dimnikarsko službo. Koncesionar, to je podjetje Celjski dimnikarji, jih o primeru ni obvestil. Kot nam je pojasnil vodja Celjskih dimnikarjev Matej Drakšič, med izrednim pregledom male kurilne naprave, ki ga je odredil
Prebivalci Brega menijo, da bi se stanje zagotovo vsaj malce izboljšalo, če bi lastnik dimnik podaljšal za kakšna dva metra, saj bi dim potem odnašalo visoko v zrak. »Vsak objekt ima gradbeno dovoljenje in to je stvar načrtovanja gradnje. Takrat se je treba držati smernic in predpisov, ker je vsakršna kasnejša rekonstrukcija dražja in dostikrat neučinkovita. Takšnih problemov je sicer v Celju veliko. Je pa sporen dimnik tam že več desetletij, tako da ne gre za kakšen novonastali problem,« pravi vodja Celjskih dimnikarjev Matej Drakšič.
kuri sredi noči, da ga nihče ne vidi,« razlaga.
Ukrepi v skladu s pristojnostmi
Na zdravstvenem inšpektoratu so potrdili, da so s primerom seznanjeni, niso pa še ukrepali, saj so jih o nepravilnostih in morebitni
Dimnikarji lahko pregled dimnika, kurilne naprave in s tem tudi goriva, ki ga posameznik uporablja za ogrevanje, opravijo le na podlagi napotitve pristojnih inšpekcij. Prav tako morajo imeti odredbo inšpektorata za opravljanje meritev dimnih emisij. Globe, ki jih v primeru ugotovljenih nepravilnosti izrečejo inšpektorji, so zelo različne. Za kurjenje prepovedanih odpadkov je, kot določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS št. 23/2011 z dne 31. 3. 2011), za fizične osebe na primer zagrožena kazen med 1.200 in 4.100 evri.
Levi dimnik je tisti, iz katerega naj bi se pogosto valil nevaren dim, ki je Mariji Krstič vzel že marsikatero noč mirnega spanca.
inšpektorat za okolje, namreč ni bilo znakov, da lastnik v njej kuri prepovedane snovi.
So pa med pregledom lani novembra na mali kurilni napravi na trdo gorivo odkrili nekaj drugih nepravilnosti. Ugotovili so, da ni bila vpisana v evidenco kurilnih naprav. Prav tako so lastniku naložili, da mora urediti ustrezno zagotavljanje dovoda zraka za zgorevanje ter obnoviti dimniško tuljavo. Nepravilnosti v zvezi z zagotavljanjem zraka je lastnik po zagotovilih dimnikarja že odpravil, za sanacijo dimniške tuljave pa so mu, kot to določa zakonodaja, predpisali šestmesečni rok. Če obnova dimnika ne bo opravljena, bo koncesio-nar ustrezno ukrepal. Obvestil bo okoljski inšpektorat, od ko-
der so sporočili, da do preteka roka nimajo pravne podlage za inšpekcijsko ukrepanje.
Očitke zavrača
Lastnik, ki naj bi onesnaževal okolje in ogrožal zdravje ljudi (ker ni dokaza, da je res kriv, njegovega imena ne bomo razkrili), vse očitke odločno zavrača. Pravi, da gre določenim sosedom že od nekdaj »v nos« in da so ga različne inšpekcije, tudi zaradi domnevnih drugih prekrškov, obiskovale že v preteklosti, tudi na primer, ko se je družina grela z oljem. »Kdorkoli se lahko pri meni oglasi kadarkoli, tudi sredi noči, in preveri, kaj kurim. Ničesar nimam za skrivati,« pravi. Tudi nas je ob nenapovedanem obisku, povabil v stanovanje. V peči so gorela pravkar naložena drva,
Vodja službe za varstvo okolja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Andrej Uršič pojasnjuje, da lahko kurjenje prepovedanih odpadkov, kot sta plastika in lakiran les, povzroči veliko onesnaženost zraka, prav tako ima negativne vplive na človekovo zdravje. Nevarni prašni delci in plini, ki se izločajo pri kurjenju prepovedanih snovi, dražijo dihalne poti in sluznice, kar povzroči solzenje oči ter pekoč občutek v nosu in grlu, prisoten je tudi občutek dušenja. Kakšen in kolikšen je vpliv na zdravje, je po besedah Uršiča odvisno od vrste onesnaženja, koncentracije nevarnih snovi in časa izpostavljenosti dimu.
nelakirana in brez dodanih prepovedanih odpadkov. Črnega dima, ki bi se valil iz dimnika, ni bilo videti, pred vhodom v večstanovanjsko hišo pa je ležalo kup razža-ganih smrekovih, bukovih in lipovih drv.
Lastnik je še zagotovil, da bo po kurilni sezoni po navodilih dimnikarjev uredil tuljavo dimnika, za kar naj bi že imel
zagotovljen denar. Ali bo svojo obljubo izpolnil, bodo dimnikarji preverili kmalu, trši oreh pa bo ugotoviti, ali resnično kuri prepovedane odpadke. Kazni inšpektorji namreč ne morejo izreči le na podlagi trditev sosedov, temveč je treba kršitelje zalotiti pri kaznivem dejanju.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
Letos z godbami
SLOVENSKE KONJICE - Jurjevanje je največja tradicionalna prireditev v tem kraju, kjer se spominjajo starodavne legende o hudobnem zmaju v Konjiški gori. Konjičane naj bi nadloge rešil sv. Jurij na konju, ki so mu v zahvalo postavili cerkev. Po njegovem belem konju, ki je celo v občinskem grbu, so poimenovali Konjice.
Letošnje celodnevno jurje- Poleg godbenikov so po-vanje, ki je bilo v soboto, je zornost zbujale turistične
Pekli najdaljši »štrudl«
bilo v znamenju Godba festa z osmimi pihalnimi godbami iz različnih krajev Slovenije ter godbo iz Gornje Stubice na Hrvaškem, s katero Konjice dobro sodelujejo. V zgodnjem dopoldnevu so se godbeniki odpravili po konjiških ulicah, Draži vasi, Žičah in Ločah, osrednji dogodek je bila popoldanska Jurijeva povorka z vsega skupaj štiristo godbeniki in s konjenico. Godbeniki so na Mestnem trgu zaigrali nekaj skupnih koračnic, nato so se posamezne godbe predstavile še s po desetminutni-mi samostojnimi programi. Predsednik države dr. Danilo Türk, ki je ob županu Miranu Gorinšku pozdravil godbenike in udeležence množičnega Jurjevanja 2012, je spomnil, da bi bilo dobro, če bi bili tako ubrani kot godbeniki tudi slovenski politiki.
stojnice različnih slovenskih krajev in hrvaške Stubice, kjer je bilo mogoče najti lectova srca s Koroškega, koprski refošk in še marsikaj. V štirih kotlih so kuhali okusne jedi na žlico, od konjiške »srednjeveške sreče« s srednjeveškimi vsebinami iz časa pred odkritjem krompirja do bobičev, ki so značilni za okolico Kopra. Posebnost je bila peka najdaljšega slovenskega »štrudla«, ki so ga pridno pekli po gospodinjstvih, v društvih in domu za starejše občane. Letos je meril kar 65 metrov! Na račun so prišli tudi najmlajši Konjičani z otroškim jurjevanjem, kjer so bili v mini Jurijevi povor-ki otroci iz konjiških šol in vrtcev, opravljeni seveda po Jurijevo.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Z Jurjevanja 2012 v Slovenskih Konjicah, ki je bilo letos v znamenju Godba festa, s štiristo godbeniki iz Slovenije in Hrvaške. - Št. 33 - 24. april 2012 -
8
kultura
Korpus postaja festival plesa
Ob dogodkih minulega konca tedna že napovedujejo maj kot mesec plesa
Letošnji Korpus se je začel s plesno predstavo gostujočih plesalk iz Škofje Loke in s Finske, ki so plesale na glasbo celjskega avtorja Gašperja Piana.
Z dvema predstavama, predvsem pa z izredno zahtevno in zanimivo plesno delavnico se je ta konec tedna v Plesnem forumu Celje odvil letošnji Korpus - KOReografska Platforma Ustvarjalcev. Letos je, obširneje in bogatejše kot v preteklih letih povezala ustvarjalce z vseh koncev Slovenije, prava posebnost pa je bila plesna delavnica, posvečena temi Ples je način obnašanja. Ni namreč privabila zgolj plesalcev in plesalk Plesnega foruma, marveč tudi plesalce iz drugih koncev Slovenije, prvič pa tudi iz vseh celjskih šol sodobnega plesa.
»Kot dolgoletna plesna ustvarjalka, koreografinja
in pedagoginja, sem v mladih plesalcih vedno skušala zbuditi iskrico ustvarjalnosti. Spodbujala sem jih, usmerjala in jim pomagala pri uresničevanju njihovih idej, kar se je pozneje pokazalo kot odlična popotnica za njihov umetniški in osebnostni razvoj. Mnogi med njimi so kasneje izbrali ples kot življenjsko opredelitev in so danes priznani plesni ustvarjalci tako v Sloveniji kot tudi v tujini,« pojasnjuje motive za vsakoletni KORPUS Goga Stefanovič Erjavec. In razpreda o pomenu redne platforme plesa, ki izhaja iz lastnih zamisli mladih plesalcev, iz njihovih intimnih koreografij in potrebe, da le-te tudi pred-
stavijo, bodisi kot ideje ali pa že kot zrele poskuse lastnih koreografij.
»Korpus tako že od leta 2008 spodbuja in opogumlja mlajše generacije ko-reografov za ustvarjalno koreografsko delo, v našem forumu pa jim omogočimo pogoje za ustvarjanje ter scenski prikaz njihovih koreografij. Zame je še posebej spodbudno dejstvo, da se iz leta v leto veča interes mladih koreografov za sodelovanje. V prvih letih so sodelovali predvsem koreo-grafi iz Celja, v zadnjih dveh letih pa dobivamo ponudbe za gostovanja plesnih projektov iz cele Slovenije, pa tudi mednarodno,« pravi Goga. In napoveduje, da bo
NOVI TEDNIK
tako letošnji KORPUS prerasel v pravi mali festival, ki bo izveden v treh delih.
Ta konec tedna smo že videli koreografije gostov (Kaja Teržan in Tamara Polanc iz Škofje Loke, Annu Ronkainen iz Finske, in avtorski projekt Dvomine, mlade koreografinje April Veselko iz Plesne Izbe Maribor). »Še posebej smo ponosni na dejstvo, da smo k udeležbi na nedeljski plesni delavnici, ki je dopolnila program prvega vikenda Korpus-a pritegnili plesalce iz različnih plesnih šol iz Celja (PFC, Harlekin in Igen), prijavilo pa se je tudi nekaj plesalcev iz Maribora in Ljubljane. S tem je dosežen tudi naš cilj - združevanje različnih plesalcev in njihovo ustvarjalno sodelovanje,« pravi Goga.
Tudi zaradi tega ne preseneča, da se Korpus nadaljuje tudi maja. V mesecu, ki so ga poimenovali kar za mesec mladosti in plesa bodo v treh sobotah pripravili tri različne plesne premiere Podobno različne, KORPUS 11 (s celjskimi avtorji) in Klik v stik.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Čitalnica v slikah
V Osrednji knjižnici Celje razstava Narodna čitalnica skozi čas
V	Osrednji knjižnici Celje je na ogled razstava Narodna čitalnica skozi čas, na kateri 28 ljubiteljskih slikarjev, ki delujejo v Kulturno-prosvetnem društvu Svoboda Celje razstavlja 32 slik. Te so nastale na pobudo Mestne četrti Center ob 150-letnici Narodne čitalnice v Celju.
V	društvu so se pobude razveselili, pravi predsednica Biserka Klanjšek. Društvo Svoboda je namreč eno najstarejših v Celju, saj deluje že od leta 1919. »Že zato smo s temo narodne čitalnice našli skupne točke in skupno zgodovino. V čast nam je bilo sodelovati. S srcem in z veseljem smo delali in skoraj vsi člani so slikali o knjigi, ki je naša vsakdanja sopotnica,« je povedala Klanjškova. Prvotna zamisel in pobuda je bila sicer, da bi v slikah upodobili številne lokacije, kjer je celjska narodna čitalnica delovala. »Narodne čitalnice ni več. Čeprav smo se pogovarjali o tem, da bi slikali te lokacije, so naši slikarji rekli, kako naj slikajo nekaj, česar ni. Zato smo se, večinoma vsaj, odločili za slike, ki govorijo o knjigi, našem odnosu do nje je povedala Klanjškova.
Razstava bo v prostorih Osrednje knjižnice Celje na ogled do 21. maja.
BRST, foto: GrupA
Dve desetletji
jakobških
pevcev
Kar 32 novih slik ljubiteljskih slikarjev je nastalo na temo obletnice narodne čitalnice v Celju.
MePZ Sv. Jakob je pred dnevi v župnijski cerkvi s slavnostnim koncertom obeležil 20-letnico. Z glasbenim presežkom, ki ga ljubiteljski zbori redko dosežejo, je navdušil občinstvo.
Dolina ob vznožju Rifnika in Kalobja je že od nekdaj znana po srčnih ljudeh, ki radi in lepo prepevajo. Naselje Jakob, ki se razteza ob cesti med Šentjurjem in Šentrupertom, je sicer del župnije Kalobje, vse pa se je začelo s petjem v majhni podružnični cerkvi sv. Filipa
in Jakoba. Že pred več kot 50 leti je tam prepevala Antonija Zupanc. S svojim žarom je povezala številno družino in domačine v ubrano ljudsko petje, iz katerega je pred dvajsetimi leti zrasel pravi mešani zbor. Prvih 15 let ga je vodil Franc Kapel. Nasledila ga je Valentina Zupanc, študentka glasbene akademije, ki je svojo glasbeno pot kot pevka in korepetitorka že v osnovni šoli začela prav v tem zboru.
Jakobški pevcu so nepogrešljiv del nedeljskega bogoslužja, v zadnjih letih pa
so se predstavili tudi z uspešnimi nastopi na številnih revijah ter gostovanjih doma in v tujini. Zbor je poseben tudi zato, ker vsa ta leta uspešno povezuje domačine in daje dušo kraju, čeprav ta ne premore nobenega skupnega prostora ali dvorane. Redne vaje sta dobrodušno gostili kar družini Podgoršek in Zu-panc. Na tokratnem koncertu so dokazali, da so lahko več kot ponosni na prvi desetletji uradnega obstoja.
StO
Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
kultura
Zala in čarovnije likovnega sveta
Gimnazija Celje - Center je ob 100-letni-ci svoje stavbe pripravila natečaj Zala in čarovnije likovnega sveta, najboljša prejeta dela pa nagradila in jih razstavila v svoji knjižnici.
Natečaj so letos razpisali že drugič zapored in ga namenili najboljšim likovnim ustvarjalcem iz osnovnih šol. Na razpis so se odzvale osnovne šole iz Celja in okolice. Petčlanska
komisija je strokovno ovrednotila več kot 200 prejetih likovnih izdelkov učencev prvega in tretjega triletja in izrazila zadovoljstvo nad njihovimi idejami in znanjem. Devet najboljših ustvarjalcev je prejelo nagrade, vsi ostali in vsi mentorji pa priznanja za sodelovanje na natečaju. Nagrajena dela bodo na ogled v gimnazijski knjižnici do konca maja.
BS, foto: TimE
Pomladni gimnazijci
V minulih dneh je imel Mešani pevski zbor 1. gimnazije v Celju, ki ga vodi Tomaž Marčič, polne roke dela. Potem ko so se tako odlično odrezali na državnem tekmovanju v Zagorju in se vrnili z zlatim priznanjem, so pripravili še svoj pomladni koncert, sodelovali so na koncertu Celje gosti Japonce, mnogi člani in dirigent pa so bili udeleženi tudi pri izvedbi muzikala Hči lune na letošnjih Gledaliških vizijah.
Pomladni koncert, ki ga je zbor pripravil v Narodnem domu v četrtek, je bil točno to, kar je obljubljal. Pomladno svež, razigran, celo oblačila pevcev so spominjala na pomladni, barv poln travnik. Izbor skladb je bil svež in prijazen, izvajanje pa so dopolnili še člani francoskega krožka I. gimnazije v Celju in šolski kitarski ansambel.
BS, foto: GrupA
Japonski zbor navdušil Celjane
V cerkvi sv. Jožefa Celje je občinstvo, ki je prizorišče napolnilo do zadnjega kotička, doživelo nepozaben pevski večer. Na večeru Celjani gostimo Japonce sta nastopila domača zbora Collegium vocale Celje in Mešani mladinski pevski zbor 1. gimnazije v Celju, za nepozabnost pa so poskrbeli japonski gostje, zbor Vox Gaudiosa, ki je le dan za koncertom v Mariboru tekmoval za veliko zborovsko nagrado Evrope.
Vox Gaudiosa pravzaprav ne delujejo kot zbor, bolj so nekakšno vseh zvokov polno glasbilo, iz katerega dirigent Ko Matsushita izvablja praktično vse, kar lahko. Zbor je navdušil z domala popolnimi interpretacijami izvajanih skladb, še zlasti pa z dirigentovimi avtorskimi skladbami, v katerih je ob izjemni artikulaciji in s perfektnimi razponi pričaral nekoliko drugačen, evropskim poslušalcem manj znan, a atraktiven in sozvočij poln glasbeni svet. Ko so morali peti »forte«, je to bil pravi, mogočen forte. V »pianissimu« jih je bilo komaj slišati. Res vrhunsko doživetje, ki je vzradostilo celjske ljubitelje zborovskega petja.
BS, foto: GrupA
Vizije z vizijo
Tudi letošnje regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin je predstavilo najboljše uprizoritve, kot jih je na območnih selekcijskih ogledih po vsej celjski regiji videla in izbrala regijska se-lektorica, gledališka igralka Ana Ruter.
Najprej smo videli španski musical Hija de la Luna (Lunina hči) dijakinje Ane Zupanc, v prevodu mentorice prof. Polone Škornik in izvedbi Španskega gledališča I. gimnazije v Celju, ki sta ga režirala dijaka gimnazije Tomaž Krajnc in Ana Zupanc, dirigent pa je bil prof. Tomaž Marčič. Skupina Kriplčki - Mladinska gledali-
ška šola KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice se je predstavila s socio-psi-hološko predstavo Kaj to predstavlja, avtorskim projektom Mojce Kasjak, ki je predstavo tudi režirala. Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju pa je, pod mentorstvom prof. Klare Pavšer Stropnik sodelovalo z dvema predstavama. Komedijo Matjaža Zupančiča Igra s pari je s svojimi vrstniki režijsko postavil na oder dijak Luka Marcen, druga, psihološka drama Šesti čut, pa je nastala pod peresom dijaka Tomaža Krajnca, ki je predstavo tudi režiral.
Vse štiri predstave so po
oceni obeh strokovnih spremljevalcev, selektorice Ane Ruter in samostojnega strokovnega svetovalca za gledališko in lutkovno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti v Ljubljani režiserja Matjaža Šmalca, pokazale veliko mero kreativnosti, ki so jo v predstavah izkazali mladi gledališčniki z zavzetim ustvarjalnim delom. Vse štiri predstave se potegujejo za morebitno uvrstitev na državno srečanje mladinskih gledališč - Festival Vizije, ki bo sredi maja na Ptuju, v programu Evropske prestolnice kulture.
ŽB, foto: GrupA
Igro s pari je predstavilo Fedrino gledališče I. gimnazije v Celju. Št.33-24.april2012 -
10
IHrekreacija
NOVI TEDNIK
Z lepega še na lepše
Prvopohodnik Franc Smodiš je udeleženec vseh dosedanjih ultramaratonov Celje-Logarska dolina
Peš v Ljubljano ali Logarsko dolino, do koder je približno ista razdalja? Tako so se leta 1985 odločali štirje prijatelji iz Celja, ki so bili željni dolgega maratonskega pohoda. Prevladala je odločitev za Logarsko dolino, iz nje je nastal danes priljubljeni množični ultramaraton Celje-Logarska dolina.
To so bili Franc Smodiš, ki je udeleženec vseh dosedanjih maratonov, fotografa Jože Zorko in Berni Tratnik ter dve desetletji mlajši Bine Javornik. »Najprej smo se odločili, da bi odšli na maratonsko pot ob enih ponoči, vendar je tisto noč močno deževalo. Zato smo odšli uro pozneje,« se spominja prvopohodnik Smodiš, ki bo letos star 79 let. Na Ljubno so prispeli že ob pol devetih zjutraj, kjer so zelo dolgo malicali, kar se je za tiste s slabšo kondicijo
Franc Smodiš. Od zasebnega ul-tramaratona štirih prijateljev do množične prireditve. (Foto: BJ)
izkazalo kot huda napaka. »Prespali smo na cilju in ko smo se drugi dan vračali, se je rodila zamisel, da bi
ultramaratonsko pot naslednje leto ponovili,« pravi Smodiš, ki je zgodnjo mladost preživel v prekmurski ravnici. Naslednje leto je odšlo na pohod v Logarsko dolino že sedem udeležencev, tretje leto sedemnajst, četrto leto 58, nato približno dvesto in zatem že osemsto pohodnikov.
Franc Smodiš je celotno traso ultramaratona prehodil 25-krat, velikokrat je sodeloval celo na sto-kilometrskih maratonih v Bielu v Švici in na Češkem ter na maratonih po Nemčiji. Na lanskem maratonu v Logarsko dolino je začel kot pohodnik v Mozirju, od koder se spominja deževnega vremena, na maratonih pa je nasploh spremenljivo vreme. Kakšno leto je bilo proti Logarski dolini toplo vreme, kar za pohodnika ni ugodno, potem je bilo spet deževno kar celotno
pot. Zgodilo se je že celo, da je bil po okoliških hribih zgodnji sneg.
Z 79 leti peš iz Celja v Logarsko dolino?
Na ultramaratonski pohod se je treba seveda temeljito pripravljati, še posebej zdaj, ko se Smodiš vse bolj bliža osmemu križu. »Vsak teden se napotim na krajšo pot, predvsem na Celjsko kočo, Kunigundo ter na druge bližnje hribe. Tam nabiram kondicijo,« pravi upokojenec, ki je bil dolga leta tajnik KS Gaberje-Hu-dinja ter je odšel v pokoj iz lesne tovarne v Laškem, kjer je bil sekretar podjetja. Pred maratonom se odpravi na pot iz Celja do Šempetra v Savinjski dolini, na 38 kilometrov dolgo pot, v obe smeri. »Če to pot prehodim brez težav, ugotovim, da sem dobro pripravljen tudi
Baloni nad celjsko okolico
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
za pot v Logarsko dolino.«
In udeležba na letošnjem maratonu, ko bo Franc Smodiš že v osmem desetletju življenja? »Vsekakor se ga bom udeležil. Prišlo je celo do pobude, da bi trije živeči prvopohodni-ki prehodili celotno traso maratona. Naša dokončna odločitev še ni dozorela in ko bo, jo bomo sporočili prireditelju,« je odločen prvopohodnik Smodiš. Na pot naj bi se odpravili nekaj ur pred rednim začetkom maratona, razmišljajo prvopo-hodniški prijatelji Smodiš, Tratnik in Javornik.
Danes je težko najti Štajerca, ki ne bi vedel za ul-tramaraton Celje-Logarska dolina. »To je vsekakor praznik pohodništva v Celju in Savinjski dolini,« je zadovoljen Smodiš, ko opaža veliko zanimanja med mladimi, ki se navdušeno pripravljajo na maraton v Logarsko dolino. »Treba je poudariti še to, da je naša maratonska proga zelo lepa. Z lepega prideš na še lepše, v Logarsko dolino,« ugotavlja dober poznavalec srednjeevropskih maratonskih pohodov.
BRANE JERANKO
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
Eden od balonov na štartu, pred poletom iz Vojnika
»Zadovoljni so lahko tako udeleženci tekmovanja, prebivalci Celja in okolice, od koder so opazovali polet balonov, kot tudi organizator,« je po koncu petnajstega Ba-lonarskega festivala Vojnik 2012 povedal predsednik Balonarskega kluba Vojnik Dušan Bojanovič.
Muhast vetroven april je organizatorju precej ponagajal, saj bi moral biti balonarski festival že teden prej, prestavljeni festival pa je bil v nekoliko skrčenem obsegu. Kljub temu so balonarji in prebivalci širše celjske okolice uživali, saj je bilo na nebu videti več kot deset balonov iz različnih krajev Slovenije. Pripravili so dva jutranja poleta, v soboto z letališča v Levcu ter v nedeljo iz Vojnika, zmagovalec v lovu na lisico pa je Matjaž Pavlinjek iz Prekmurja, iz podjetja Roto.
BJ, foto: TimE
POHODNIŠTVO
27. april ob 4.00
Tridnevni planinski izlet v Bosno, zbor na Avtobusni postaji Gorica pri Slivnici, info: Planinsko društvo Slivnica pri Celju
27. april ob 7.00
Pohod po geološki poti Rudnica - Virštajn, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek Dobrač - Konovo (031 773 282)
27.	april ob 8.00
Tradicionalni pohod po Žerdonerjevi poti, zbor pri bi-stroju Park pred Mestnim parkom Celje, info: Planinsko društvo Ojstrica
28.	april ob 6.30
Pohod po poti XIV. divizije, odhod pri Gračnici, info: Združenje borcev za vrednote NOB Laško in PD Laško
29.	april ob 6.00
Pohod na Nanos, odhod z Avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski krožek Topolšica (03/587 11 34)
29.	april ob 8.00
Tradicionalni pomladanski pohod Vojnik-Šentjugert, zbor na mostu čez Hudinjo, Brezovnikova ulica, info: Planinsko društvo Vojnik
30.	april ob 16.00
19. tradicionalni pohod Turistične osmice na Sveti Štefan, zbor pred gasilskim domom Sveti Štefan, info: Športno društvo Sveti Štefan, Aleš Pungeršek (041 395 888)
Šmarčani so tekli
Tekaška sekcija Športnega društva Šmarje pri Jelšah je minulo soboto izvedla prvi Šmarski tek. Udeležilo se ga je okoli 70 tekačev, kar je za prireditev, ki je novost, lepa številka.
Najprej so se na 1.200-metrsko progo podali najmlajši, ki so se ob prihodu v cilj še posebej razveselili medalje. Starejši ljubitelji teka so lahko izbirali med 4.500- in 8.300-metrsko razdaljo, obe progi pa sta bili krožni. Začetek je bil v bližini šmarskega športnega parka, nato se je nadaljevalo proti Dvoru in Senovici ter nazaj mimo dvorca Jelšingrad. Tek, ki naj bi postal tradicionalen, je imel rekreativen značaj, saj ga želijo v športnem društvu promovirati ter opozoriti na njegov pomen za zdravje in dobro počutje. Tekaška sekcija sicer dvakrat tedensko pripravlja tudi skupna srečanja, kjer udeleženci nabirajo kondicijo, ob čemer se učijo tudi pravilne tehnike teka.
ANJA DEUČMAN, foto: AD
Na progo se je podalo precej več žensk kot moških, a so ti hitro švignili v ospredje. — Št.33-24.april2012 -
NOVI TEDNIK
akcija
11
^ Napeti
zadnji dnevi glasovanja
Po glasovnicah, ki smo jih prešteli do vključno 23. aprila, prepričljivo vodita: Gregor Kolar med maturanti in Nastja Brezovšek med maturantkami. Nič še ni izgubljeno. Za preboj na vrh se potegujejo tudi: Taja Plevnik, Kelly Kuzman, Svetlana Obradovič, Vito Karner _
NAJ NUmiRANIKA IN NAJIWIJ
Izpolnjene kupone v aprilskem krogu glasovanja lahko oddate do vključno 30. aprila 2012!
V torek, 8. maja, preberite: Kdo so favoriti tekmovanja naj maturantka, naj maturant!
V torek, 15. maja, preberite: Razkrivamo takšne in drugačne skrivnosti finalnih tekmovalcev!
Pravila glasovanja in soderlova^nja vp .^luciji:
Nifia eenecm o^igjinalnem laufronu oranžne? Ibiii-vi;? (n^ keofpiji) lahlk.o glasujete 2:a enega naij n^ai turan ta £iii eno naj maturantko. Z£i udeleižencme marčevskkil^ naaturairitsliili plesov, Ici sodelujejo v akciji NTc&RC^Niij míituríintkís, n^aj maturant, Ido glasovantief jpio-tekalo ves mesec april. \( torkovih in petkovih šatevOillaah ISfovega teadniOf^ beo otijavdljen spise?k. vsehe »civeilnciti« fotografij. Pos;topno bomno ves; mosec objavljali tudi »maturanitslko« fotog;;rafije kan-didattov, kt s;e poteja;ujejd za vestoo v i^nale.
V toreli, 8. maja, bomo otajivili naij moturž^nOain n^aj n»aOor£lntko, lii bis ta v ločaenent aprilskem gjlaisovangu projelai naijveč gltsoa.Oba se l:)ost^ uvrstila vt sklepni krog; ol^so\»^nja, Ioí bbo trajalo 2 iedna. Finalncio gita^cc\tanje, v katotemt bost^ izbirali l^ ro^tcd 6 uvrt(čenimi dandid£iti,se bo začelo o ttcreckc, 8. maja, in kojočalo v torelo, 2a2.maja 2a012íi'V potkeovi ;;tevilili No\ic?ga todnika, kd bo i^ala 25. majo, l:lcc mo objavili zmr^o^goval:^^, toaej naj m^oicranto ^n n^j maturantko.
Kupone pošil]jjaijte n^a Novi tednik in Radio Celje, Prešeruovra 19, 3000 Celje.
0i¡m mwu
Glasujem ZA naj maturanta /naj matu
pod zaporedno številko: ime in priimek:....................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov............................................................................
kontaktni telefon/e-pošta.....................
V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili:
Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje
urška sever 4. a gcc
1
tadeja amon 4. b gcc
gregor
2 kolar 4. b gcc
3
nastja brezovšek 4. c gcc
4
matjaž jevšnik 4. c gcc
5
nina tovornik jurgelj 4. č gcc
6
aljaž čakš 4. č gcc
7
andreja jurhar 4. d gcc
8
vid
karner 4. d gcc
9
taja plevnik 4. e gcc
10
simon podjaverše 4. e gcc

eva huš
4. h gcc
12
tajda senič 4. i gcc
13
jan barič 4. i gcc
14
eva
cugmas 4. a szš
15
jernej
jager .flc
4. a szš 16
kelly	sebastian	maša	david
kuzman ^ bec	.fo zavolovše^^ okanovič aa
4. b szš 17 4. b szš 18 4. c szš 19 4. c szš 20
katja jecl 4. e szš
luka brečko
21 4. e szš 22
marija bele 4. d szš
23
klemen salmič 4. d szš
aleksandra
Mpobežin
4. kta szš 25
svetlana obradovič 4 ktb szš
26
miha ožek 3. gb szš
27
alja kostajnšek 2. pti szš
28
V izjemni predstavi zmleli Gummersbach
Dejan Perič omogočil podvig - Vodili že za 11 golov
Danes mineva osem let od največjega uspeha celjskega športa in enega največjih slovenskih ekipnih dosežkov, od osvojitve naslova evropskega prvaka v Flensburgu. Morda bosta finalista (tokrat v pokalu pokalnih zmagovalcev) spet ista, Flensburg je namreč doma ugnal španski Aragon z 39:30, Celje Pivovarna Laško pa sloviti Gummersbach s 34:27.
V zelo slabo obiskanem Zlato-rogu so gostitelji prikazali odlično igro, predvsem jih je krasila fanatična obramba. Že ob polčasu so vodili z 21:13, pa čeprav so bili v prvem delu kar sedemkrat izključeni, gostje pa so imeli pet sedemmetrovk. Strategija je bila očitna: neprebojna obramba za ceno izključitev, kar se je izkazalo za ključno.
»Naša katastrofa«
Celjski vihar je v uvodu začel Petar Metličic z golom in asistenco, Gašper Marguč z dvema goloma in že v sedmi minuti pri 6:2 je trener gostov Emir Kurtagic (njegov predhodnik Sead Hasanefendic je bil na VIP tribuni) zahteval minuto odmora. Prezgodaj! Celjska obramba 5-1 na čelu z Luko Žvižejem ni popuščala, organizator igre Kentin Mahe se ni uspel razmahniti. Toda Nemci so še »živeli« na račun celjskih izključitev, kmalu pa so popustili. Ko je v 27. minuti Rok Žuran - po Maticevem nasve-
Najdete žogo? V boju zanjo z leve v rumenih dresih Nejc Poklar, Alem Toskic in Petar Metličic ter v rdečih Dennis Krause, najboljši strelec tekme (9 golov) Vedran Zrnic in Igor Anic.
drugi strani je bil Celjan Aljoša Rezar, vratar Gummersbacha, kot na prepihu in je zaustavil zgolj šest strelov: »To je bila glede nas prava katastrofa. Če primerjam zadnjih deset naših tekem v bundesligi, potem nismo prikazali niti deset odstotkov svojih zmožnosti. Zelo sem razočaran. Kaj bomo popravili? Glede na to, da ni bilo niti ene dobre stvari, moramo popraviti prav vse. No, predvsem pa igro v obrambi.« S Peričem je bil leta 2004 evropski prvak. »Pričakoval sem, da mi ne bo hudo igrati v Zlatorogu. Pa ni bilo tako, čeprav sem profesionalec.«
Ostati na tleh
Pri Petru Metličicu smo
vajeni nihanj, pač ni več mladenič, čeprav je tokrat odigral, kot da je: »Nismo bili tako slabi proti Gorenju, kot se je zdelo. Naša mlada ekipa ima pač vzpone in padce. Zdaj je ne
velja dvigovati v nebesa, tako bi morala igrati vselej. Zgolj povrnila si je samozavest in mora predvsem ostati na tleh. V obrambi smo zelo dobro pomagali Perketu. Nihče ni pričakoval takšne zmage.« In »Pero« opozarja pred povratno tekmo: »Z nami je treba biti previden pri napovedih. Pritisk bo velik. Zato moramo odigrati, kot da gre za našo zadnjo tekmo. Če bomo razmišljali o prednosti s prve tekme, nimamo možnosti za finale!« Luka Žvižej je bil s sedmimi goli najučinkovitejši v domači zasedbi: »Z uspešno obrambo smo si trasirali pot do lahko doseženih golov. Po dveh bolečih porazih v domači konkurenci nam je ta zmaga prišla zelo prav, mladi fantje so uvideli, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi.« Pred 1.300 gledalci je šestkrat zadel Gašper Marguč: »Še znamo igrati rokomet. To smo morali dokazati. Ogled dveh tekem tekmecev je bil zelo koristen, dobro smo analizirali njihove akcije. Vemo, da se Nemci ne bodo predali do zadnjih sekund, zato ne smemo zgolj braniti prednosti, temveč še enkrat igrati na zmago.« Res škoda, da je boj atletov, akrobatov in rokoborcev videlo tako malo duš.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
tu - pogumno sprožil pri dveh igralcih manj in zadel za 19:11, je bil na vidiku potop gostov. Tudi drugi del je Metličic začel z asistenco (Razgorju) in golom za najvišjo prednost, 25:14 že v 35. minuti! Vprašanje, kdaj se bo Celje ustavilo, je bilo kot na dlani. In res so sledile boljše minute nemškega moštva, za katerega sicer igrajo tudi trije Hrvatje, dva Francoza ter po en Slovenec in Madžar, ki je zaostanek znižalo na pet golov. Po
Maticevi minuti odmora so se »pivovarji« vrnili na stare tirnice in povišali prednost, po vnovičnih obrambah (skupno 20) izvrstnega Dejana Periča. Na
CINKARNA
V Čelj
Višek letošnje sezone za predstavnike celjskega judo kluba Zdežele San-kaku bo seveda nastop na olimpijskih igrah v Londonu, toda nihče se ne bi branil medalje na evropskem prvenstvu. V Rusijo bo danes odpotovala 12-članska reprezentanca, polovica izbrancev oziroma izbrank je iz celjskega kluba.
Marjan Fabjan, klubski trener, pa selektor in strokovni direktor zveze je lani pred potjo na EP v Carigrad dejal: »Nekaj bomo že prinesli domov Bronasta odličja so osvojile Žolnirje-va, Polavderjeva in Velen-škova.
Prvi dan prvenstva, v četrtek, bodo nastopili Roki Drakšič, Matjaž Trbovc in Petra Nareks. Kaj pričakujete od njih, ima Nareksova še možnosti za olimpijsko vizo?
Še ima, toda minimalne. Mislim, da bi se morala uvrstiti v finale, če ne celo osvojiti zlato medaljo. To pa je težko breme, ki ima lahko posledice in se kaj že hudo zalomi v prvi borbi. Roki ima težave s težo. Pred dnevi je imel še šest kilogramov vi-
S točko povišali prednc
ŽRK Celje Celjske mesnine
Anja Regner
Konec meseca julija bo Anja postala polnoletna. Visoka je 157 centimetrov, težka 52 kilogramov, igra na desnem krilu in na dresu nosi sedmico. Šport ji je bil blizu že v otroških letih. Njen oče je bil rokometaš in jo je kmalu navdušil. Trenirati je začela v 3. razredu osnovne šole, v Rokometni šoli Toneta Goršiča. Z devetimi leti se je kot mlajša deklica pridružila ekipi ŽRK Celeia Celje, kjer je bil takrat trener njen oče Matej Regner. Po združitvi celjskih klubov v ŽRK Celje Celjske mesnine pa jo je prevzela Željka Dragišič. Sledili so še Vojko Prislan, Saša Čajavec in Uroš Privšek. V tej sezoni se je po daljšem (enoletnem) premoru zaradi rehabilitacije poškodbe hrbtenice uspešno vrnila v rokometne vode. Nastopa za mladinsko ekipo, trener Uroš Privšek pa ji daje priložnost tudi v ekipi članic, za katero je že odigrala nekaj tekem v 1. A državni ligi. Državna prvakinja je bila z mlajšimi deklicami A leta 2007, druga s kadetinjami ter tretja z mlajšimi deklicami B in starejšimi deklicami. Gimnazijka 3. letnika na Šolskem centru Celje najbolj ceni francoskega rokometaša Luca Abaloja, rada se druži s prijatelji in hodi v kino, njen življenjski moto pa je: velik si, kolikor imaš veliko srce.
^^dezete
celjske mesnine
V 31. krogu 1. slovenske nogometne lige je velenjski Rudar izgubil v Murski Soboti z 1:0, Celje in Gorica pa sta se v Areni Petrol razšla brez golov. Moštvo Damjana Romiha je z osvojeno točko povišalo prednost pred zasledovalcema v boju za obstanek, pred Nafto na devet in Triglavom na deset točk.
Čez manj kot mesec dni bodo Celjani v Ljubljani igrali finalno tekmo slovenskega pokala proti novemu državnemu prvaku Mariboru, toda osredotočiti se morajo zgolj na petkovo tekmo v Lendavi, kjer si že lahko zagotovijo obstanek v elitni druščini.
Pravično
Tako slabega vremena kot v nedeljo v Areni Petrol že zelo dolgo ni bilo; najprej veter do kosti, potem pa naliv. Najboljši igralec tekme je bil celjski napadalec Roman Bezjak, ki je veliko tekel, se trudil, pripravil priložnost Močiču in sam zatresel prečko: »Točka nam res
veliko pomeni, toda ustvarili smo si priložnosti za zmago, ki jih nismo izkoristili. >Leden< dež v drugem polčasu je vplival na igro. Naša prednost pred Nafto je že precejšnja. Menim, da lahko vse dvome glede obstanka odpravimo že v Lendavi.« Bi morebiten poraz precej zapletel položaj? »Mislim, da ne. Še vedno bi mi imeli štiri kroge pred koncem šest točk prednosti. Ne pričakujem, da bi Nafta kar nenadoma začela nizati zmage.« Njegove besede krepi dejstvo, da je Nafta v zadnjih osmih krogih zbrala dve točki _
Igrali previdno
V prvem delu je celjski vratar Amel Mujčinovič odlično posredoval po strelu Vicenteja iz bližine, v drugem pa je pred njim padel Arčon, ki pa mu je sodnik Žnidaršič iz Kranja pokazal rumen karton. Ob Arčo-nu je bil Matej Centrih, ki trdi, da prekrška za enajstmetrovko ni bilo. Celjani v letošnji sezoni niso uspeli premagati
V tokratnem sistemu je bil preveč osamljen Roman Bezjak, a še vedno ne
CINKARNA
Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje
Gorice, dvakrat so izgubili, po drugem remiju je trener Damjan Romih povedal: »Čestitke mojim fantom za točko, ki smo jo nujno potrebovali. Tekma je bila pestra, Gorica je kakovostna, zaradi previdnosti smo se prvič nekoliko povlekli nazaj. Kljub temu
Celje (4-1-4-1): Mujči-novič - Vidmajer, Krajcer, Centrih, Gaber - Romih - Močič, Gobec, Škafar, Bakarič - Bezjak. Igrali so še Verbič, Krljanovič, T. Kotnik.
smo izpeljali nekaj nevarnih akcij, v drugem delu pa smo storili veliko napak. Kot da se nam je poznala utrujenost po sredini pokalni tekmi, ki je trajala več kot 120 minut. V petek bo pod pritiskom Nafta, ki mora zmagati. Imeli bomo možnost, da prežimo na njene napake.« Podrezali smo trenerja Gorice Mirana Sre-brniča glede enajstmetrovke. »Kolikor poznam Arčona, ni simuliral prekrška,« je zamr-mral legendarni kapetan šam-pionske Gorice.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
abinsk ica
ška, tako da je pravzaprav že presegel svojo dosedanjo te-žnostno kategorijo. Obenem je pri njemu marsikaj tempi-rano predvsem za London. Trbovc bo skušal presenetiti konkurenco z uvrstitvijo med najboljših pet.
V	petek bo na tatami stopila Urška Žolnir. Bo tudi ona naporno hujšala?
Precej kilogramov se je že znebila, sicer pa bo to njeno zadnje evropsko prvenstvo v kategoriji do 63 kg. Trenutno je tretja na svetovni lestvici, Čeljabinsk bo ena od njenih postaj pred Londonom.
V	soboto sledita še nastopa Lucije Polavder in Ane Velenšek ^
Če bi osvojili medalji, ne bi bilo nikakršno presenečenje, toda nobene ne obremenjujem z odličji. Ko so se zaključila druga kontinentalna prvenstva, je postalo jasno, da se bo Velenškova udeležila olimpijskih iger. Zato bo tokrat popolnoma sproščena.
Ali veste, koliko medalj so vaši varovanci osvojili na evropskih prvenstvih?
Ne, na pamet ne vem _
Ogromno. Kar 19. Po šest Petra in Luca, štiri Urška,
»st
ivaren proti številčnejši obrambi.
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	31	22	6	3 77:30 72
OLIMPIJA	31	16	7	8 51:34 55
MURAOS	31	15	5	11 42:39 50
HITGORICA	31	13	9	9 44:32 48
LUKAKOPER	31	13	9	9 43:33 48
RUDAR	31	10	9	12 48:43 39
DOMŽAL!	31	10	6	15 36:47 36
CEUE	31	8	9	14 36:45 33
NAFTA	31	5	9	17 30:58 24
TRIGLAV	31	6	5 20 15:61 23	
V ■ V
Dragsic
preporodil
»pivovarje«
Marjan Fabjan
po eno pa Roki, Ana in Vlo-ra Bedeti.
Bo že držalo. Toda letos pač vse stavimo na največjo športno prireditev.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
V ligi za prvaka pri košarkarjih je lokalni derbi Šentjurja in Zlatoroga s prepričljivih 82:64 pripadel »pivovarjem«. Elektra je s 84:5 pred domačimi gledalci izgubila proti Krki. Laščani in Šoštanjčani zdaj pred tekmo leta.
Oči so bile tokrat uprte v dvorano Hruševec, kjer je domači Šentjur naskakoval prvo zmago v ligi za prvaka, a znova ostal praznih rok. Laščani so tekmo praktično odločili že v prvih dveh četrtinah, kajti ob polčasu so vodili z visokih 54:34, ko sta blestela Alen Omič in Nejc Strnad. V drugem delu tekme je moštvo Zlatoroga zanesljivo držalo prednost in prišlo do pomembne zmage v boju za polfinale. Domači trener Damjan Nova-
kovič ni skrival razočaranja: »Odigrali smo daleč najslabšo tekmo sezone, ki smo jo izgubili predvsem zaradi slabe druge četrtine, po kateri smo le še čakali na konec. Ne vem, zakaj so bili igralci tokrat tako brez energije, morda je to le utrujenost ali pa tudi psihična blokada.
Gledalcem se opravičujem za tako predstavo.« Ervin Dragšič je svoje moštvo dokončno preporodil. Igra je vse boljša, igralci delujejo sproščeno, posledično prihajajo pozitivni rezultati. Dragšič je dejal: »Fantje so potrdili zmago proti Unionu Olimpiji. Veseli me, da se psihološki krč v igri v napadu začenja sproščati. Dokazali smo, da smo na dobri poti, da naslednjo tekmo z Elektro, ki
bo odločilna za preboj v polfinale, odigramo sproščeno in dosežemo rezultat, ki si ga vsi želimo.« Za Šentjur je Travis Nelson dosegel 16 točk, na drugi strani so jih po 15 vknji-žili Jure Škiflc, Nejc Strnad in Alen Omič.
Laščani bodo danes gostili Šoštanjčane. Slednji imajo na lestvici pred zadnjima dvema krogoma dve zmagi manj kot jutrišnji nasprotniki. V primeru zmage bi se Zlatorog pred zadnjim krogom, ko bo gostoval pri Heliosu, že uvrstil v polfinale. Če bi slavila Elektra, pa bi si na stežaj odprla vrata med najboljše štiri ekipe, potem ko bo v zadnjem krogu gostila Šentjur.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Alen Omič je bil najboljši strelec Zlatoroga proti Olimpiji in Šentjurju.
Podvig Dobovca, Nazarjam obstanek
V državnem prvenstvu v futsalu še nista znana finalista. Litija vodi proti Puntarju z 2:1 v zmagah, prav tako pa tudi Oplast proti Dobovcu!
Četa Aleša Poredskega je izgubila obe tekmi v Rogatcu, nato pa slavila v Kobaridu s 3:2 in znižala zaostanek v zmagah.
Sebastijan Drobne je dosegel dva gola, Rok Mordej pa enega. Šlo je nedvomno za podvig, kajti Dobovec je ostal brez poškodovanih Matjaža Vojska in Uroša Krofliča, za nameček pa se je na petkovi tekmi poškodoval reprezentančni vratar Alen Mordej in v šempetrski bolnišnici ostal do nedelje. Tudi četrta tekma bo v Kobaridu, drevi
ob 20.00.
V boju za obstanek je Nazarjam uspelo tudi v drugo ugnati Slovenske Gorice in obstati v elitni druščini. Tekma v Benediktu se je po izvajanju šest-metrovk končala z 10:9. Redni del se je zaključil s 3:3, ko je dva gola za Nazarje dosegel Metulj, enega pa Banovšek.
DŠ
Torta zaradi stotice
Košarkarice celjskega At-hletea so s prepričljivih 100:57 dobile prvo tekmo polfinala končnice proti Iliriji. Druga tekma je v Celju na sporedu danes.
Celjanke so prvo nalogo opravile z odliko, ko so pričakovano vknjižile visoko zmago, posledično pa se bodo že danes lahko veselile uvrstitve v finale. V Ljubljani so proti Iliriji pove-dle z 18:2, ob polčasu pa vodile z 51:29. Varovanke trenerja Da-mirja Grgiča so bile razigrane in učinkovite. Pri gostiteljicah je bila najboljša Sandra Bajrakta-revič (18 točk), ki je zadela kar šest trojk, vendar pa so manjkale točke preostalih košarkaric, da bi bila tekma vsaj malo re-zultatsko zanimiva. Za Athlete je Sanja Orozovic vknjižila 18 točk, 16 Tina Trebec, 15 Živa Macura, 14 pa Teja Oblak, pri kateri je očitno, da se vrača v pravo formo. Damir Grgič je po prvi polfinalni zmagi dejal: »Veseli me, da so bile >glave na svojem mestu<. Zahteval sem maksimalen pristop, saj se le tako lahko dobro pripravimo na finalno serijo, ki vsekakor ne bo tako lahka, kot nekateri pričakujejo.« Stotico je v zadnjih stotinkah tekme dosegla Živa Macura, o tem pa je z nasmeškom na obrazu spregovorila Nina Gabrovšek: »V ekipi imamo običaj, da tista igralka, ki zadane stotico, potem speče torto in jo prinese na trening. Nazadnje jo je zadela Rebeka Abramovič, ki je potrebovala
kar nekaj tednov, da jo je prinesla, a potem smo se kljub temu posladkale.« Gabrovškova je v nadaljevanju dejala: »Skozi celotno tekmo smo dominirale. Bile smo boljše tako v obrambi kot v napadu. Malce preveč smo domačinkam dopuščale mete za tri točke, a na domači tekmi bomo tudi to popravile. Potrudile se bomo, da bomo
odigrale še eno takšno tekmo in verjamem, da bomo slavile še z višjo razliko.« Celjanke bodo drugo zmago naskako-vale danes, potem pa čakale na razplet drugega polfinala (Triglav - AJM) in tekmeca v finalu, ki se bo začel v četrtek, 3 maja.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Torto bo zaradi stotice spekla Živa Macura.
cc
CINKARNA
¡PANORAMA
NOGOMET
1. SL, 31. krog: Celje - Hit Gorica 0:0, Mura - Rudar 1:0 (0:0); Eterovic (89), Maribor - Triglav 8:0 (4:0), Koper
-	Domžale 2:1 (2:0), Olimpija
-	Nafta 1:0 (0:0).
3. SL - vzhod, 19. krog: Rakičan - Zreče 1:1 (0:1); Žižek (6), Odranci - Kovinar Štore 1:0 (0:0). Vrstni red: Zavrč 52, Čarda, Dravograd 32, Malečnik 29, Stojnci 27, Tromejnik 26, Kovinar, Bistrica 25, Zreče, Veržej 24, Odranci 23, Paloma
21,	Grad 17, Rakičan 16. Štajerska liga, 19. krog:
Šmarje - Ormož 3:1 (2:0); Fi-rer (9), Debelak (23), Vraničar (77), Šentjur - Podvinci 0:2 (0:1), Poljčane - Šoštanj 0:1 (0:0); Muratovič (55). Vrstni red: Šmarje, Pesnica 45, Pod-vinci 38, Pohorje 37, Drava 34, Marles hiše 32, Peca 29, Tezno 22, Šoštanj 20, Šentjur 16, Krško B 13, Koroške gradnje 12, Ormož 10, Poljčane 9.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 3. tekma: Oplast - Dobovec 2:3 (0:0); Drobne (21, 34), R. Mordej (25).
1. SL, za obstanek, 2. krog: Slovenske Gorice - Nazarje 9:10 (3:3, 1:1); Metulj (8), Banovšek (30, 31).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 8. krog: Šentjur - Zlatorog 64:82; Nelson 16, Maric 15, Rem-bert 9, Pelc 6, Sebič, Držič, Primorac, Ferme 4, Jurkovič 2; Škific, Strnad, Omič 15, L. Lapornik, L. Dimec 7, M. Lapornik 5, Nikolič Smrdelj 1, Elektra - Krka 52:84; Lelic 12, Horvat, Zagorc 11, Hasič, Šlutej 5, Nuhanovič 4, Pajevič, Bukovič 2; Lučic 13, Dragič 12. Vrstni red: Krka, Helios, Union Olimpija 14, Zlatorog 12, Elektra 10, Šentjur 8.
1. SL, za obstanek, 9. krog: Hopsi - Rogaška 77:73; Hohler
22,	Vašl 16, Sviridov 15, Podvršnik 12, Sebič 6, Jasonn 5, Fižuleto 1; Tomič 30, Petrovič 17, Smajlovič 8, Milašinovič 6,
Šoškič, Miljkovic 5, Pešič 2. Vrstni red: Hopsi 45, Maribor 44, Rogaška 40, Geoplin Slovan 38, Mercator 31, Parklji 28.
1. SL (ž), 1. tekma polfinala končnice: Ilirija - Athlete Celje 57:100; Bajraktarevič 18, Meden 8; Orozovic 18, Trebec 16, Macura 15, Oblak 14, Gajic 12, Gabrovšek, Klavžar 8, Abramovič 5, Bošnjak 4.
ROKOMET
Pokal pokalnih zmagovalcev, 1. tekma polfinala: Celje Pivovarna Laško - Gummersbach 34:27 (21:13); Žvižej 7, Marguč 6, Žuran, Metličic 5, Toskic 4, Mlakar 3, Poklar, Razgor 2; Zrnic 9, Mahe 5.
1. SL (ž), od 5. - 8. mesta, 3. krog: Celje Celjske mesnine -Ajdovščina 23:26 (9:10), Piran - Velenje 32:31 (17:13). Vrstni red: Velenje 32, Piran, Celje 24, Ajdovščina 22. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 24. 4.
NOGOMET
2. SL, 22. krog: Krško - Dravinja (17), Celje: Šampion
-	Šmartno 1928 (18).
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 4. tekma, Kobarid: Oplast - Dobovec (20).
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 9. krog, Laško: Zlatorog - Elektra (19).
1. SL, za obstanek, 10. krog: Maribor - Hopsi (18), Rogaška
-	Geoplin Slovan (19).
1. SL (ž), 2. tekma polfinala končnice, Celje: Athlete - Ilirija (19.30).
ROKOMET
Sreda, 25. 4.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 9. krog: Šentjur - Union Olimpija (19.30).
1. SL, za prvaka, 6. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (20).
14
(("REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
»Svet je velik in lep. Le ljudje smo grabežljivi.«
Matevža Lenarčiča, pilota z Rečice ob Savinji, ki je obletel svet, smo pričakali ob vrnitvi
Da je izgubil nekaj kilogramov in da je precej utrujen, so bili prvi vtisi, ko je po dobrih treh mesecih Matevž Lenarčič zlezel iz letala, malo večjega od škatle. Vendar je njegov nasmeh, bolj širok kot običajno, dokazoval, da se pilot z Rečice ob Savinji s številnimi, ki so ga pozdravljali na Brniku, veseli novega ek-stremnega dosežka. Predvsem tega, da mu je z ekipo uspelo. »Nikoli ne postavljam rekordov. Preprosto jih ne maram. Zame je pomembnejši način življenja. Mislim, da je bil po tej plati uspešen projekt, ki ga je zaokrožila dobra ekipa.«
Potem ko je na slovenskih Pipistrelovega letala Virus SW
tleh »zgrožen« ugotovil, kako zelo hladno je - še dva dni nazaj je bil na 40 stopinjah - je na vprašanje o najlepšem in najtežjem doživetju v svojem stilu odgovoril: »Vse je stvar perspektive. Tudi Slovenija ni najlepša država, a je ena najlepših. Še lepše bi bilo, če ne bi bilo mej, kot jih tudi iz zraka ni videti. Nisem videl nobene meje, meje so samo v naših glavah.« In potem si je Matevž zaželel kavo.
Sicer je polet končal nekoliko prej, kot je načrtoval, saj so ga na največjem letalskem sejmu v nemškem Friedrichshaf-nu čakali »feni«: »Vreme je bilo v Italiji izjemno slabo, tako da sem se že dogovarjal s kontrolorjem v Sorentu, da bi pristal. No, kot že prej neštetokrat me je Domen usmeril iz nevihte, zato sem tu. Napovedovali so nepredvidljivo vreme, polet čez Alpe je bil nemogoč in mislim, da smo se prav odločili. Prvo je
914. Na pot se je odpravil z dodatno opremo, ki omogoča hitrost do 300 kilometrov na uro in ekološko porabo goriva. Menda je bila pot večja preizkušnja za letalo, kot so predvidevali, a kljub temu je Pipistelovo lahko letalo uresničilo pričakovanja. »Avion je enkraten, najboljši, s katerim sem kdaj koli letel. Če govorimo o performansih, majhni porabi, prijaznosti okolju, potem je to najboljše letalo na svetu. Je pa na takšni poti in v razmerah razumljivo, da kaj odpove.«
Seveda je s tem omenjal občasne težave, ki jih je doživljal z letalom: »Marsikaj je bilo potrebno, da se je zgodba sestavljala kot kamen na kamen. Vendar se vse, kar je na svetu, lahko pokvari. Tudi ljudje lahko zbolimo. Žal se to dogaja. Po mojem prepričanju je treba sprejeti, da so krivci nepomembni, zadeve se pač zgodijo.« Med potjo so se na
Na novinarski konferenci po pristanku je navzoče najbolj razveselil z izjavo, da Pipistrela nima kaj posebno rad. »Ivu Boscarolu vedno rečem, da na vsakem sejmu iščem boljše letalo. Žal mi doslej še ni uspelo.« In v isti sapi povedal, da ne glede na težave nikoli niti za trenutek ni podvomil v letalo. Seveda je tudi Matevž priznal, da potovanje v letalu s tako malo prostora ni mačji kašelj. »Še večji problem je vsakodnevno ponavljanje istih stvari, da o problemih z birokracijo, gorivom, ljudmi ^ niti ne govorim. Sam tega ne bi zmogel.«
varnost, ostalo lahko počaka.« Matevž ni skoparil s pohvalami in z zahvalami ekipi, ki ga je spremljala na poti. »Zaradi nje je bil polet polovico lažji. Čisto drugače je, ko te nekdo pokliče, da z njim spregovoriš in izmenjaš informacije.«
Kot kamni sestavljena zgodba
Podobno kot za ekipo je Matevž stresal komplimente tudi na račun 290-kilogramskega
primer pojavile razpoke na letalu: »Manjše okvare se nabirajo, potem pa se pač do konca kaj pokvari. Običajna letala se pri takšnih problemih razletijo, to letalo pa je zdržalo. No, res je, da sem imel zaradi te okvare 14 dni počitnic. Čeprav od tega nisem imel veliko. Pravzaprav so bili tisti dnevi zelo zagrenjeni. Na takšni poti ni prostora za turizem. Bil sem skrajno osredotočen na to, da je treba napako čim prej odpraviti. Ko
Nasmeh ob tokratni vrnitvi je povedal veliko. Matevž Lenarčič, diplomirani biolog, je bil rojen leta 1959 v Trbovljah. Alpinist, fotograf in avanturist se je doslej z ultralahkim letalom že večkrat odpravil na pot okrog sveta. Prvič mu je uspelo v letu 2005. Izdal je več publikacij in fotomonografij, izjemno odmevna pa je fotomonografija Alpe, kot jih vidijo ptice.
Tudi Matevž ni pozabil omeniti vseh tistih, ki so preko forumov spremljali njegov polet. Sicer je bilo menda nekaj filozofiranja, mu je pa tovrsten stik veliko pomenil. Ob tem se mu je seveda v spomin vtisnilo ogromno stvari. »Svet je velik in lep, ljudi pa niti ni tako veliko. Indija, na primer, je praktično popolnoma prazna, prostora je še veliko. Vendar smo ljudje grabežljivi in raje spravljamo v svoje žepe. Na eni strani vidiš, da je prostora za dvakrat več ljudi. Problem je, ker smo ljudje takšne živali in ne znamo bogastva enakomerno razporediti po svetu. Po drugi strani pa mi je 99 odstotkov vseh ljudi, ki sem jih srečal, izjemno pomagalo in so se brezplačno razdajali. Ta dilema, na eni strani človek kot ekstremno sebična žival, na drugi strani pa izjemno razdajanje, me je spremljala na celi poti.«
»Težave so v letalu fiziološke in psihološke, največkrat meje med njima izginejo, saj pomenijo vzajemen vzrok in posledico. Prav v tem je čar, spoznavanje samega sebe, nenehno iskanje ravnotežja med udobjem in bolečino, strahom in evforijo, pričakovanjem in kruto realnostjo. Iskanje lastne identitete brez zmagovalnih ambicij.«
V ekipi Green Light World Fligh je Lenarčič največkrat omenil Domna Graufa: »Tri mesece in pol, 92 tisoč kilometrov, deset ali več neviht, mnogo dovoljenj, neprespanih noči in telefonskih impulzov ampak na takšni dolžini in pri tako ekstre-mnih razdaljah lahko rečem, da problemov ni bilo. Osebno se mi kar smeji in sem zelo ponosen, da je Matevžu uspelo.«
v tistem hipu gledaš naprej, je seveda stanje slabo. Zdaj ko se lahko ozrem nazaj, se mi zdi čisto v redu, kar se je zgodilo.«
Bravo, Matevž
Na letališču je rečiškega pilota poleg novinarjev pričakovala precej pisana druščina. Predvsem je bilo veliko takšnih in drugačnih pilotov. Eden se spozna čisto na vse na letalih, spet drugi ima za sabo kar nekaj ur v jadralnem padalu. Tretji se z letali ukvarja ljubiteljsko, babica z vnučkom pa je prišla na izlet iz Ljubljane in sta še mimogrede pozdravila Matevža _ »Je tako pogumen, da lahko rečem samo bravo!« Roko v pozdrav sta mu stisnila tudi župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in njegova žena Jožica.
Tudi Matevž ni pozabil omeniti vseh tistih, ki so preko forumov spremljali njegov polet. Sicer je bilo menda nekaj filozofiranja, mu je pa to-
spravljamo v svoje žepe. Na eni strani vidiš, da je prostora za dvakrat več ljudi. Problem je, ker smo ljudje takšne živali in ne znamo bogastva enakomerno razporediti po svetu. Po drugi strani mi je 99 odstotkov vseh ljudi, ki sem jih srečal, izjemno pomagalo in so se brezplačno razdajali. Ta dilema, na eni strani človek kot ekstremno sebična žival, na drugi strani pa izjemno razdajanje, me je spremljala na celotni poti.«
Na polet se je Lenarčič pripravljal skoraj eno leto, januarski vzlet pa je moral trikrat prestaviti. Na poti je šestkrat preletel ekvator, prečkal več kot 60 držav na sedmih celinah, 120 nacionalnih parkov in tri oceane. Med drugim mu je uspelo preleteti tudi najvišjo goro sveta, Mount Everest. Med potjo je ustvaril veliko posnetkov iz zraka, s katerimi je zadovoljen, čeprav je zaradi slabega vremena zamudil veliko lepih koncev. Pot je imela tudi znanstveni kontekst, saj
Lenarčič je izdal tudi resnico o napol legalnem preletu Himalaje, kjer so birokratske zadeve urejali preko letalskega kluba v Nepalu, eni od držav, kjer se brez birokracije ne da doseči ničesar. »Že dovoljenja za prelet države ni lahko dobiti. Potem so fantje pač nekoliko opili najbolj odgovornega človeka, ki je obljubil, da bo izdal dovoljenje. Vendar je bilo zapisano drugače, kot je bil dogovor, saj bi se lahko dvignil le do 6 tisoč metrov. No, višje je bilo ilegalno, zato preleta najprej nismo obešali na veliki zvon. Sam let je bil fantastičen - letelo se je čez celo himalajsko verigo, kjer me je spremljala izjemna sreča z vremenom. Avion je delal vrhunsko, vendar sem imel sam probleme s kisikom. Letalo bi šlo še višje, vendar si lahko v treh minutah v nezavesti. In ko mi je merilnik za merjenje kisika v krvi pokazal vrednost pod 80, sem šel dol. Sicer to ni bil niti namen, da bi 24 ur letal okrog Everesta.«
Eden najtežjih trenutkov je bil na poti iz Južne Afrike v Namibijo, ko mu je na letalu odpovedal motor in je zasilno pristal na manjšem letališču. »V takšnih situacijah človek začne verjeti v usodo oziroma v to, da nekaj mora biti. Če bi motor >crknil< dve uri prej ali dve uri kasneje, ne bi imel kje pristati.«
vrsten stik veliko pomenil. Ob tem se mu je seveda v spomin vtisnilo ogromno stvari. »Svet je velik in lep, ljudi pa niti ni tako veliko. Indija na primer je praktično popolnoma prazna, prostora je še veliko. Vendar smo ljudje grabežljivi in raje
je vso pot okoli sveta meril koncentracijo saj. Sicer naj bi vtise zbral v novi monografiji. Namen poleta je bilo namreč ozaveščanje ljudi, da živimo na prelepem planetu, ki ga moramo obvarovati.
URŠKA SELIŠNIK, foto: US
Vrnitev in pozdrav
S kavo v roki med sprejemanjem čestitk. - Št.33-24.april2012
Matevžu je med prvimi planila v objem hčerka Živa, študentka medicine. Sin Luka in žena Katarina sta očeta oziroma moža čakala doma.
NOVI TEDNIK
fotoreportaza
15
Šentjurjevo je po tradiciji družaben dogodek, ki ga na vsakem koraku spremljata ples in glasba. Tudi letos v šotoru pred galerijo folkoristi in harmonikarji niso manjkali.
Konji tokrat le pred poročno kočijo
ŠENTJUR - Šentjurjevo je bilo konec tedna malo pod vplivom slabega vremena. Tudi tradicionalnega vrveža čez vse mesto letos ni bilo. Je pa Zgornji trg v teh dneh vrvel od različnih prireditev, sejma in množice obiskovalcev, ki v večini niso bili razočarani.
Največja turistična prireditev v občini se je začela že v četrtek. Ob otvoritveni slovesnosti so zapeli člani skupine Crescendo. V nadaljevanju so po stari navadi zapeli podoknico Paridolske korenine in Ljudski pevci s Prevorja. Podokničar Franc Pestotnik je ženinu prvega Šentjurčanovega para pomagal obuditi staro fantovsko navado trkanja na dekletovo okno.
Ob odprtju so podelili priznanja najboljšim šentjurskim vinogradnikom. Med najbolj-
šimi vini izvrstnega letnika so izbrali tudi protokolarna vina. Benjaminovo vino bo letos rumeni muškat Milene Zdolšek iz Okroga pri Ponikvi. Od tu je tudi letošnje Josipovo vino, ki ga je pridelal Franc Pod-krajšek. Gustavovo vino pa je znova modra frankija, tokrat Antona Krofla s Planine.
Med zelo uspelimi in tudi najbolj množičnimi dogodki letošnjega Šentjurevega je bil petkov Šentrock. Študentski klub mladih Šentjur je s skupinami Elvis Jackson, D~Kwaschen Retashy in In-
sight dvorano šentjurskega kulturnega doma praktično razprodal že v predprodaji. V soboto je bil v Zgornjem trgu Šentjurjev sejem, izjemen odziv je imel tudi Šentjurjev pohod, ki ga organizira OŠ Franja Malgaja. Popoldne je Šentjurčanovo poroko ob najbolj neprimernem trenutku zmotil dež s točo. Proti večeru so se na odru zvrstili še narodno zabavni ansambli. Čeprav brez ekipe iz centra Šentjurja so v nedeljo zelo lepo uspele družabne igre mestnih četrti. Zmago so za točko pred Hru-ševcem slavili krajani Vrbne-ga. Šentjurjev konec tedna so po tradiciji zaokrožile še godbe na pihala.
StO, foto: GrupA
Na Šentjurjevem sejmu so se predstavili mojstri domače in umetne obrti, domače dobrote, darila iz naravnih materialov in še mnogo drugega.
Poleg vina in salam so letos na Šentjurjevem ocenjevali tudi najboljši kruh. Umetelne izdelke si je bilo mogoče ogledati tudi na razstavi Naravno je zdravo v Galeriji Zgornji trg.
V kuhanju kisle župe so se letos pomerila prostovoljna gasilska društva iz vse občine. Med desetimi kotli so najboljšo zakuhali člani PGD Šentjur.
16
solstvo
NOVI TEDNIK
Znanje je temelj upanja za uspeh
Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje je bila letos že tretjič organizator državnega srečanja sorodnih šol, vzporedno s srečanjem elektrotehniških in računalniških šol pa so v Velenju pripravili tudi konferenco Recesija in šolstvo, priložnost ali nevarnost.
»Konferenca je novost v slovenskem izobraževalnem sistemu,« je poudaril ravnatelj Simon Konečnik in dodal, da so se zanjo odločili tudi zaradi tega, ker so lani razširili tekmovalne kategorije v izobraževalnih programih računalnikar in tehnik računalništva, zato je srečanje še dodatno pridobilo na pomenu.
Na srečanje pride veliko dijakov in mentorjev. V prvi vrsti gre vendarle za tekmovanje, kajne?
Letošnje srečanje je največje doslej. Sprejeli smo ga kot velik izziv. V štirih kategorijah tekmovalnega dela srečanja so se v svojem znanju pomerili dijaki iz programov elektrikar, elektrotehnik, računalnikar in tehnik računalništva. Letos je sodelovalo 13 srednjih šol, 88 tekmovalcev in 49 mentorjev. Sicer pa je bilo to že 20. srečanje elektrotehniških in 2. srečanje računalniških šol Slovenije.
Srečanje je tudi priložnost za izmenjavo izkušenj - tako med dijaki in mentorji kot med ravnatelji.
Znanje je najvrednejša delnica, ki nikoli ne izgubi svoje vrednosti. Kot organizatorji letošnjega državnega srečanja smo se zato
Simon Konečnik
odločili, da naredimo nekaj dobrega: omogočimo pogoje za pridobivanje novih znanj, nove tehnologije, usposobimo mentorje, dijake in s pomočjo donator-jev pri pridobivanju opreme pomagamo šolam, ki to želijo. Ne maramo, da se v tem času piše in govori samo o tem, kako težko je, da bo še težje _ Vemo, da rešitve ne prihajajo same od sebe - za njih se moramo truditi. In tukaj smo spet pri znanju, ki je temelj upanja za uspeh. Na državnih srečanjih se srečujejo najboljši dijaki različnih šol in motivirani mentorji. Tekmovanje je odlična priložnost za uvajanje novih tehnologij, kot so avtomatizacija foto-napetostnih sistemov, ki so pomembni alternativni viri
energije sedanjosti in prihodnosti, vezava in programiranje inteligentnih KNX-in-štalacij, uvajanje sodobnih prijemov timskega dela pri izvajanju servisnih storitev v računalništvu _
Pa so vse šole primerno opremljene, da lahko uvajajo te novosti?
Šolam, ki so želele, smo izdelali opremo, ki ne služi le državnemu srečanju, ampak je popotnica za odlično didaktično popestritev pouka. Šole smo pomembne inštitucije pri posredovanju znanja mladim, zato se zavedamo pomena pravočasnega uvajanja novih tehnologij. Državna srečanja so odlična priložnost za širšo implementacijo vsebinskih novosti in vsesplošno seznanitev, kaj in
Dijaki Elektro in računalniške šole Velenje so se zelo dobro odrezali tudi v tekmovalnem delu srečanja. Tako so ekipno osvojili 1. mesto (dijaki Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo iz Celja so bili enajsti), v svojih kategorijah so zmagali elektrikarji (Celjani so bili deseti) in tehniki računalništva (Celjani deveti), elektrotehniki pa so bili tretji (Celjani deveti).
kako bomo izobraževali v prihodnosti. Veseli nas, da smo pripravo novih tehnologij uvedli ob sodelovanju z gospodarstvom in tudi s partnerskimi podjetji iz tujine.
Samo po sebi se postavlja še vprašanje, ali mentorji uspejo slediti vsem novostim v tehnologiji.
V okviru srečanja smo kot letošnjo novost uvedli tudi izobraževanje mentorjev z vseh tekmovalnih področij in tudi izobraževanje dijakov za elektrotehniško področje. Vesel sem, da je bila ta novost dobro sprejeta.
Kako ste v okvir srečanja umestili konferenco ravnateljev Recesija in šolstvo, priložnost ali nevarnost?
Velikokrat se sliši, kako
dobro bi bilo, če bi šolstvo in gospodarstvo več sodelovala. Celo tolikokrat, da se morda v javnosti ustvarja napačen vtis, da tega sodelovanja sploh ni. Za srednješolsko strokovno izobraževanje si upam trditi, da to ne velja, res pa je, da bi lahko skupaj naredili več. Konferenca, namenjena ravnateljem srednjih šol, je imela zato namen še dodatno spodbuditi šole k drugačnemu razmišljanju, spodbuditi to sodelovanje, predvsem pa izkoristiti potenciale znanja za skupno dobro. Vzporedno z državnim srečanjem smo zato s sponzorji pripravili tudi to konferenco, ki je novost v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Dobro obiskana je bila, kajne?
Na konferenci smo s pomočjo državne sekretarke Mojce Škrinjar, člana uprave Bisola dr. Petra Ba-loha, Rosane Lemut Strle iz kabineta informacijske pooblaščenke ter dr. Jake Lindiča in Monike Lapa-nja z Ekonomske fakultete v Ljubljani iskali predloge oziroma rešitve za izboljšanje stanja. Izpostavili smo, da recesija ne sme biti izgovor za slabšanje kakovosti izobraževanja, ampak naj bo priložnost za uvajanje pomembnih novosti, ki bodo vplivale na izboljšanje vzgojno-izobraževalne-
ga procesa. Našteli smo kar 120 udeležencev in vesel sem, da so bili ob ravnateljih in direktorjih srednjih šol iz vse Slovenije med nami tudi ravnatelji velenjskih osnovnih šol.
In spet niste ostali zgolj pri besedah.
Prepričani smo, da lahko samo tvorno sodelovanje šolstva in gospodarstva prinese podlage za izboljšave, da vzpostavljamo pogoje, da mladi strokovnjaki ostajajo v Sloveniji in da znamo ustvarjalnost in ino-vativnost ustrezno ceniti _ Ponosni smo, da nam je kot sponzorje uspelo pridobiti podjetja, ki vidijo priložnost v tem, da donirajo opremo šolam, saj te nove tehnologije vključijo v učni proces. Ta podjetja so se ob konferenci predstavila šolam, ki so to želele. Svoja prizadevanja smo usmerili v računalniški laboratorij, ki bo služil učenju servisiranja in preizkušanja računalnikov in njegovih komponent. Servisnega laboratorija za računalništvo trenutno nima še nobena srednja računalniška šola v Sloveniji, zato se veselimo možnosti, da se bomo soočili z novimi znanji. Novost je tudi sam pristop - podpore za nakup opreme nismo iskali v resornem ministrstvu, temveč v novih načinih povezovanja z gospodarstvom.
IVANA STAMEJČIČ
Hortikultura v Evropi
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja je bila gostiteljica delovnega srečanja okrog 40 profesorjev iz 11 evropskih držav.
V okviru srečanja so pripravili tudi posvet Horti-kultura v Evropi in na njem predstavili različne prakse evropskih srednjih strokovnih šol, in sicer s poudarkom na švicarskem, češkem in madžarskem modelu, hkrati pa tudi možnosti in priložnosti, ki jih imajo za zaposlitev in delo mladi po šolanju. Predstavili so tudi nekaj primerov dobrih praks vrtnarsko-cvetličarskega področja in med predstavitvami s Poljske in iz Nemčije kot primer dobre prakse iz Slovenije izpostavili Vrtnarijo Valner iz Šentjurja. Srečanje so v Celju združili tudi s praznovanjem ob 40-
letnici prve razstave v šolskem parku.
V šoli z najdaljšo horti-kulturno tradicijo pri nas se zadnja leta - podobno kot v večini drugih srednjih strokovnih in poklicnih šol - soočajo z vse manjšim vpisom dijakov. Tako je po končanem roku za prenos prijav v šolo, kjer so razpisali za program aranžerski tehnik 14 prostih mest, vpisanih 16 novincev, za program hortikulturni tehnik je bilo razpisanih 14 mest, vpisanih pa je 9 bodočih dijakov. Še manjše je zanimanje za programa cvetličar in vrtnar, kjer je bilo v obeh programih razpisanih po 13 mest, prejeli pa so 9 prijav bodočih dijakov za program cvetličar in 5 za program vrtnar.
IS
Na mednarodnem tekmovanju cvetličarjev v Belgiji je Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje dosegla odlične rezultate. Ekipo so sestavljale po dve študentki programa hortikultura (Maja Seražin in Renata Gorišek) in dijakinji programa hortikultur-ni tehnik (Simona Romih in Anja Jernejšek) z mentorico Mojco Sodin. Poleg Slovenije so tekmovale še ekipe s Švedske, iz Francije, z Nizozemske, Madžarske in iz domače Belgije. Mladi floristi iz evropskih šol so se pomerili v dveh cvetličarskih kategorijah in celjska ekipa je v kategoriji Velikonočna konstrukcija zmagala, v kategoriji Presenečenje pa dosegla 3. mesto.
Okrog 40 profesorjev hortikulture iz 11 evropskih držav si je ogledalo tudi šolski park.
NOVI TEDNIK
kronika
17
Policisti še vedno stavkajo
In kaj ima policist, ki preiskuje nesrečo, z vzgojiteljico, ki čuva dojenčke?
Javni uslužbenci so po drugi največji stavki javnega sektorja v državi ponovno delovno aktivni, medtem ko policisti nadaljujejo stavko in so odločeni, da ne bodo odnehali kar tako. »Prekinitve stavke ne bo, dokler v zraku visi zakon (o varčevalnih ukrepih, op. p.), ki bo sesul policijo,« pravijo policijski sindikalisti. Toda zakaj policisti še vedno stavkajo in zakaj se sami vidijo popolnoma drugačne od vseh, ki so se in se bodo zaradi krize pač morali sprijazniti s tem, da je zdaj zadnji čas za zate-gnitev pasu?
»Policisti ne morejo delati samo od sedmih do treh, nato oditi domov in reči >nič več me ne briga<! Ne morejo pogledati stran ali pa ne bi smeli, ko se zgodi rop nekoga, ne da bi oškodovanemu
Policisti čakajo na svoj boljši jutri.
stopili v bran ali mu rešili življenje. To je razlika, ki ni-
12-urni delovnik
Sindikalisti nočejo niti slišati za rez v plače, so pa med drugim predlagali tudi 12-urni delavnik, kar bi pomenilo nekoliko drugačno organizacijo dela. S tem bi se namreč posledično zmanjšali tudi tako zelo sporni potni stroški - po njihovih izračunih kar za tretjino - in ostali pribitki k plači.
Glede očitkov, da nekateri policisti, ki se na delo s Štajerske vozijo na Primorsko, »vlečejo« potne stroške, sindikalisti opozarjajo, da so bili ti delavci tja dodeljeni po odredbi delodajalca in da bo enkrat treba presekati začaran krog in zaposlovati (premestiti) policiste iz določenega okolja v okolje, kjer je določena policijska uprava. »Če bi to storili, bi denimo koprska policija ostala takoj brez 70 policistov, ki se tja vozijo iz ostalih delov Slovenije,« dodaja Petrovič. Nekje na vladi naj bi »ležal« tudi predlog sindikatov, da bi policist, ki dobi ob delu v drugem kraju možnost namestitve v stanovanju, le-to po 15 letih kupil po znižani ceni, v katero bi bila všteta tudi že plačana najemnina.
kjer ni pravno ovrednotena in v položaju policistov se ta razlika nikjer ne pozna,« pravi predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. »Zaposleni v policiji se že od leta 1996 odpovedujemo raznim povišanjem plač, v zadnjem času tudi napredovanjem. Vsako menjavanje vlade pa nam prinese ponovna zmanjšanja plač,« k Petrovičevim besedam dodaja še Andrej Kocbek, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije.
Kaj bi jih rešilo?
Pred »drastičnim poslabšanjem socialnega statusa« bi policiste lahko rešila izločitev iz sistema plač javnih uslužbencev. Za to se borijo že nekaj let, a epiloga v prid policiji še vedno ni. »Izločitev iz sistema plač javnega sektorja je potrebna. Državljani plačujejo davke in država
Sporni regres
Policisti so pretekli teden vodstvu Državnega zbora RS predali podpise za razpis referenduma o interventnem zakonu. Ta bi zamaknil plačilo regresa iz maja v junij. Zbiranje podpisov diši tako le po oviranju postopkov pri varčevanju v državi in po pridobivanju na času, da bi regres država v vmesnem času vseeno izplačala.
»Ta regres je bil že načrtovan v družinskih proračunih, neizplačilo bo vplivalo seveda tudi na gospodarstvo. Ne bo potrošnje, ampak odpovedi načrtovanih dopustov, odrekanja stvarem. Regres je bil namenjen za plačila registracije avtomobilov in poravnave tekočih obveznosti,« pravijo policisti. Toda več kot 100 tisoč zaposlenih v gospodarstvu zaradi krize do zdaj ni izgubilo le regresa, ampak tudi službe. Zakaj se torej policija ni pripravljena odpovedati regresu? »Že konec marca je bil regres plačan delu javnih uslužbencev, zato vlada nima prepričljivega argumenta za to, da ga nekomu ne izplača, če pa ga je nekomu že. Regres ne more biti več predmet pogajanj. To je hinavščina,« zaključuje Zoran Petrovič.
»Pripravljeni smo na dolgotrajno stavko,« pravi Andrej Kocbek iz Policijskega sindikata Slovenije. V skrajnem primeru, če bi zaradi stavke prišlo do zloma policije, bi nastopila vojska, toda o takšnih skrajnostih odloči parlament. Vendar do tega ne bo prišlo, pravijo policisti: »Vojska sploh ni usposobljena za delovanje na področju policije. Lahko sicer poseže v nek spor fizično, ne more pa opravljati nalog kot jih lahko policija.«
jim mora nuditi nekaj v zameno. Policija je javni servis, ki zagotavlja varnost, ljudje pa jo morajo čutiti. Če pade policija, pade temelj pravne države,« pojasnjuje Petrovič. Prevetritev plačnega sistema policije bi prinesla za policiste in vse zaposlene v njej boljši status, so prepričani. Takšna izločitev iz sistema plač javnih uslužbencev bi policiji dala boljše temelje za urejanje delovnopravnih razmerij do države. Taisto je že leta 2009 govoril generalni direktor policije Janko Goršek, ko je javnosti dejal, da je »policija zrela za ta korak«. A zdaj je leto 2012, o posledici zrelosti pa ne duha ne sluha.
Ravno o tem smo se pred tedni pogovarjali tudi z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom, ki je za Novi tednik dejal: »Vlada se je že v mandatu 2004-08
odločila, da bo uniformirane poklice, policiste, vojake, redarje, preprosto izenačila v tistem plačilnem razredu, kot so danes. Ko poslušate policiste, vam bodo našteli tisoč in več razlogov, zakaj je njihov poklic bolj nevaren od vojaškega. Če greste v vojsko ali carino, boste slišali enako. Vsi imajo neko specifiko. Zame je rešitev preskok v višješolsko izobrazbo kot pogoj za delo v policiji. Ker če imamo danes vzgojiteljice z visoko strokovno izobrazbo za dojenčke čuvat, potem si verjetno zaslužimo tudi policista z višješolsko izobrazbo, ki bo reševal nesrečo s smrtnim izidom. Danes pa jo rešuje s srednješolsko.«
Nam bodo varnost krojile tolpe?
Višja izobrazba bi prinesla že višjo izhodiščno
plačo policistom. Če bo za delo v policisti sploh še kaj interesa. »Lani se je za delo policista prijavilo najmanj ljudi do zdaj, le 380 ob 120 tisoč brezposelnih. Torej je nekaj zelo narobe, da ljudje v tem poklicu ne vidijo več priložnosti,« pravi Petrovič. V obeh sindikatih pa se bojijo še enega izplena varčevalnih ukrepov, če bi ti udarili po policistih. Korupcije. »Predstavljajte si, da bodo policisti s plačo, ki bo pod minimalno, preiskovali resna kazniva dejanja. Prišlo bo do tega, da bodo nekateri klonili pred podkupninami. To vodi v dve kategoriji državljanov. Premožni bodo imeli svoj sistem varnosti. Varnostno politiko bodo določale ulične tolpe in tega si ne smemo dovoliti,« povzema mnenje policistov Petrovič.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA)
S konopljo bi mastno zaslužili
»Novi« znanci policije
Celjski kriminalisti so skupaj z avstrijskimi in srbskimi preiskovalci prijeli osem članov mednarodne organizirane mamilarske združbe. S preiskavo so začeli že decembra lani, ko so članom skupine začeli slediti in pri tem uporabljali tajne metode dela, tudi prisluškovanje.
V preiskavo se je vključil še Interpol. V Avstriji so pred dnevi najprej aretirali moškega, ki je v slovenskem tovornjaku prevažal 19 kilogramov konoplje, več kot 6000 tablet ekstazija in kar dva kilograma amfetamina. Moškemu so po zaslišanju v Avstriji odredili pripor. V avstrijske policijske mreže so se nato ujeli še štirje člani združbe, pri katerih so zasegli več kot 60 kilogramov konoplje. V akcijo so vzporedno stopili še celjski kriminalisti, ki so v preteklih dneh na širšem Celjskem opravili tri hišne preiskave in trem osebam odvzeli prostost. Med zaslišanimi in
pozneje prav tako priprtimi je bil tudi eden izmed vodilnih členov kriminalne verige. »Omenjeni bi s prodajo zasežene količine droge >na debelo< zaslužili 200 tisoč evrov, če bi jo prodajali na >drobno< pa tudi do trikrat toliko,« je pojasnil šef celjskih kriminalistov Damijan Turk. Dodaja, da s preiskavo še niso končali, saj sumijo, da se je skupina s tihotapljenjem droge ukvarjala že pred začetkom preiskave. Nihče od prijetih pa ni stari znanec policije. Grozi jim do petnajst let zapora.
SŠol
Med prijetimi so trije Celjani, stari od 33 do 37 let, štirje državljani Srbije, stari 23, 38, 34 in 48 let, ter 46-letni državljan Bosne in Hercegovine. Vsi, razen dveh, so imeli na našem območju prijavljeno začasno bivanje.
Zapeljal s ceste
V nedeljo, nekaj minut pred 9. uro zjutraj, se je na Polzeli zgodila hujša prometna nesreča (na sliki). Voznik osebnega vozila je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste. Dve osebi sta se v nesreči huje poškodovali. Istega dne zvečer se je nesreča zgodila tudi na cesti v Malem Vrhu v občini Šmartno ob Paki. Voznik terenskega vozila je zapeljal v jarek. K sreči se ni nihče poškodoval.	Foto: PGE Celje
18
0TR05W: ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Spoznavali smo Mauriciusa
V Podružnični osnovni šoli Gotovlje smo imeli v tednu pred velikonočnimi prazniki poseben obisk. Že zjutraj smo na hodniku šole presenečeni opazili gosta, ki je pritegnil nemalo pozornosti. Še večje je bilo presenečenje, ko je vstopil v razred in spregovoril v angleščini.
Jyodi, ki že tri leta živi in dela v Sloveniji, je z vsakim razredom preživel eno šolsko uro in v tem času smo ob sliki in besedi spoznali eksotičen otok, s katerega prihaja. Le redki med nami so že kdaj slišali za Mauricius in z navdušenjem smo si ogledali, kaj vse ponuja ta majhen otoček v Indijskem oceanu. Jyodi nam je povedal, da sta uradna jezika na otoku angleščina in francoščina, doma pa prebivalci govorijo kreolsko. Na našo željo nam je nekaj v kreolskem jeziku tudi povedal, a razumeli nismo nič. Predstavil nam je zastavo, njihov denar ter nekaj bistvenih značilnosti otoka. Še posebej zanimivo se nam je zdelo, da so
Najboljša v angleščini
Biti najboljši v državi oziroma tik pod vrhom v znanju angleščine med osnovnošolci ni mačji kašelj. OŠ Hudinja se lahko upravičeno pohvali, da ima kar dva učenca, ki sta na državnem tekmovanju v znanju angleščine, ki je bilo 20. marca v Kidričevem, osvojila najboljši mesti v državi in tako pridobila zlati priznanji.
To sta bila Vid Vengust iz 9. a- in Ana Marija Koželnik iz 9. b-razreda. Vid Vengust je osvojil vse možne točke, Ani Mariji pa sta do tovrstnega uspeha manjkali le dve točki. Seveda sta do te lovorike prišla po napornem in pridnem učenju, pripravah, obiskovanju dodatnih ur angleščine ter samostojnem delu. Odlični rezultati so ju spremljali tudi na šolskem in
Ana Marija Koželnik
področnem tekmovanju iz angleščine. Oba sta vzorna učenca, ki rada bereta tako domačo kot tujo literaturo, se udeležujeta tudi številnih drugih tekmovanj, od koder prav tako prinašata odlične rezultate (matematika, fizi-
Vid Vengust
ka, geografija, zgodovina, logika Na tekmovanje iz angleščine sta se skrbno pripravljala pod mentorstvom Karmen Hrastnik Koštomaj, ki si tako kot oba tekmovalca zasluži iskrene čestitke.
PG
tam otroci v šolah oblečeni v uniforme in da pouk poteka v dveh že omenjenih jezikih. Seveda smo imeli veliko vprašanj, na katera je z veseljem odgovarjal.
Smo pa tudi mi dobili svoje naloge. Najstarejši, ki tudi najbolje znajo angleško, smo se po predstavitvi pomerili v kvizu. Jyodi je postavljal vprašanja in za vsak pravilen odgovor nas je tudi nagradil. Tisti malo mlajši pa smo dobili bolj ustvarjalne naloge. Nekateri smo izdelali zemljevid Mauriciusa in nanj vrisali najpomembnejše točke, spet drugi smo otok predstavili na plakatu. Drugošolci smo izdelali zastave, najmlajši pa smo skupaj z Jyodijem iz papirja izdelali letala in jih na šolskem igrišču tudi preizkusili. Prav vsi pa smo ob nenavadnem obisku uživali in najbolj pogosto vprašanje ob odhodu je bilo, ali bo še kdaj prišel. Obljubil je, da bo. ln obljuba dela dolg, zato se ponovnega srečanja že zdaj veselimo!
TANJA VASLE
Obiskal nas je Franc Sever Franta
V okviru obravnave II. svetovne vojne na Slovenskem smo se učenci seznanili tudi s knjigami, ki opisujejo dogajanje v tem obdobju na Celjskem in v širši okolici. Med njimi nas je še posebej pritegnila knjiga Past na Menini planini, ki jo je napisal Franc Sever Franta. Odločili smo se, da ga povabimo medse na učno uro zgodovine. Obiskal nas je 14. marca, na 67. obletnico preboja na Menini planini.
Učenci smo pripravili vprašanja, ki so se nam porodila ob branju knjige. Franta nam je najprej opisal razmere v Sloveniji ob začetku druge svetovne vojne ter nam predstavil svojo odločitev za odhod v partizane pri rosnih 18 letih. Povedal nam je,
da so se mladi takrat za odhod v partizane odločali iz domoljubja. Pri 22 letih je postal komandant operativnega štaba Vl. in Xl. brigade in s tem prevzel odgovornost za skoraj 500 partizanov, ki so bili obkoljeni z nekajkrat številčnejšo nemško vojsko na Menini planini. Partizani so po dveh neuspelih poskusih preboja in kljub popolni izčrpanosti uspeli zdržati celodnevni nemški napad, nato so se v noči s 14. na 15. marec preko opuščene drče za spravilo lesa izmuznili mimo nemške vojske v Tuhinjsko dolino. Učna ura se je raztegnila v dve in gospod Franta je na koncu odgovoril še na cel kup vprašanj.
Učenci 9. razreda OŠ Ljubečna
Mavrični prostovoljci
OŠ Frana Malgaja iz Šentjurja se je uvrstila med pet zmagovalnih na zadnjem tekmovanju Akademije evropskih centralnih šol za čezmejna šolska partnerstva za inovativni projekt, povezan s prostovolj-stvom.
Na Slovaškem je šola s projektom Mavrični prostovoljci prejela eno od petih nagrad mednarodne žirije v konkurenci 103 sodelujočih šol iz 15 držav na področju centralne in jugovzhodne Evrope.
Jasna Drešček, koordinatorica projekta iz OŠ Frana Malgaja Šentjur, je z učenci obli-
Več kot sto mladih raziskovalcev
Osnovna šola Hudinja je 5. aprila že sedmič organizirala srečanje raziskovalcev iz osnovnih šol Mestne občine Celje.
Na 34. srečanju mladih raziskovalcev, ki poteka pod imenom Mladi za Celje, se je predstavilo 52 raziskovalnih nalog z različnih področij: naravoslovja, družboslovja, športa in umetnosti. Lepo je, da se bogata tradicija raziskovalnega dela v Celju tako uspešno nadaljuje iz leta v leto. O množičnosti projekta raziskovalnega dela govori veliko število sodelujočih, saj je na srečanju
sodelovalo kar 123 učencev, 55 mentorjev in 46 članov ocenjevalnih komisij. Pohvalno je, da so na srečanju sodelovale vse celjske osnovne šole, največ nalog, kar 23 od skupno 52, pa so tudi tokrat izdelali učenci iz Osnovne šole Hudinja. Večina nalog je prejela 1. nagrado, kar govori o visoki kvaliteti izdelanih raziskav. Najboljše ocenjene naloge s posameznih področij se bodo predstavile še na državnem srečanju, ki bo 21. maja v Murski Soboti.
JB
kovala sedem skupin mavričnih barv. Vsaka skupina je skrbela za svoje področje prostovoljnega dela - od organizacije dobrodelnega sejma do skrbi za starejše in mlajše, do poročanja z dogodkov in s predavanj na temo zgodovine, umetnosti ter do sajenja dreves okoli šolskega dvorišča. Otroci so ustvarjali umetniška dela in izdelovali uporabne predmete, učili ostale plesa, ustvarjanja pričesk in celo uporabe slovarja. Vse to so počeli v sodelovanju s partnersko šolo iz Makedonijo in pri komunikaciji uporabljali angleški jezik.
NG
Občina Žalec objavlja
javni razpis
za podelitev koncesije za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti
na področju zobozdravstva odraslih na območju občine Žalec.
Razpis in razpisna dokumentacija sta dosegljiva v glavni pisarni Občine Žalec in na spletni strani Občine Žalec: http://www.zalec.si

www.zabavazaotroke.si
iiiiiiiiw.riHliocelje.ci)iii
NOVI TEDNIK
bralci porocevalci
19
Medgeneracijsko sodelovanje tudi v Žalcu
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je pripravilo okroglo mizo, na kateri so predstavili različne aktivnosti za krepitev zdravja in sožitja med mladostniki in starostniki ter njihovo kakovostno preživljanje prostega časa.
Predsednica društva Viktorija Rehar je v goste povabila strokovnjake, ki se ukvarjajo s staranjem in z njegovimi posledicami. Tako so hrvaška profesorica Gordana Pa-vlekovič, Herman Berčič, Igor Praznik in Magda Berložnik spregovorili o ukrepih, ki tretje življenjsko obdobje naredijo kar se da kakovostno. Dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje so predstavile raziskovalno nalogo Medgeneracijsko sodelovanje na področju računalništva v Domu starejših ob Savinji. Ugotovile so, da imajo starostniki željo po druženju z mladimi. Po
Praktičen prikaz aktivnosti medgeneracijskega sodelovanja v I. osnovni šoli Žalec
končani okrogli mizi v Gasilskem domu Žalec so se aktivnosti nadaljevale v prostorih
I. osnovne šole Žalec, kjer so najmlajši s svojimi babicami in dedki praktično prikazali
medgeneracijsko sodelovanje v obliki plesa.
ŠO, foto: GrupA
Veseli oder v Novi Cerkvi
V petek, 23. marca, in soboto, 24. marca, so na pobudo Turističnega društva Nova Cerkev krajane ožje in širše okolice prišli zabavat člani skupine Veseli oder iz Velike Nedelje.
Ker je bil to že tretji del znane igre Tašča.com, je bila dvorana v Novi Cerkvi premajhna tako v petek kot soboto. Po predstavi skoraj ni bilo mogoče najti osebe, ki ne bi bila
nasmejana. Samo upamo lahko, da bodo pripravili tudi četrti. del. Da je igra res zlezla pod kožo obiskovalcev, nam pove tudi to, da je bil velik del občinstva iz sosednjih občin Celje, Velenje, Šoštanj, Slovenske Konjice _ Ker tudi za prihodnje leto načrtujemo nekaj podobnega, vas že zdaj vabimo na nepozaben dan, poln smeha.
TD Nova Cerkev
KREDili ZA OSEBNO POTROŠNJO DO KONGA AVGUSTA Z NOMiNALNO OBRESTNO MERO 5,50 %.
Za uresničitev Vaših želja.
OD iDEJE DO REALiZAGiJE. Razmišljate o nakupu novega avtomobila in potrebujete nekaj dodatnih sredstev? Ali ste se odločili, da letos končno prenovite teraso? Se morda odpravljate na dopust? Da bodo vaše ideje lahko zaživele, izkoristite ugodno ponudbo Banke Gelje, ki do konca avgusta 2012 omogoča najem potrošniških kreditov po ugodnejši nominalni obrestni meri, in sicer 5,50 %.
ROK VRAČILA DO DVEH LET Če želite najeti potrošniški kredit Banke Celje z nominalno obrestno mero 5,50 %, je pogoj sklenitev turističnega zavarovanja z asistenco v tujini ali zavarovanje imetnikov kartic, najamete pa ga lahko z rokom vračila do dveh let. Čim prej obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje ali njihovo spletno stran www.banka-celje.si, kjer\ bodo pomagali poiskati ustrezr rešitev za vaše finančne potrebe.
	m
	iNFORMATiVNi iZRAČUN: znesek kredita:................... 5.000,00 €
	odplačilna doba: .24 mesecev obrestna mera:...........................5,50 % strošek odobritve:...................60,00 € mesečna obveznost: 220,48 € skupni stroški kredita: 449,84 € skupni znesek odplačila: 5.449,84 € EOM:.................................................9,01 % Velja za datum sklepanja 30. 4. 2012.
■''	Ol banka celje
Jubilej ekonomistov
Društvo ekonomistov Celje letos praznuje visoko obletnico delovanja in prav 28. marca, na dan ustanovne skupščine pred 60 leti, so pripravili tudi osrednjo slovesnost.
Društvo združuje člane, ki se zaradi službenih dolžnosti ali v lastnem interesu zanimajo za problematiko uspešnega gospodarjenja. Njihovo delo temelji zlasti na izmenjavi poklicnih izkušenj ter izboljševanju strokovnega znanja. V letošnji delovni program so vključili pripravo štirih tematskih okroglih miz, delavnice in obisk podjetja.
Na slovesnosti v kongresni dvorani Rimskih term so se med drugim zahvalili za opravljeno delo svojim zaslužnim članom - dolgoletnemu uredniku Gospodarskih informacij mag. Ludviku Rebeušku in tajniku društva Primožu Kristanu, preteklim predsednikom dr. Branku Semoliču, Tomažu Udrihu in mag. Simoni Potočnik ter podelili priznanja dolgoletnim podpornikom društva. Za novega častnega člana društva bodo imenovali prof. dr. Daneta Melavca.	IS
Na podlagi 50., 53., 54., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C) ter 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja
(skrajšani postopek)
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Zgornja Hudinja (skrajšani postopek), ki ga je pripravila MO Celje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje
-	Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
Predmet sprememb in dopolnitev prostorskega akta je izražen javni interes gradnje novega vrtca Tončke Čečeve v Celju, enota Hudinja. Območje obravnave obsega zemljišča s parcelnimi številkami 553/3, 559/3, 559/4, 559/15, 559/17, 559/18, vse k.o. Spodnja Hudinja
II.
Gradivo bo od 3.5.2012 do vključno 18.5.2012 javno razgrnjeno:
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje ter
-	na sedežu Mestne četrti Hudinja, Ul. frankolovski žrtev 17a, Celje.
III.
Javna obravnava bo potekala v četrtek, dne 10.5.2012, v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 14. 30 uri.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 18. 5. 2012 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje. si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Vrtec Hudinja«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_plani-ranje_stalisca in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
20
stirinozci
NOVI TEDNIK
V učilnici z gekoni in s
strupenim pajkom
Včasih otroci starše težko prepričajo, da bi bilo doma dobro imeti žival. Če gre za kakšno manj običajno, je misija še bolj nemogoča. Na srečo so v nekaterih šolah ugotovili, da lahko pouk naravoslovja in biologije odlično združijo z živalskim kotičkom, za katerega skrbijo učenci, ki imajo radi živali.
V Osnovni šoli Ljubečna so tak kotiček oživili pred kratkim. Pred leti so imeli svoje društvo ljubiteljev malih živali, katerega gonilna sila je bil učenec Simon Cirkulan, ki je medtem postal študent in se v šolo vrnil v okviru prakse. Učiteljici Marjeti Gradišnik Mirt je predlagal, da bi obnovili društvo, in prinesel tudi nekaj živali. Otroci so bili za in enkrat mesečno se člani dobivajo, Simon pa jim občasno pripravi kakšno zanimivo predavanje z živalmi v živo. Prinaša tudi take, s katerimi razbija predsodke, da niso primerne za ljubljenčke, da se jih ne dotikamo _
Ptičji pajek se je levil in kot zanimivost so shranili njegovo odvrženo kožo. Z leve: Eva Dolar, Nina Cingl, Klara Salmister, Nika Banovšek in Taja Hribernik
Na prvo srečanje je prinesel ježa, nato ščurke, ki so za hrano ptičjemu pajku. Ker pa se pajek hrani bolj poredko, je Simon prinesel še tri leopardje gekone, ki
z veseljem pohrustajo vse odvečne ščurke ali hrošče mokarje, ki jih prav tako gojijo.
Dekleta iz 7. razreda pridno skrbijo za vse živali,
vsak dan pred poukom pridejo v naravoslovno učilnico in vsaka ima na skrbi dve vrsti živali: Nina Cingl skrbi za želvo rumenovrat-ko in ptičjega pajka, Klara Salmister za ruskega hrčka in paličnjake, Nika Banov-šek za ribe in gekone, Taja Hribernik pa za mokarje in ščurke. Našemu srečanje se je pridružila še Eva Dolar, ki je za šolsko zbirko podarila terarij in hrčka. Slednji je ljubljenec učencev, saj ga lahko vzamejo v roke in božajo, kar na primer za strupenega pajka ni priporočljivo, gekoni pa so tako občutljivi, da lahko v stresu odvržejo rep. Zaenkrat živalim ni hudega in šolarke pravijo, da delo ni zahtevno, je pa zagotovo pomembna popestritev njihovega šolskega vsakdana. Da ne govorimo o pomenu vzgoje za odgovoren odnos do živali!
TC
Foto: GrupA
Nika Banovšek (desno), Marjeta Gradišnik Mirt z leopardjim gekonom (eublepharis macularius). Nočna žival se hrani predvsem z žuželkami. Živi v Indiji in Pakistanu. Zraste do 20 cm in živi do 22 let.
Torek, 24. april: Odlično boste napredovali na delovnem področju, zato ne mirujte. Sveže ideje po zaslugi Urana boste lahko koristno uporabili in dobro predstavili po zaslugi naklonjenega Merkurja. Moč prepričljivosti bo velika, zato bo mogoče skleniti dobre dogovore. Čas bo primeren za opravljanje poti, tudi za nakupe.
Sreda, 25. april: Luna in Venera bosta tvorili aspekt konjukcije, kar je zelo vesela novica zlasti za dvojčke. Morebiti se boste v tem dnevu celo preveč sprostili! Velja
nekaj več previdnosti zaradi kvadrata Merkurja s Plutonom. Mogoče so blokade in
/z preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana
Je dosegljiva na
oai aoa-935
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores Je dosegijiva na 090 6a-30
cena minute pogovora Je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.sl
komunikacija ne bo potekala gladko.
Četrtek, 26. april: Luna bo v jutranjih urah vstopila v znamenje raka in bo zato delovala močneje. Pozneje bo skladna z Neptunom, kar bo zelo okrepilo čustveno energijo in jo postavilo pred racionalno. Vsekakor upoštevajte intuicijo! Popoldanski ugoden aspekt Lune z Marsom bo prinašal povečano notranjo moč in fizično energijo. Rojeni v vodnih in zemeljskih znamenjih boste to občutili zelo intenzivno, potrudite se, da boste »pokurili« višek energije na primeren način. Sekstil Lune in Sonca v večernih urah bo najbolj blagodejno deloval na rojene v vodnih znamenjih, počutje bo zelo umirjeno.
Petek, 27. april: V tem prazničnem dnevu si nikar ne prizadevajte za uresničitev vseh ciljev za vsako ceno. Luna bo lahko v kvadratu z Merkurjem v jutranjih urah povzročila zmedo ali razhajanje z okolico. Prilagoditev bo najboljša izbira, da dan preživite kvalitetno.
Sobota, 28. april: Lunin kvadrat s Saturnom v dopoldanskem času bo lahko malce ohladil medsebojne odnose, povzročil bo lahko tudi povečano občutljivost. Dobro je, da se tega vsaj zavedate, saj bo šlo za kratkotrajen vpliv. Ta čas bo dober za čiščenje in pospravljanje. Pozno popoldne bo Luna menjala položaj in vstopila v toplega leva, kar bo prinašalo bistveno bolj prijazno energijo, zato bo večer prav prijeten.
Nedelja, 29. april: Izkoristite nedeljski dan za druženje, organizirajte si izlet ali piknik na prostem. Sprostite energijo in si naberite moči za nov delovni teden, kar bo s pomočjo trigona Sonca s Plutonom še lažje. Opoldne bo nastopil prvi lunin krajec v znamenju leva, zato velja nasvet, da se potrudite za dobro voljo vseh ljudi, s katerimi boste v stiku. Večerne ure bodo lahko pogovorno zelo zanimive zaradi skladnega vpliva Merkurja.
Ponedeljek, 30. april: V ozračju bo prijetno vzdušje,
marsikdo bo že začel praznovati prvomajske praznike. Luna v levu, ki bo skladna tudi z Venero, bo omogočala, da boste ta čas preživeli družabno in veselo. Seveda se izogibajte pretiravanju vseh vrst, na kar opozarja lunin kvadrat z Jupitrom, pred vami sta še dva praznična dneva! Tisti, ki boste morali v tem dnevu opravljati svoje delo, boste lahko zelo uspešni, kar vam bo omogočil skladno položen Saturn. Želimo vam prijetno kresovanje!
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel, 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
NOVI TEDNIK
NASVETI
21
TERAPEVT SVETUJE
Hiperaktivnost
Jan je fant, ki s svojo neomejeno energijo in čarom pritegne pozornost skoraj vsakogar, ki ga je kdaj srečal. Vedno je v gibanju, ima tisoč in eno vprašanje, ves čas nekaj dela in ropota, počne veliko stvari hkrati, a le s težavo konča začeto. Govori glasno in hitro, težko posluša druge in skoraj vedno sega v besedo. Na trenutke se zdi, da išče zgolj pozornost, in mnogi menijo, da je nevzgojen in »žleht«. Vendar niso vsi otroci s takšnim vedenjem »žleht«, lahko so le hiperaktivni.
MDitm /nsmgBfiS
Kugi« d.D.D.	i
1 vedeževanje, d^trologija, feng shut


l^as-trologinj-a i &ACA
■^--rai.liuij.l
fl Tía
' 1 argcLske
cin.irskflineLi:
vcdvŽFValkn
ANA
uilinfkikliui
Pokličite nas ceneje!
Piše: ALENKA GABROVEC,
zakonska in družinska terapevtka
Hiperaktivnost je motnja v razvoju otroka. Takšen otrok preprosto nima dovolj moči, energije, da bi se ustavil. Velikokrat slišim, da je treba te otroke le »izmučiti« ter jim dati dovolj prostora in dejavnosti, da se utrudijo. Žal je to eno glavnih napačnih mišljenj. Hiperaktivne otroke je treba umirjati, namesto nogometa in brezglavega tekanja so bolj primerni plavanje, šah _ Vsi športi in dejavnosti, ki so »mirni« in ga umirijo, so primerni zanj, ker je to način, ki ga bo pripravil na normalno komuniciranje.
Velikokrat ljudje mislijo, da je vzrok za hiperaktivnost v napačni vzgoji in neprimernih materah, ki zanemarjajo svoje otroke. A ni tako. Kaj natančno privede do hipe-raktivnosti, si strokovnjaki še niso edini, ker na to vpliva
UBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kiihárske kf!ye vm Mo j^ri tem vi>omcl
za uelike in male ^oápodin.^
J- • /
odmiel

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Podpisani-a
naslov:
Informacije: 03/4225-100
-NARlCII!NICWl
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
izvodov iinjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naroeilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., PtEšernova 19,3000 Celje ^^	''"''P''-_
več dejavnikov. Med povzročitelji se omenjajo geni in tudi anomalije med nosečnostjo. Znanstveniki so ugotovili, da je 4 do 12 odstotkov otrok hiperaktivnih, večinoma so to dečki. Pri deklicah je manj opazno. Da bo otrok imel to motnjo, je bolj verjetno, če jo nekdo v družini že ima oziroma ima katero drugo motnjo.
Hiperaktivnost je mogoče opaziti že zelo zgodaj, vendar se jasna slika pokaže med 3. in 4. letom in v času adolescence v večini primerov izzveni. Za ugotavljanje hiperaktivnosti so testi, ki so dokaj zanesljivi in hitri. Kajti eno zamujeno leto za otroka pomeni 5 let zaostanka. Te otroke je treba vzgajati in učiti na čisto drugačen način.
V Sloveniji je praksa, da hiperaktivni otroci dobijo ta-
Hiperaktivni otroci so zelo živahni, malo spijo, dajejo vtis, da ne poslušajo, delajo veliko napak, so nepotr-pežljivi, ne zanimajo jih podrobnosti, so prepirljivi in potrebujejo več časa, »da so čisti«. Znajo biti zelo moteči in imajo posledično malo prijateljev, ker se jih ljudje večinoma izogibajo. Sčasoma jih družba izolira, kar negativno vpliva na njihovo samopodobo.
blete, ki naj bi jim pomagale, da bi bili bolj skoncentrirani in bi s tem bili manj moteči in bi se več naučili. Strokovnjaki v tujini so ugotovili, da tablete na dolgi rok prinesejo več škode kot koristi ter več ali manj pomagajo okolici, ker je otrok bolj miren, ne pa otroku. In zato bolj kot terapije s tabletami svetujejo psihoterapije, predvsem za starše, da se naučijo te otroke vzgajati na primeren način ter dobijo potrditev, da so dobri starši, kar je predpogoj, da lahko otroka vzgajajo dobro.
Pomembno je tudi to, da je okolica pravilno informirana o tej motnji. Pomembno je, da starši »zdravih« otrok svojim otrokom znajo na pravilen način predstaviti motnjo. Posledično otroci takšnega otroka sprejmejo medse in mu pomagajo skozi obdobja do adolescence.
Biti starš ni lahka naloga, biti starš hiperaktivnega otroka pa je na trenutke misija nemogoče. Takšni otroci zahtevajo veliko pozornosti, razumevanja in pravilno vzgojo.
PRAV(N)I NASVETI
Škoda zaradi uporabe tuje kanalizacije
kompletov treh knjiB v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina)	!
izvodov Kuharske bukve slovenskih oospodinj po ceni 10 EUR za izvod I + poštnina).	|
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananje. shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod I
1+ poštnina). \
Bralka Novega tednika nam je pisala, da je sosed pred leti brez njenega dovoljenja priklopil kanalizacijo svoje hiše na kanalizacijski jašek njene hiše. Zaradi tega se ji je kanalizacija zamašila in povzročena ji je bila škoda. Zaradi te težave se je obrnila na lokalno komunalno podjetje, kjer so ji pojasnili, da bi se moral sosed priključiti direktno na javno omrežje. Povprašala je tudi na občini, a so jo odslovili, naj se pogovori s sosedom. Pogovor s sosedom ni mogoč, saj se ji le posmehuje.
Iz vašega vprašanja izhaja, da ne gre za javno kanalizacijsko omrežje, temveč za jašek, ki je vaša last. Zato imajo na občini prav, da je to stvar, ki jo morata urediti s sosedom. Če se je sosed pred leti brez vašega dovoljenja priključil na vašo kanalizacijo, je ravnal protipravno. Takšen poseg v vašo lastnino bi bil mogoč le, če bi vi to dovolili in bi ob tem s sosedom sklenila ustrezen pravni posel. Ustrezen pravni posel bi bila sklenitev pogodbe o služnostni pravici in vpis služnosti v zemljiško knjigo. Le na podlagi služnostne pravice bi sosed smel uporabljati tujo - vašo stvar.
Zaradi priklopa na vaš kanalizacijski jašek se vam je le-ta zamašil, nastala je škoda, ki ste jo morali sami poravnati. Iz navedenega je razvidno, da je vzrok nastanka vaše škode v protipravnem sosedovem ravna-
Piše: mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
nju. Obnašanje soseda prej (ko se je priključil brez vprašanja in brez dovoljenja) ter zdaj (ko se vam le posmehuje) kaže na to, da je za nastalo škodo sosed tudi kriv. Zato je vso nastalo škodo dolžan povrniti. Od soseda torej lahko zahtevate povrnitev nastale škode. V kolikor
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
drži, kot so vam pojasnili v komunalnem podjetju, da se sosed lahko priključi direktno na javno kanalizacijsko omrežje, lahko od njega tudi zahtevate, da to stori in da odstrani priključek na vaš kanalizacijski jašek. Tako plačilo odškodnine kot odstranitev priključka na vaš jašek lahko zahtevate najprej po mirni poti. Če rešitev problema na miren način ne bo mogoča, boste morali na sodišče.

\| \,^^^www.kitajskamedicina.si
TRADICIONAL KITAJSKA MEDIC
Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 25. aprila od 9. ure do 7. maja do 24.
HH^JUl
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o., Razlagava 29, Maribor
39
k ure. J
24 TO	od 9. ure l<orenina
25 SR	korenina
26 ČE	cvet
27 PE	cvet
28 SO	cvet do 12. ure, od 13. ure list
29 NE	plod
30 PO	plod
padajoči loki
LEGENDA: * in
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
DELO V SKLADIŠČU ■ M/Ž: KDMISIDNIRANJE IN DDČA-SND UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM, DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2012: SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., TIVOLSKA CESTA 48,1000LJURLJANA DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR ■ M/Ž: STBEŽRA PIJAČ, PREVZEMI RLA-GA, SKRR ZA ČISTOČO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.4.2012: ERIGO TRANSPORT,TRGOVINA IN GOSTINSTVO PETER PIŠEK S.P., LOPATA 17,3000 CELJE ZIDAR - M/Ž: DELO NA GRADRIŠČU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.5.2012: AGRAM GRADRENIŠTVO ZVONE MARIČ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13,3000 CELJE ELEKTROMONTER
ELEKTBOMONTER NA TERENU ■ M/Ž: SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTBOINŠTALACIJSKIR DEL JAKEGA IN ŠIRKEGATOKA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.5.2012: ELTELL INŠTALACIJE, STDRITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1,3000 CELJE ORODJAR
DELO V ORODJARNI ■ M/Ž: ZAPOSLITI ŽELIMO ORODJARJA Z VSAJ 5 LETNIMI IZKUŠNJAMI NA PODROČJU IZDELAVE IN VZDRŽEVANJA ORODJA ZA RRIZGANJE PLASTIKE. NEDOLOČEN ČAS, 1.5.2012: PENCA, OROD-JARSTVD-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR ■ M/Ž: SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.4.2012: SLIKOPLE-SKARSTVO JANEZ ŠUMLAK S.P, ADAMIČEVA ULICA 2,3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SKLADIŠČNIK ■ M/Ž: PREVZEM RLAGA, SPREMLJANJE ZALOG IN ODPREMA POŠILJK ZA POŠTO, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 27.4.2012: LUKOM TBGOVSKA DRUŽRA ZA IZVOZ IN UVOZ D.O.O., SAVINJSKO NA-RREŽJE 5,3000 CELJE
ELEKTBOINŠTALATER - M/Ž: MONTAŽA ELEKTBOIN-ŠTALACIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012: EIRON, DRUŽRA ZA INEORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN EINANČNE STORITVE, D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32,3000 CELJE MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž: MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012: EIRON, DRUŽRA ZA INEORMACIJSKE, POSREDNIŠKE IN EINANČNE STORITVE, D.O.O.,IPAVČEVA ULICA 32,3000 CELJE SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž: PRODAJA STDRITEV IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.4.2012: KAPITOL NEPREMIČNINE AGENCIJA ZA POSREDNIŠTVO V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, D.O.O., REŽIGRAJSKA CESTA 7,3000 CELJE ADMINISTRACIJA - M/Ž: ADMINISTBACIJA, IZDAJANJE IN PREJEMANJE RAČUNOV TER POŠTE, TELEEON-SKI KONTAKTI S STBANKAMI,VPISOVANJE POSLOVNE DOKUMENTACIJE,SKRR ZA PISARNE..., NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2012: GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVAULICA41,2250 PTUJ KUHAR
KUHAR, DELOVNO MESTD JE V CELJU - M/Ž: SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI, RAZDELJEVANJE, ČIŠČENJE, VODENJE EVIDENC, NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2012: OUA-LITA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠLANDROVA ULICA2e,3250ROGAŠKASLAT1NA TEHNIKZDRAVSTVENENEGE ZOROZDRAVSTVENI ASISTENT - M/Ž: DELO S PACIENTI, NAROČANJE, DELO Z RAČUNALNIKOM, POMOČ ZOROZDRAVNIKU ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.4.2012: ZASERNA ZORNA AMRULANTA ALEKSANDRA EARJAN, DR.DENTMED., GREGORČIČEVA ULICA 5,3000 CELJE
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž: IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KUPCE IN TUDI DDRAVITELJE) ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRRI ZA IZVAJANJE POGODR/ANEKSOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.4.2012: RIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 50,3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž: DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STBANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2012: VERSTOVŠEK ROŠTJAN - ODVETNIK, LJURLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STBOJEV IN VSA DELA V GRADRENIŠTVO, DOLOČEN ČAS 12,5.0.2012: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TRORNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT
KOVINARSKI DELAVEC
POMOČNIK V PROIZVODNJI PANELOV IN KARELSKIH POLIC - M/Ž: VSTAVLJANJE PLOČEVINE V ORODJE, SNEMANJE PANELOV IZ ORODIJ, ČIŠČENJE RODOV PANELOV, PAKIRANJE IN NALAGANJE PANELOV, NAMEŠČANJE IN UPRAVLJENJE S STBOJI ZA PROIZVODNJO PROGRAMA KARELSKIH POLIC, RAZREZ PLOČEVINE NA HIDRAVLIČNIH ŠKARJAH, KRIVLJENJE NA KRIVILNEM STROJU., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.5.2012: EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVA-NJED.O.O.,RREZN0 7A,3270LAŠKO
UE MOZIRJE
FRIZER
ERIZER - M/Ž: VSA ERIZERSKA DELA STBIŽENJE, RAR-VANJE, PRAMENI, UMIVANJE, SUŠENJE LAS, LIKANJE
ITD..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.5.2012: MITJA STORITVE IN TBGOVINA D.O.O., CESTA V MESTNI LOG 84,1000LJURLJANA
UE SLOVENSKE KONJIcj"
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: ZLAGANJE IN PRELAGANJE LESA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2012: PO LES D.O.O., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, RRDO13A, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/Ž: IZRRANI KANDIDAT RO PRI SVOJEM DELU SAMOSTOJNO OPRAVLJAL NAJZAHTEVNEJŠA DELA NA PODROČJU STBOJNEGA VZDRŽEVANJA STBOJEV IN NAPRAV, TER OPRAVLJANJE PODORNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USP0S0RLJEN0ST1. NEDOLOČEN ČAS, 28.4.2012: SWATYCOMET, UMETNI RRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 00,2000 MARIROR
KLJUČAVNIČAR
STBOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž: KLJUČAVNIČARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012: WRA-VDR, PROIZVODNJA, TBGOVINA IN TRANSPORT D.O.O.,STBANICE27A,320eSTRANICE STRUGAR
STBUGAR - M/Ž: STRUGARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012: WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 320eSTRANICE OBLIKOVALEC KOVIN ORODJAR - M/Ž: ORODJARSKA DELA, STBUŽENJE, REZKANJE, RRUŠENJE KOVINSKIH POLIZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.4.2012: LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJARSTVO IN POPRAVILO GRADRENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTBY, ŠKALCE 74,3210 SLOVENSKEKONJICE VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012: WRAVOR, PROIZVODNJA, TB-GOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STBANICE 27 A, 3200 STBANICE TESAR
TESAR - M/Ž: TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.4.2012: 'KODI" GRADRENIŠTVO SALESI MUSTAEA S.P., MESTNI TBG 11, 3210 SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STBUŽENJE - M/Ž: DELO NA CNC ORDELOVALNIH
CENTBIH, STRUŽENJE PROIZVODOV, SORTIRANJE
PROIZVODOV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012:
MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE,
D.O.O.,STBANICE55,320eSTBANICE
REZKAR - M/Ž: REZKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS,
0 MESECEV, 20.5.2012: WRAVOR, PROIZVODNJA,
TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A,
320eSTRANICE
KOMERCIALIST
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž: PRODAJA MATERIALA ZA STBEHE, (PAROPROPUSTNE IN PAROZAPOR-NE EOLIJE TER STBEŠNI MATERIAL), DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 30.4.2012: EUŽINAR TBGOVSKO PODJETJE D.O.O.,PAKA7A,3205VITANJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
TRŽNIK - M/Ž: TRŽENJE STORITEV NA PORDOČJU EVROPSKIH RAZPISOV IN STORITEV S PODROČJA VODENJA PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.5.2012: EVROPSKO RAZVOJNI CENTER, GORAN GOŠNIK S.P, PODJETNIŠKO IN POSLOVNO SVETOVANJE, TEPANJE 120,,3210SLOVENSKEKONJICE INŽENIR STROJNIŠTVA ORRATNI INŽENIR ZA VODENJE ORRATA - M/Ž: VODENJE ORRATA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012: WRAVOR, PROIZVODNJA, TBGOVINA IN TRANSPORT D.O.O.,STBANICE27A,320eSTRANICE
UE Šentjur pri celj"
VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREROJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDRI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU8A,3230ŠENTJUR VOZNIK
"VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž: UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRR ZA TEHNIČNO RREZHIRNOSTIN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA, VZDRŽEVANJE DVIGALA, VODENJE PREDPISANIH EVIDNEC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDRI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL", DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU8A,3230ŠENTJUR KUHAR
PICOPEK-KUHAR - M/Ž: PRIPRAVA PIC, MALIC TER JEDI PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2012: ŽNIDAR ISTDK S.P: PE PIZZERIJA RAR OSMICA, ŽNIDARISTOK S.P, ULICA DUŠANA KVEDRA 12,3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STBEŽRA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2012: ŽNIDAR ISTOK S.P.: PE PIZZERIJA RAR OSMICA, ŽNIDAR ISTDK S.P, ULICA DUŠANAKVEDRA 12,3230ŠENTJUR GRADBENITEHNIK
DELOVODJA - M/Ž: ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADRIŠČU - DELOVIŠČU: USKLA-
JEVANJE DELA NA GRADRIŠČU Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI: SKRR ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORARE ZAŠČITNIH SREDSTEV: SKRR ZA TEHNIČNO RREZHIRNOST DELOVNIH STBOJEV IN NAPRAV TER OPREMLJENOSTI V SKLADU Z PREDPISI: TEHNOLOŠKA IN OPERATIVNA PRIPRAVA DELA: POMOČ ZAPOSLENIM NA GRADRIŠČU: TERENSKO DELO, ČE JE POTRER-NO TUDI UPRAVLJANJE S STBOJI: PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE: VODENJE PREDPISANIH EVIDENC: NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV: DRUGE NALOGE PO ODREDRI DELODAJALCA. DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.4.2012: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR
UE Šmarje pri jelSah~
DELAVEC BREZ POKLICA
IZDELOVALEC RUREKA - M/Ž: IZDELAVA RUREKA IN DRUGIH PEKARSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 30.4.2012: GRATIS, PEKARNA, TBGOVINA IN GRADRENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240ŠMARJEPRIJELŠAH VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž: OPRAVLJANJE PREVOZNIH STORITEV V MEDNARODNEM TOVORNEM PROMETU, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, ČIŠČENJE TDVORNEGA VOZILA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.5.2012: TOMAS TBANS, MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOEIJA 1 A, 3253PRISTAVAPRIMEST1NJU ŽIVILEC
PEK-VODJA PEKARNE - M/Ž: VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V PEKARNI TER IZDELAVA VSEH PEKARSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.4.2012: GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADRENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJEPRIJELŠAH
UE VELENJE ~
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž: STBEŽRA HRANE IN PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 20.4.2012: GOSTIŠČE HARTL, MARINA OSTBOVRŠNIK, S.P, PARTIZANSKA CESTA 52,3320 VELENJE
DELAVECBREZPOKLICA
POMOČ V STREŽRI - M/Ž: POMOŽNA DELA V STBEŽRI, ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 0.5.2012: OKREPČEVALNICA RAZA N01, ROMANCA ŽGAJNER S.P, ULICA JANKA VRARIČA 10,3320VELENJE SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK - M/Ž: SPREMLJA ZALOGE IN ODLIKUJE NAROČILA, RREZHIRNO, NATANČNO IN AŽURNO VNAŠA PODATKE V INEORMACIJSKI SISTEM, NADREJENEGA ODVESTI O DORAVI ALI ODPREMI RLAGA, MATERIALA, POLIZDELKOV ALI IZDELKOV TER O RAZPOLOŽLJIVOSTI LE-TEH, PREVZEMA RLAGO IN GA RAZPOREJA NA ZA TO DOLOČENA MESTA, UGOTAVLJA SKLADNOST RLAGA S PODATKI V DOKUMENTACIJI, IZPISUJE DORAVNICE IN PREVZEMNICE, IPD., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.4.2012: PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TBGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20A,3320VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TBGOVSKI POSLOVODJA PC STANDARD VELENJE - M/Ž: NAROČANJE IN PREVZEM RLAGA, PRODAJA RLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.4.2012: TRIPEX, TB-GOVINA NA DERELO IN ORODNO D.O.O., REŽIGRAJSKA CESTA7,3000 CELJE DIPLOMIRANIEKONOMIST(VS) VIŠJI REEERENT ZA KNJIGOVODSKA DELA - M/Ž: DELA
V	ODDELKU KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA, SODELOVANJE PRI PROJEKTNEM DELU TER PRI PRIJAVAH NA RAZPISE, NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2012: EO-Rl, ELEKSIRILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ANDRA-GOG
IZVAJALEC PROGRAMOV I - IZVAJANJE PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA - M/Ž: IZORRA-ŽEVANJE ODRASLIH, VODENJE SKUPIN, PISANJE POROČIL, POVEZOVANJE Z RAZLIČNIMI INSTITUCIJAMI IN DELODAJALCI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.4.2012: PAPILOT ZAVOD ZA VZPODRUJANJE IN RAZVIJANJE KVALITETE ŽIVLJENJA, LJURLJANA, PERUZZIJEVAULICA 103,1000LJURLJANA
UE ŽALEC ~
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
SUHOMONTAŽNA DELA - M/Ž: IZVAJANJE SUHO-MONTAŽNE GRADNJE, POSTAVLJANJE KNAUE STEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012: HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P, RREG PRI POLZELI 22, 3313P0LZELA
SLIKOPLESKARSKA DELA - M/Ž: SLIKOPLESKARSKA DELA IN IZVAJANJE SUHOMONTAŽE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012: HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P.,RREGPRI POLZELI 22,3313 POLZELA POMOŽNA GRADRENA DELA - M/Ž: POMOŽNA DELA
V	GRADRENIŠTVO, NOŠENJE IN RAZVOZ MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.4.2012: SI MM GRAD, GRADRENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TUG 7,3312 PREROLD
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA DELA-DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.5.2012: KORANARAU, GRADRENIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., POLZELA 38, 3313P0LZELA
SREDNJAPOKLICNAIZOBRAZBA
INŠTALATER VODOVODA - M/Ž: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VODOINŠTALATERSKIH DEL, PRENOVA KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.5.2012: HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P, RREG PRI POLZELI 22, 3313P0LZELA GRADBENITEHNIK
ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA - M/Ž: ODLIKOVANJE PONUDR, IZDELAVA DOKUMENTACIJE V GRAD-RENI STROKI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012: SI MM GRAD, GRADRENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7,3312PRER0LD
INŽENIRGRADBENIŠTVA(VSŠ)
GRADRENI INŽENIR - M/Ž: VSA DELA POVEZANA Z GRADRENO DOKUMENTACIJO, PREDVIDEVANJE PORARE MATERIALA, DOKONČANJE DEL, RRANJE IN RAZLAGANJE NAČRTOV, M0T1VIRANJE ZAPOSLENIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.5.2012: SI MM GRAD, GRADRENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TUG 7,3312 PREROLD
VODNIK
TOREK, 24. 4.
9.30 ulice Laškega
9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Aprilski knjižni jedilnik
resnična zgodba o Rdeči kapici volčji sadni solati in še kaj
10.00 Knjižnica Šentjur
11.00 Dvorana pod Celjskim stropom_
14.00 Celjski mladinski center Čajanka z Eleno
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_
18.00 Osrednja knjižnica Celje Izkoriščanje sončne energije v Malaviju
predava Noboru Kobu
18.00 Galerija Mozirje
Jurjevanje
Knjižna čajanka
Predstavitev portreta Elizabete Habsburške (1837-1892)
za slepe in slabovidne ljubitelje kulturne dediščine
Po pravljici diši
pravljična ura z Nino Trbovšek
Mozirske podobe
odprtje likovne razstave
19.00 Knjižnica Laško
Dušan Šarotar
večer s prekmurskim pisateljem ob slovenskih dnevih knjige
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
[psi]
predstavitev knjige dramskega igralca Bojana Maroševiča ob svetovnem dnevu knjige
19.00 Knjižnica Šentjur
Srečanje s Šentjurčanom Alfredom Brežnikom
predstavitev knjige Od sanj do resničnosti
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Pisateljica Azra Širovnik
z gostjo se bosta pogovarjali Irena Štusej in Biserka Neuholt Hlastec
19.00 Dom kulture Velenje
Aladin
mladinski muzikal
19.19 Mestna knjižnica Velenje Jelka Ovaska
zaključek bralne značke za odrasle; z gostjo se bo pogovarjala Sonja Bercko
SREDA, 25. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Glasbena šola Celje
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Muzejska učna ura
spoznajmo Celje skozi objektiv fotografa Pelikana
Jazz, elektronske klaviature, bas kitara
nastop učencev
nadstandardnih
programov
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 11. Osnovna šola Celje V svetu tišine
prireditev ob dnevu Zemlje učencev II. OŠ Celje in dijakov Gimnazije Celje - Center
19.00 Dvorana grajske pristave Rogatec_
Zaključek bralne značke za otroke
KINO
^Mumm
Spored 24. in 25. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Odklop - komedija 18.05
Igre lakote: arena smrti
-	akcijsko znanstveno-fan-tastična drama
17.50, 20.50
Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D
15.15, 16.05, 17.20 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.10, 18.10
Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D 20.15
Ameriška pita: Obletnica
-	komedija 15.20, 17.40, 20.00 Titanik - romantična drama, 3D
19.30
Eksotični hotel Marigold
-	komedija 15.50,21.00
Albert Nobbs - drama 18.30
Bojna ladja - znanstvenofantastična akcija 15.45, 18.25, 21.05 Talisman - romantična drama
16.50, 19.00, 21.10 Projekt X - komedija 20.10
iiieTi*o|iol
SREDA
20.00 Dolge počitnice
- dokumentarni
podelitev priznanj in srečanje z gostjo Deso Muck
19.19 Knjižnica Velenje
Angleški večer
literarni večer dijakov velenjske gimnazije
19.30 SLG Celje
Maks seks šop ali ni meja za pimpepka
Dnevi komedije po dnevih komedije; izven abonmaja
19.30 Glasbena šola Velenje
Po črnih in belih tipkah
letni koncert pianistov, učencev in dijakov
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 307 1,6 16 v style, 80 Kw, bencin, prva registracija 9/2005, 76.000 km, 5 vrat, rdeče barve, 1. lastnik, prodam. Telefon 041 688-311.	1472
STROJI
PRODAM
BCS motokultivator, kosa, plug in freza, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 041 689-748.	1485
ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 prodam. Telefon 041 763-078.	152 8 NOV brezprstni greben za kosilnico Bucher prodam. Telefon 051 228-922. L 91 KOSO za multikultivator s pogonom, ročno sejalnico koruze ali pese in traktorski sedež za Stayer, 430 ali 540 KM, zelo ugodno prodam. Telefon 041 858-725.
1548
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus in kiper prikolico Tehnostroj, enoosno, kupim. Telefon 041 680-684.	p
POSEST
PRODAM
NA Polani pri Jurkloštru prodam travnik, velikost 13.541 m^. Informacije po telefonu 040 891-578.	1378
SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m' (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot 4-sobno stanovanje. Brez bremen. Možna tudi menjava za dvoinpolsobno stanovanje. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba: Robi Kerš, telefon 041 727-301.	n
SVETINA, Javornik. Prodam dva vikenda za dve družini, 1.500 m' zemlje, takoj vseljivo. Telefon 041 847-093. 1527
STANOVANJE
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje, nadstandardno opremljeno, na Ljubljanski cesti 27, Otok, 1. nadstropje, oddam. Telefon 051 304-606.	1509
OPREMLJENO garsonjero na Lavi oddam. Telefon po 15. uri, 041 341-657. 1514
OPREMA
PRODAM
LEPO ohranjeno usnjeno sedežno garnituro prodam ali menjam za bukova drva. Telefon 051 219-330.	1549
Poklon uporu
Ob dnevu upora proti okupatorju se bo na Celjskem zvrstilo kar nekaj predprazničnih slovesnosti.
CELJE - Mestna občina pripravlja osrednjo občinsko slovesnost jutri, v sredo, v Parku svobode. Ob 17. uri bo zbranim spregovoril pisatelj Tone Partljič, kulturni program pa pripravljajo pevci in recitatorji OŠ Lava in Policijski orkester.
VELENJE - Osrednja občinska slovesnost bo v četrtek, 26. aprila, ob 19. uri v Domu kulture Velenje.
LAŠKO - Združenje borcev za vrednote nOb Laško, Javni sklad za kulturne dejavnosti Laško, Stik Laško v sodelovanju z občino pripravljajo proslavo v soboto, ob 11. uri na Reki pri osnovni šoli. Slavnostna govornica bo Andreja Stopar. Pred proslavo bo tudi pohod po poti X1V. Divizije.
NOVI TEDNIK
mali oglasi / informacije
23
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ostaja le praznina, solza žalosti in bolečina.
V SPOMIN
23. aprila je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
SLAVCI MLINAR
iz Završ pri Grobelnem
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo po-stojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ŽIVALI
PRODAM
PIŠČANCE brojlerje, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372.
1387
TELIČKO simentalko, težko 250 kg in teličko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 5735119.	1519 PAŠNO telico simentalko, brejo v 8 mesecu, težko 600 kg, prodam. Telefon (03) 5739-270, 051 470-362. 1518 TELICO, 220 kg, prodam. Telefon 031 574013. 1517 KRAVO za zakol in bika, 150 kg, prodam.
Telefon 041 547-769.	š 58
PRAŠIČE, težke od 25 do 70 kg, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 455-732.	š 52
HIMALAJSKO kozo z mladičem prodam.
Telefon 031 705-771.	š 54
DVA bikca, 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 690-535. 1531 DVE burski kozi, ena je stara sedem mesecev, druga dve leti, prodam. Telefon 041 208-207 ali 5794-372. 1535 ZAJKLI, breji, večje pasme, plemenskega zajca, telico simentalko, staro 17 mesecev, lahko za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 855-700. 1540 ZELO lepo telico simentalko, težko 600 kg, brejo v 7 mesecu, prodam. Telefon 031 744-941.	L 89
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo
si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v pomladnem jutru boleče si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
VERE SAJOVIC
iz Košnice pri Celju (11. 1. 1934 - 15. 4. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornici, pevcem in trobentaču.
Žalujoči vsi njeni
KMETIJSKI

OSTALO
PRODAM
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
š 575
PRODAM
VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 834-904.	1520
200 l zelo dobrega, čistega jabolčnega kisa, 1 EUR/l, prodam. Telefon 5794-079.
š 53
SENO, 3 EUR/kocka, prodam. Laško, telefon 051 228-922.	L 91
PODARIM
HLEVSKI gnoj, okolica Frankolovega, podarim. Telefon 031 705-771. Š 54
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p SVINJSKO polovico, s »špehom« ali brez, hranjena s kuhano hrano, prodam. Telefon 5740-172.	š 55
KRAVO, brejo 7 mesecev, staro 5 let in seno v okroglih balah, kockah in rinfuzi prodam. Telefon (03) 5774-806. 1289 ZA renault zelo ugodno prodam originalna alu platišča, 205/55/16, z gumami ali brez, vlečno kljuko in nov nosilec zadnjega odbijača. Telefon 041 858-725.
1548
naročite
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA bOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage
JOŽICE BUKOVSEK
iz Laške vasi nad Štorami (10. 3. 1951 - 8. 4. 2012)
se iz vsega srca želimo zahvaliti vsem vam, ki ste nam v tistih žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, Zdravstvenega doma Štore, UKC Ljubljana, še posebej dr. Zupanu za ves trud. Iz srca hvala bolnišničnemu župniku Andreju Urbanclu in našemu župniku dr. Vladu Zupančiču za cerkveni obred in darovano sveto mašo. Hvala kvartetu Grmada za odpete pesmi ob preranem grobu in cerkvenemu pevskemu zboru Teharje za odpeto sveto mašo. Hvala sodelavkam Sloresta za vso nesebično pomoč v času slovesa, Janiju Sivki za ganljiv govor ter sosedi in dobri prijateljici Dragici za vse opravljene molitve. Hvala tudi tistim, ki ste njej v spomin prinesli sveče, cvetje ali darovali za svete maše. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste na kakršen koli način nudili svojo pomoč, žrtvovali svoj čas in ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi naše
drage mame Jožice. In navsezadnje velika HVALA tudi tebi, draga MAMA, za vso tvojo ljubezen, ki smo je bili deležni kot tvoja družina. Hvala ti za tvojo potrpežljivost, za požrtvovalnost in hvala za vse velike malenkosti v življenju. Tebe in tvojo dobroto bomo močno pogrešali žalujoči: mož Polde, sin Miran z ženo Andrejo in vnuk Valentin
p
			
	E	N	KI 1 ZAPOSLITEV
POŠTEN 36-letni fant s podeželja z redno službo želi spoznati dekle, staro do 35 let, za resno zvezo, ki bi želela proti živet k njemu. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SONČNA POMLAD.
1491
PRAVNIK, simpatični, Celjan, 54 let, igra golf in tenis, želi prijateljico do svojih let. Telefon 041 248-647. 1529
UČITELJICA, 41 let, samska urejena želi prijatelja od 37 do 48 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 1529
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
DNEVNI bar Kaj, d. n. o., Kocbekova cesta 45, Ljubečna išče dekle za strežbo pijač. Telefon 031 393-249.	1410

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe ^ Telefon 051 377-900._GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas.	1354
tednik
VSAK ČETRTEK ob 12.15
ra^i^Dcelje
POGLEDI jUeJI^S
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Za ohranitev vrb ob Šmarskem potoku
Ob Šmarskem potoku rastejo številne vrbe, ki jih je treba redno obrezovati. Na tem območju imajo posebno tradicijo obrezovanja vrb, in sicer obrezovanje na glavo, zaradi česar so te vrbe izoblikovale posebno debela debla.
V njih so številna dupla, ki nudijo življenjski prostor številnim manjšim živalim, med drugim tudi izredno redki in mednarodno varovani vrsti hrošča puščavnika. Korenine vrb ob tem s svojimi koreninami stabilizirajo brežine in tako ohranjajo oblike struge in preprečujejo odnašanje rodovitne prsti. Na Zavodu RS za varstvo narave si tako prizadevajo za čim boljšo osveščenost javnosti o pomenu vrb in njihovega rednega obrezovanja. Skupaj z občino Šmarje pri Jelšah in Razvojno agencijo Sotla je zavod pripravil projekt Ohranimo tradicijo obrezovanja vrb ob Šmarskem potoku.
Zbrani na prireditvi so dokazali, da se da iz vrbovega šibja splesti marsikaj.
Pred dobrim tednom so v Stranju pripravili delavnice, na katerih so obiskovalci spoznavali uporabnost vr-
bovega lesa in značilnosti hrošča puščavnika, vsem obrezovalcem vrb pa so podelili priznanja. Na Zavodu
za varstvo narave upajo, da bo prireditev postala tradicionalna. AD, foto: IRENA ROŠKAR
Neobičajni zvoki v Velenju
V okviru Evropske prestolnice kulture so v Slovenj Gradcu pripravili prvi mednarodni Lajnarski festival.
Nekaj udeležencev festivala - med njimi so bili lajnarji iz Francije, s Češke in iz Švice - se je v soboto predstavilo tudi na velenjskih ulicah. V Velenju pred Centrom Nova in na Cankarjevi ulici so zaigrali člani kulturnega društva Lajnar Koroški.
Igranje na glasbilo v obliki zaboja z ročico ali po domače lajno, že dolgo ni več stalnica uličnih glasbenikov. Čeprav je imela lajna včasih tudi be-račevski pridih, pa je danes igranje nanjo prispevek k ohranjanju kulturne dediščine.
ŠK, BPT
Foto: BARBARA PERGOVNIK
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
»Jaz sem za Cele! »
Bogati pilštanjski portali
Irska prestolnica Dublin se v turističnih prospektih rada ponaša z zanimivimi vhodi stanovanjskih hiš, o podobnem bogastvu trga Pilštanj je pri nas žal manj znanega.
Na Pilštanju se je po prestavitvi glavne ceste v dolino čas ustavil, vendar so se iz prve polovice 19. stoletja morda prav zato ohranili bogati klasicistični portali, ki pričajo o nekdanjem blagostanju prebivalcev kozjanskega trga. Po bolj ali manj bogatem hišnem vhodu se še danes pozna, kako premožen je bil kakšen od prvotnih lastnikov pilštanjskih trških hiš. Graditeljem h kamnoseku ni bilo treba ravno daleč, saj je v pilštanjskem trgu delovala Kolarjeva kamnoseška delavnica, ki je lepšala hišne portale s pomočjo apnenega peščenjaka in litotamnijskega apnenca. In ker so imeli tržani Pilštanja nekoč visok življenjski standard, tam rozet, girland, lusk, rombov, kvadratov in podobnega kamnoseškega okrasja nasploh ne manjka.
BJ
Pilštanjski vhodi. Med zanimivostmi srednjeveškega trga Pilštanj so stavbni portali.