J/ICTOKE r/iC _ J 1 BUT iunited] mrv [states ffhWAR ^Wbonds hmfif ) and< W STAMPS Z BOJNE FRONTE: AFRIKA — Zavezniški letalci so sklatili 28 osiških letal pri napadu na Tunis, na razna druga pristanišča in železnice. Zavezniki so pri tem izgubili sedem letal, toda nobenega bombnika. RUSIJA — V novem sunku so Rusi vzeli Nemcem važno mesto Mozdoc v Kavkazu. To mesto se nahaja 60 milj od oljnih polj pri Grozniju, do katerih niso mogli Nemci priti. NOVA GVINEJA — General MacArthur poroča, da je japonski odpor pri Buni zlomljen, ko je padla v roke zaveznikom zdaj tudi misijonska postaja. Včeraj je padlo v boju za to postojanko 650 Japoncev. ANGLIJA — Vera j so ameriški bombniki pri belem dnevu napadli St. Nazaire na francoski obali. Tukaj je važna nemška baza za podmornice. Sedem ameriških bombnikov pogrešajo. SOLOMONI — Ameriški letalci so zadeli dve japonski križar-ki in deževali bombe na letališče Munda. » -o-- Naciji so potopili zajeto tovorno ladjo London.—Angleška admira-liteta naznanja, da je posadka neke nemške tovorne ladje isto pdWpi'fc;lio je ifflBfltf-vW angleška pomorska patrulja nekje v Atlantiku. Nemci so vozili blago skozi angleško blokado. Mesto da bi postala ladja angleški plen, jo je nemška j posadka sama potopila, nakar | so Angleži posadko pobrali na svoje ladje. -o- Poroka Miss Evelyn Pugel, hčerka Mrs. Mary Pugel iz 18911 Kil-deer Ave. se bo poročila z mornarjem Paul Pirosko. Poroka bo jutri zjutraj ob devetih v cerkvi sv. Kristine. Vsi sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu. Iz bolnišnice Mrs. Mary Spilar, 715 E. 159. St. se je povrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti sorodnikom in prijateljem za obiske, darila in kartice, želi, da bi jo ob priliki obiskali tudi na domu. Združeni narodi bodo premagali Nemčijo v dveh letih, nakar se bo podala Japonska, trdi profesor Jutri odidejo v armado Strica Sama sledeči naši fantje: Matt Lakan, 21640 Ivan Ave., Edward Gorše, 982 E. 207. St., John Zgonc, 18700' Meredith Ave., John Boldin, 870 E. 210. St., Rudy Sietz, 207. St. in Lind-berg Ave. ter Victor Luzar, 21130 Miller Ave. V soboto večer so priredili sorodniki in prijatelji tem fantom lepo odhod-nico pri Goršetovih na 207. cesti v Euclidu. — Le dobro se držite, fantje in zdravi se vrnite. to *a te Iz Chicaga, 111. se je oglasil mladi mornar Jovi Grdina, ki I naroča za vse prijatelje in znan- MORA VEDETI, ČE KUPI ^JSKO MESO, BO REKLA POSTAVA AMERlSKfllFoOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, JANUARY 4, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. %0. 2. Rusi se bližajo že latvijski meji Ruska armada je zavzela važno železniško križišče 27 milj za Kotelnikovskim. Rusi poročajo, da napredujejo na vsej črti v gigantski ofenzivi. ____ Moskva, 3. jan. — Zmagoslavne ruske armade so prodrle floblje v nemške pozicije južno od Stalingrada. Okupirale so ažno železniško križišče Remontnaja, 117 milj južnozahodno Stalingrada. Rusi so vzeli Nemcem tudi važno središče Elho-)v> globoko v Kavkazu. Najnovejše rusko poročilo zatrjuje, da lusi napredujejo na vseh frontah. ^ojaško letalo je treščilo ^hišovColumbusu }lColutnbus' O.—Goreče voja-lT° letalo je treščilo v soboto :j|Čer v neko hišo na južni stra-1,11 ttesta. Ena oseba je bila pri |m ubita in dve hiši sta se vne-: od gorečega letala. iT °gnjegasci so izvlekli iz go-9 !ce hiše, v katero je treščilo •1 tal°. eno truplo. Sodijo, da £ • bila oseba vržena iz letala. Ndci trdijo, da so videli le-P 10 goreti še v zraku malo 'edn° Je treščilo v hišo. Leta-Je 'zgeldalo kot kak komet, °f Je letelo proti zemlji. A--o- rtu1 ger^c* so uničili [ 550 nacijev ubitih |. air°—Grški gerilci so izti-i r % na katerem se je vozi-aLv/ • vojakov. Med It1.'" Solunom je skočil r ' s tira in pfe k o 'nasipi. Jm™^**: ki je bila na vlaku, ^ 8plodirala in ubila še one, r(, "i bilo ubitih pri padcu i )'z nasip. TT'K- Zakrajšek vabi na 0 K lj,udski shod 3 L snio za priobčitev: 7 I ' ' se zanimajo za rešitev 0 L^kega vprašanja v star j StVlVT01, Vflbim vljudno na 01 ljudski shod v to- 0 5. januarja, v Knau- 0 r pVorano ob pol osmih zve-sj, ' , °Sebn0 važno je, da se tenth ucleleže odbori prav Ifdanef'r* °menim naj' Jffo , slovensko vprašanje v JaZnem razv°Ju- 0 katerem tv,1Zdi Potrebno, da ga poja-|J n Javnostf. Tudi je važno, da l govorimo o našem delu, ki Sf lir*' nal°žili 3 slovenskim » 01— Rev. K. Zakraj- Sju^^0. novoletno darilo T? te' t b Slo^ar iz 63- TI*'til dobila leP° novoletno P^c °d sina Lojzeta, ki služi 1 feec na Hava^ih že 17 r,t|eveV' Poslal Jima je 600 do- ettj sinv v°jnih bondih. Pač zgle- |°r'kr • > baroka S i?1 . rs- John F. Jadrich, aA«iataT St- Euclid- na- 9H ' a se je na novega le-počila njih hčerka Lil- =5 Mi Ludvikom Miklavči-^gb^Bmabik, Minn. Stalingrad - Krasnodar, ter je oddaljeno 27 milj od Kotelnikov-skija, ki je bila glavna nemška baza za napade na Stalingrad. Elhotovo so Rusi zavzeli po enodnevni bitki. Obšli so mesto in udarili v sredino istega. Rusko poročilo tudi naznanja, da je ruska armada začela prodirati iz trdnjave Velike Luki. Nemci še vedno trdijo, da so Velike Luki v njih rokah, dočim poročajo Rusi, da so pobili nemško garnizijo v mestu do zadnjega moža, ker se ni hotela podati. Rusi ne pobijejo samo Nemce v masah, ampak zavzemajo tudi važne pozicije, razdirajo dobavne in komunikacijske nemške zveze in dobivajo v roke silno vojnega materiala. Na mnogih krajih se prezebli Nemci umiče-jo brez boja. Pravda, glasilo ruske komunistične stranke opisuje boje za Velike Luki. Nemško, poveljstvo je obljubilo vsakemu vojaku železen križec kot odlikovanje, ako ubranijo mesto, toda vsakemu ■ kroglo v prsa in kaznovanje njih sorodnikov doma, če se bodo podali. Zato je bil boj za to mesto najbolj krvav v zgodovini. Zadnja bitka za mesto je trajala ves dan in vso noč. Rusi so morali pregnati Nemce iz vsake hiše in jih pobiti. Požari številnih poslopij so razsvetljevali boriteljem temno noč. Ob jutranji zori je pa zaplapolala nad mestom rdeča ruska zastava z srpom in kladivom. Rusi prodirajo od Velike Luki v smeri proti meji Latvije, od katere so oddaljeni samo še 60 milj. -o- 18 let stari se bodo poslej sami registrirali Z 31. decembrom je končana registracija onih, ki so bili rojeni med 1. julijem in 31. decembrom, 1924. Odslej se bo moral vsak mladenič, ko bo dosegel 18. leto starosti, še isti dan registrirati pri svoji na-■ borni komisiji. Ste že kupili vstopnico? V nedeljo 10. januarja bo srnjakova večerja,in lovski ples, , kar priredi Euclid Rifle klub, -| kot vsako leto. Tisti, ki ste že - kdaj posetili to veselico, glejte, - da je tudi letos ne zamudite. - Prireditev bo v Slovenskem domu na Holmes Ave._ Mela zb°mica b0 danes rai vP°stavo> glasom katere tbe i V velj'avi sledeče od-Ba.elede Prodaje konjskega CL "e Smejo Pobijati v ^klavno živino. ena mesnica, ki prodaja »j L01680' ne sme Prodajati Ck£a mesa- vir a /^tavracija, ki hoče dl1 konjsko meso, mora imeti na vidnem mestu napis, črke dva palca visoke: "Tukaj se servira konjsko meso. Kdor se bo pregrešil zoper to postavo, bo plačal od $5 do $200 kazni, ali pa bo dobil zapor 60 dni, ali pa oboje. .četudi je konjsko meso povsem užitno, pa je publika upravičena, da ve, če kupi konjsko meso, ali če kupi goveje in da ne kupi drugega, če zahteva prvega. Ameriške podmornice se potopile Japoncem na-daljnih sedem ladij Washington.—Mornariško poveljstvo poroča, da so potopile ameriške podmornice v Pacifiku tiadaljnih sedem japonskih ladij. Med temi so bile sledeče ladje; dve veliki tovorni ladji, ena srednje velika potniška, ena srednje velika tovorna, ena srednje velika transportna, en srednje velik tanker, in ena mala tovorna ladja. Poleg tega so poškodovale podmornice Japoncem en ruši-lec. Te ladje niso bile še do-zdaj poročane. S tem so potopile ameriške podmornice Japoncem dozdaj 112 ladij raznih velikosti in tipov. -o- Frank Pucel umrl Včeraj zjutraj ob štirih je umrl na svojem domu, 17810 Dillewood Ave. pionir Frank i Pucel, poznan pod imenom Ko-lar, doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Več kot 31 let je delal pri American Steel & Wire Co. Družina se je naselila na ] svojem novem domu komaj pred 30 dnevi iz 167. ceste, kjer je stanovala 15 let. Star je bil 65 let. V Ameri-kuje prišel pred 41 leti. Pred ' ju fell je začerbolehati in od y tedaj je prejemal od kompani- ' je nekaj pokojnine. Malo se je 1 udejstvoval v javnosti, držal se J je bolj dpma in delal. Bil je . zelo hvaležen vsakemu, ki ga je J obiskal v njegovi bolezni. Bil je poročen i Marijo, ro- " jena Trlep, doma iz vasi Kle- s čet, fara Šmihel pri Žužemberku. Doma zapušča štiri sestre: Jozefo, Marijo, Terezijo in . Ano. Tukaj sta mu umrla dva ' brata, Anton in John, od sled- ' njega sta vzela za svoje sina 1 in hčer; hči je sedaj poročena • z Frank Tavčarjem. Bil je stari oče več otrokom 1 in zapušča poleg žalujoče soproge tudi širše sorodstvo. Bil 1 je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, in France Prešeren, št. 17 SDZ. Pogreb ima v oskrbi ; Grdinov pogrebni zavod, 1053 1 E. 62. St., kjer bo truplo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete in i potem na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. -o- Lep namen, ki ga pa ne bodo upoštevali Joseph Krizek, councilman 30. varde bo stavil mestni zbornici predlog, da vrne vsak councilman v mestno blagajno $500 od svoje letne plače, ki znaša $3,000. Ta denar naj bi se porabil za slabo plačane mestne uslužbence. Govori se, da mestni očetje ne bodo to nič kaj veselo sprejeli. Nove uradnice Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ je izvolilo za letos sledeč , odbor: Predsednica Agnes Za-i gar, podpredsednica Theresa i Yanchar, tajnica Jennie Mila-vec, 7809* Aetna Rd., zapisnika-• rica Mary Filipovich, blagajni-. čarka Stephania Možic, nadzor-> nice: Veronica Skufca, Mary t Skufca in Frances Zimmerman; - zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seja je vsaki 3. torek v mesecu. Naši vojaki ce pozdrave in voščila za sre- čno novo leto. Njegov naslov je: Joseph J. Grdina, S. 2nd C., Co. 3, 309 Navy Pier, Chicago, 111. n h u Mr. in Mrs. John Medves iz 6407 Spilker Ave. sporočata naslov sina Johna, ki je odšel k vojakom 17. decembra, sledeč: Pvt. John Medves, Service Btry, 325, F. A. Bn. APO 84, Camp Bowie, Texas. m m *a Za par dni je prišel domov Raymond Matjasic, sin Mr. in Mrs. Frank Matjasic, 1162 Addison Rd. V pondeljek zjutraj gre nazaj. Graduiral je iz šole v New River, North Carolina in je bil povišan v Pfc. Župan Lausche je ukazal da mestna zbornica zmanjša varde za štiri Clevelandski župan Frank J. Lausche je naročil direktorju postav, da začne takoj s potrebnimi postavnimi pripravami, da se prenaredi mestne varde tako, da jih bo iz sedanjih 33 samo 29. Prvi korak k temu bi bil to, da zbornica ne imenuje naslednika councilmanu Crownu iz 31. varde, ki je bil imenovan za utilitetnega direktorja. Mestni čarter dovoljuje samo 30,000 volivcev v vsaki var-di. Sedanja 31. varda ima komaj 10,000 volivcev, dočim jih ima 30. varda 50,000, Ker šteje mesto samo 878,336 prebivalcev, je komaj za 29 vard, ako jih denejo v vsako vardo 30,000. Mesto bi si prihranilo po $3,000 na leto od vsake varde, ki bi jo odpravili. -o- Ohijska legislature bo danes v zasedanju Columbus, O. — Danes zjutraj, v pondeljek 4. januarja, bo začela z zasedanjem 95. državna legislatura. Ker imajo republikanci večino v obeh zbornicah, bo šlo vse po želji guvernerja Brickerja, ki» bo začel prihodnji pondeljek služiti svoj tretji termin. -o- Vlada, je dovolila napraviti 150,000 ledenic Washington.—Urad za vojno produkcijo je dovolil zgraditi za prvo četrtletje 150,000 ledenic, da se nekoliko zamaši vrzel, ki je nastala, ko so tovarne prenehale graditi mehanične ledenice. -o- Nick Trček v bolnišnici Poznani Nick Trček iz 1006 E. 61. St. se je podal v Mestno bolnišnico. Nahaja- se v sobi št. 513, Lowman Pavillion. Zelo ga bo veselilo, če ga prijatelji obiščejo. Obiski so dovoljeni ob pondeljkih in petkih od 7 do 8 zvečer; ob nedeljah in sredah pa od 12:30 do 1:30 popoldne. Pozor, Euclid Rifle klub Naš gazda je ukazal, naj pridejo jutri večer vsi člani na sejo v Slovenski dom na Holmes Ave. Dali bodo poročilo, koliko vstopnic je vsak prodal in ukreniti bo treba še razne važ-ne stvari za nedeljsko veselico. Hider kliče poslanike domov New York. — Adolf Hitler premenjuje svoj diplomatski štab v inozemstvu, kot je naznanjal radijo iz Berlina. Poklical je domov poslanika iz Španije, Japonske in Švedske. S 1. januarjem je bil odpokli- -- can domov E b e r h a r d von Stohrer iz Madrida, general Eugen Ott iz Tokia in prince Viktor zu Wied iz Stockholma. Hitler je napravil to odredbo na nasvet zunanjega ministra von Ribbentropa. Iz Francije se tudi poroča, da bo odšla iz Nemčije domov japonska komisija, ki je opazovala dozdaj strategijo osišča v j Nemčiji. Komisija se bo vrnila ' domov preko Rusije. Cambridge, Mass. — Albert Bushnell bivši profesor zgodovine na Harvard univerzi, star 88 let in svetovno znan zgodovinar, napoveduje zmago zaveznikov nad Nemčijo v dveh leti, nakar se bo Japonska sama zrušila. Profesor Bushnell je napovedal že večkrat razne zgodovinske dogodke in je skoro vselej pravilno uganil. Leta 1914 je trdil, da bodo zavezniki premagali Nemčijo. Leta 1916 je napovedal vstop Zed. držav v vojno. V marcu 1938 je prerokoval sedanjo evropsko vojno. O sedanji svetovni vojni pravi, da bo vzelo še dve leti, pred-no bodo Združeni narodi premagali Nemčijo. Amerika mora biti pripravljena, da bo izgubi!?. m ter. - fcejv mjr^nj etr milijon vojakov. Mr. Bushnell je tudi napovedal še v januar- Otroci, rojeni po 14. sept. ne oproščajo vojaščine Državni urad za obvezno vojaško službo je odločil, da se otroci, ki so bili rojeni po 14. septembru 1942 ne smatrajo kot odvisne osebe in njih očetje radi njih niso oproščeni vojaščine. Stric Sam zdaj dolguje nad 112 bilijonov Washington. — Koncem leta 1942 je znašal dolg Zed. držav $112,470,920,266.70. V zadnjih 12 mesecih se je zadolžil Stric Sam za $48,208,785,114.57. Policija je našla truplo novorojenčka pod mostom Pod mostom pennsylvanske železniške proge na Warner Road je našla policija truplo dva dni starega dečka. Truplo je bilo zavito v dve prevleki za blazine. Seja in zabava Nocoj je seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ. Seja bo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji bo nekoliko vesele zabave. V bolnišnico V Glenville bolnišnico se je podal v svrho operacije Edward Susel, sin Mr. in Mrs. Anton Susel iz 15900 Holmes Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo._ ju, 1941, da bo Anglija zmagala Nemčijo do leta 1943, če ji bo dala Amerika vso pomoč. To bi se bilo tudi zgodilo, ako bi ne bila napadla Japonska, da so morale potem Zed. države deliti svojo silo v dve smeri. Profesor Bushnell pravi, da ni izvzeta možnost, da bo poskušala Nemčija napasti Zed. države z invazijo Zahodne Indije. Dalje pravi, da je Italija faktično že iz vojne in da bo ruska armada glavni faktor za zmago nad Nemčijo, ako bo vzdržala nemške napade. Dalje svetuje profesor Bushnell, da morajo Zed. države prevzeti Kanado, ker bi jo znala po vojni anektirati Rusija. Zed. države naj gledajo na to, da bo po vojni sklican kongres do imeli besedo tako premaga-ni kot zmagoslavni narodi. Vlada je določila mero tudi časopisom in revijam Washington.—Urad za vojno produkcijo je določil časopisom in revijam, koliko smejo porabiti papirja v letu 1943. Zaenkrat jim je odvzeto 10 odstotkov količine od one, ki so jo porabili v letu 1942. Časopisi bodo dobili količino, kot so jo porabili v letu 1941, da bodo lahko dajali samo plačanim naročnikom časopise. Časopisi ne smejo odslej več dajati časopisov zastonj. Dovoljeno pa jim je 3% za pokvarjen papir pri tiskanju. Revijam je dovoljeno tiskati 90 odstotkov naklade od tega, kar so jih tiskale leta 1942. Vzrok temu je, ker armada zahteva vedno več zmečkanega lesa za razstreljive snovi, in ker primanjkuje delavcev v gozdovih, radi pomanjkanja električne sile in materiala. TA BO ZDAJ ZGODAJ VSTAJAL Elyria, O. — Nek uzmovič je Vlomil v stanovanje Charlesa Horwitza in odnesel uro budilko, na kateri se vidijo Številke tudi ponoči. Takih ur zdaj več ne prodajajo. Tat se ni dotaknil zlatnine, ki je ležala blizu ure. MOŠKI PRIZNAVA, DA JE ŽENSKA Chicago, 111.—Policija je aretirala 30-letno Mildred Allen, ki je živela 12 let kot moški pod imenom Thomas Vernon. Mildred ali Thomas je imela "ženo" ter je pravkar kupila štiri mesece starega otroka na obroke. Zadeva je prišla na dan, ker se je zdelo sumljivo dr. Hoff-manu, da njegova hči, ki je bila "žena." Thomasa Vernona, toliko časa ne sporoča o rojstvu otroka, katerega je pričakovala. Dr. Hoffman je šel na dom| svoje hčere z detektivi in tam mu je hči priznala, da je njen soprog v resnici le ženska. Da bi pa vso stvar še dalje zakrivala, sta kupila od neke Vivian Anderson otroka, za katerega sta plačala $2 takoj, ostalo sta obljubila pa plačevati na mesečne obroke. Miss Allen, oziroma Thomas Vernon, je priznala, da je doma iz Wiscortsina, da je hči farmarske družine in da ima 11-letnega isina iz prejšnjega zakona. "AMERIŠKA DOMOVINA" 4 AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBKVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio _ _ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $850 per year. Cleveland by mall $7.50 per year V. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months ______Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 2 Mon„ Jan. 4, 1943 Partizani v pravi luči Mi smo na tem mestu že nekajkrat poudarjali, da je konflikt med Mihajlovičem in partizani samo v korist Hitlerju ter smo v več člankih poudarjali svoje mnenje glede partizanov. Rekli smo, da je vsak spor na domači fronti v Jugoslaviji v škodo zavezniški stvari. Rekli smo, da bi morale biti vse odporne sile proti osišču v Jugoslaviji pod enim samim poveljstvom in ker zavezniki priznavajo še vedno samo generala Mihajloviča kot glasitelja njihove stvari in stvari vseh Združenih narodov in ker smo iz vseh danih poročil, ,ki so nam bila na razpolago videli, da je edino1 Mi-hajlovič v pravem, ko vodi strategično bojevanje proti osišču ter obenem pripravlja teren za invazijo ameriške ali zavezniške bojne sile, smo se tudi mi postavili na to stališče, ter izjavili, da je edino Mihajlovičeva bojevniška taktika prava. Mihajlovič je skušal kolikor mogoče škoditi osišču, obenem pa kolikor mogoče varčevati s svojo bojno silo, da- bo pripravljena ob času, ko bo prišla zavezniška armada na Balkan. Nasprotno so pa partizani prav s tako vnemo pobijali svoje ljudi, kot so pobijali Nemce in Italijane. Iz zanesljivih virov vemo, da so partizani pobili najmanj 2,000 domačinov, torej morda več kot so jih pobili Nemci in Italijani skupaj. To nam ni šlo v glavo zlasti še, ker smo prepričani, da bi bilo treba pri belem dnevu iskati v slovenskih krajih ljudi, ki bi bili na strani osišča.. Ta civilna vojna v Jugoslaviji je bila gotovo všeč Hitlerju in Mussoliniju. Dokler se namreč domačini pobijajo med seboj, je to delo prihranjeno nemškim in italijanskim divizijam. Zato smo obsojali delo partizanov in bili v tem menda popolnoma sami med slovenskim časopisjem v Ameriki. Ne samo da smo bili sami, ampak so pri tem nekateri slovenski časopisi priobčali cele članke, v katerih so povzdigovali partizane do neba. Zadnje čase je pa udarila po partizanih tudi Prosveta, ki prinaša proti partizanom še celo boljše dokaze, kot smo jih mi. Zdi se nam vredno, da ponatisnemo nekaj stavkov iz uredniškega članka Prosvete od 29. decembra prošlega leta. Prosveta piše sledeče: "Vse kaže — kakor posnemamo iz najnovejših poročil in pojasnil — da je jedro spora med Mihajlovičevimi Četni-ki in nasprotnimi "partizani" v Jugoslaviji sledeče: Mihajlovič postopa ves čas svojega odpora po vojaško in strategično. Ker ni imel na razpolago velike armade in ne dosti streliva, je delal previdno in hranil z ljudmi in materialom; napadal je le takrat, kadar mu je bil uspeh zagotovljen, to se pravi, da ni riskiral četnikov in municije kar na slepo. Mihajlovič računa v dnevom, ko bo lahko svojo ofenzivo sporedil z velikimi zavezniškimi akcijami, v glavnem z invazijo Jugoslavije. Oddelki "partizanov" na drugi strani so nestrpni, zato jim ne. ugaja Muhajlovičeva strategija. "Partizane" vodijo komunisti in njihovi sopotniki. Mi razumemo, da je v "partizanskih" četah mešanica pristašev vseh bivših strank in pravih komunistov je najmanj med njimi, toda komunisti so najbolj agresivni in najbolj vratolomni po svoji stari taktiki, zato so povsod na čelu — vga ta mešanica ima pa to skupnost, da je nestrpna, da noče čakati, da kar drvi v boj brez ozira na posledice . . . Razumeti je treba, da so se komunisti v Jugoslaviji, kolikor jih je bilo tam, pridružili Mihajlovičevemu četova-nju šele po 22. juniju 1941, ko je Hitler napadel Rusijo. Prej so bili pasivni, kakor so bili komunisti v Ameriki in povsod; prej so imenovali vojno s Hitlerjem "imperialistično" in so jo ovirali. Ampak po napadu na Rusijo so komunisti povsod postali čez noč najhujši bojevniki z nacifašisti in največji patriotje — samo zaradi Rusije. Oni gledajo samo v Rusijo, ves svet mora pomagati Rusiji, ves svet se mora vrteti samo okoli Rusije. Vse, kar je v tej vojni važno zanje, je važno zaradi Rusije. Takšno je stališče komunistov po vseh deželah po 22. juniju 1941. Tako je bilo tudi v Jugoslaviji. Komunisti so postali čez noč veliki bojevniki, ampak ne za Jugoslavijo, temveč v interesu Rusije. Konflikt z Mihajlovičem je prišel kmalu. Mihajlovičevi četniki so bili komunistom prepočasni. Udariti je bilo treba po Nemcih in Italijanih na vseh koncih in krajih, udarjati neprestano, dvigati največji krik in ropot! Zakaj? Zato, da Hitler pošlje čim več divizij v Jugoslavijo in tem manj na rusko fronto! Kdor se je protivil tej njihovi taktiki, je bil takoj —t izdajalec in fašist!.Tako so obdolžili tudi generala Mihajloviča, da je v zvezi s kvizlingom Nedičem in italijanskimi fašisti, kar je bila največja zlobnost. Vodia "partizanskih" čet v Jugoslaviji je madžarski komunist iKiOsta Nagy. Ker je bil Nagy prostovoljec v španski lojalistični armadi, se je ponašal, da nekaj ve o vojskovanju in lahko kritizira Mihajloviča. Zato je postal vodja. Nagy je usmeril vse svoje delovanje na interese Rusije in v tem smislu vodi svojo vojno v Jugoslaviji. Njemu ni nič za koristi Srbov, Hrvatov in Slovencev — nič mu ni za življenja jugoslovanskih revežev, glavno je, da bodo Nemci in Italijani in Madžari in Bolgari čim bolj zaposleni v Jugoslaviji, da pojde manj vojaštva v Rusijo. Koliko ljudi bo pri tem pobitih, koliko vasi požganih po maščevalnih nacifašističnih krvolokih zaradi "partizanskih" vratolomnosti, se N|agy ne briga. Takšna je ta "partizanska" zadeva v luči najnovejših in objektivnih pojasnil. Bodočnost pa bo — in morda prav kmalu — pokazala, katera taktika je boljša: ali Mihajlovičeva treznost ali Na-gyjevo slepo drvenje čez drn in strn." BESEDA IZ NARODA Seja JPO okrožje Waterloo Rd. št. 35 Odboru in članom naše lokalne postojanke tem potom sporočam, da se vrši seja 5. januarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., to je, v torek ob osmih zvečer. Prošeni so vsi stari odborniki kot tudi celoten odbor, da se te seje gotovo udeležite, ker to je naša zadnja seja pred skupno sejo novoizvoljenih zastopnikov za leto 1943. Torej vas prosim, da to vabilo upoštevate. Seja bi se bila morala vršiti že zadnji torek, a mi je bilo nemogoče sklicati jo, ker sem bil sam preveč zaposlen z raznimi deli. Zato pa smo se zakasnili za en teden in mislim, cla je tudi vam všeč, da se je premestilo sejo za teden pozneje, kajti med prazniki je težko obdržavati seje. Zato ste pa sedaj prošeni, da gotovo pridete vsi in da ja nikogar ne manjka na tej seji. Že sedaj pa vas opozarjam na skupno sejo za vse novoizvoljene zastopnike, da se bo ista vršila 26. januarja v Slovenskem delavskem domu. Prošeni ste, da se gotovo vsi udeležite te seje. Nikar ne pozabite, kateri ste bili izvoljeni na svojih društvenih sejah. Vse društvene tajnike pa prosim, da če še niste poslali pooblastil novoizvoljenih zastopnikov, da jto nemudoma izvršite in prav tako, če je vaše društvo odločilo kakšen dar v namen pomožne akcije, da to takoj odpošljete. Nekaj društev st> je temu že odzvalo. Torej ne pozabite na sejo v torek stari odborniki kot zastopniki. Naj vam bo to edino obvestilo, posebnih dopisnic ne bom pisal. Pridite! J. F. Durn, tajnik. -o- Pogovor z narodom Pozdrav in iskreno voščilo v tem novem letu vsem mojim rojakom, znancem in prijateljem. Ker je to leto 1943 leto 40 letnice, sem se namenli, da bom v tem letu začel z opisom mojih trgovskih doživljajev med narodom, kako se je naša metropola razvijala in znjo trgovina ter vse kar je v zvezi z razvojem in doživljaji, ki smo jih imeli v teh 40 letih. In, ker je za zgodovino potrebno tudi omeniti one, kateri so v teh letih nas zapustili in odšli v večnost, bom omenil tudi iste, ki so z nami delili vesele in naporne dni in potem odšli v drugi boljši svet. Za to mi bo služila knjiga, kjer so popisani zapiski živih in umrlih. Spominjam se, da smo že pred leti s zanimanjem čitali o dogodkih pred 25 leti, če pa vzamemo še dlje nazaj, recimo od početka naših trgovskih podjetij, kar sega do leta 1903, celih 40 let, bomo našli v tem več zanimivega in se spomnili ki žive tiho in skrito pred javnostjo, isti bi lahko marsikaj povedal iz doživljajev, kako potrebno je da bi se priglasili, nekateri bi1 vedeli veliko povedati, tem bi bil narod hvaležen za njih poročila. Žal, da se nekateri bojijo in mislijo, da so brez pomena, ali da so vsiljivi in da zanje nikdo ne mara. Toda, to ni res, res pa je, da bi ljudje poročila z veseljem prebirali. Vse kar je treba je to, da se priglasijo, potem uredimo za čas in za dogovor oziroma razgovor. Dokler bomo polagali toliko na narodnost in za to da bi naš narod še dolgo živel kot narod, bo vsekako potrebno, da bomo medseboj oživljali našo narodnost s tem in v tem kar smo že doživeli, prestali, doprinesli. Hvaliti se moramo s tem, kar je v narodu dobrega. Prikazovati naši mlajši generaciji one dobrine naroda, katere so narod spremljale vseskozi do današnjega dneva, da je to kar je. Da bi na ta način tudi za-nami . sledili naši nasledniki, kajti, če se zgubijo lepe narodne lastnosti, lepe navade in čednosti, katere je narod nosil s seboj rod za rodom, potem narod ne bo več tak in tisti, kakor je bil. V valovih amerikanizma in mehkužnosti, v modernih no-votarijah bo narod zgubil naj-dragočenejšo vrednost in se polagoma, pogreznil v grob take moderne novotarije. Za to je potrebno, da se -zopet in zopet ozremo na one, ki bi nam povedali iz svojega življenja trpkosti in dela, ki so ga preživeli iz mladih v stara siva leta. A. Grdina. Članicam dr. sv. Rešnjega Telesa Najprej želim vsem srečno miru in blagoslova polno novo leto tako članicam kot tudi našemu drugovnemu vodji Rev. Slapšaku. Vsem, ki ste šli odboru tako lepo na roko v pretežnem letu zlasti našemu duhovnemu vodji naj vam bo dobri Bog stoteren plažnik. Lepa hvala tudi Ameriški Domovini, ki nam je dejala reklamo skozi vse leto. Prav lepa hvala vsem in vsakemu posebje, ki je kaj pripomogel k napredku tega društva. Prav tako želim sreč-no in zadovoljno novo leto vsemu osobju Ameriške domovine kakor tudi vsem čitateljem tega lista želi Anna Gliha, predsednica. (Op. uredništva: Priobčili smo samo toliko Vašega dopisa, ker ostalo bi ne imelo sedaj pomena. Dopis smo prepozno prejeli, da bi ga bili mogli priobčiti v sobotni izdaji.) -o- Božični večer naših mornarjev v Kanadi Montreal, 27. decembra (J. I. C.)—Jugoslovanski pomorščaki, ki so se o božičnih praznikih lu, g. P. Čabrič je priredil božični večer častnikom ladij "Dunav" in "Dinara," v hiši g. G. Sigmund-a, uradnika generalnega konzulata, a moštvu v eni tukajšnjih gostiln. Drugi zopet so bili povabljeni na dom nekaterih jugoslovanskih izse-ljenikov. G. Arnatov, tretji in-žinir, je očaral goste s svojim prijetnim glasom, ko se je pri petju narodnih pesem spremljal na kitaro. Vse moštvo je dobilo darove od "Navy League of Canada," takozvane Ditty Bags, zavoje s cigaretami, volnenimi jopiči, nogavicami, zdravili, milom in sličnimi malenkostmi. Bolniki, ki leže v bolnicah so dobili darila po pošti. Akoravno žive v večnih skrbeh za svojce in kljub težkim gospodarskim okoliščinam, v katerih se nahajajo njihove rodbine v domovini, ki je pod tujčevo peto ali pa pod vlado izdajalcev, so naši pomorščaki vendar prepričani, da bo domovina kmalu osvobojena in da se bodo po zmagi zopet vrnili domov, kjer bodo videli svoje drage in jim pomagali. Pripravljeni so, ako potrebno, prekiniti svoj dopust in zopet prevzeti službo na ladjah, ako bi mogli tako pripomoči k zmagi zaveznikov in osvobojenju svojega naroda. Prav posebno se zahvaljujemo Navy League za bogate darove, ki jih je poklonija našim pomorščakom za božič. Umrl v Teheranu marsikaterega imena, ki je bilo že drugače pozabljeno. Kar je za nas še kaj vrednega, je naša zgodovina, ta se pa najde le na tak način, kjer se z datunom berejo dokazi. K temu bi bil zelo hvaležen tudi našim pionirjem, jkat&re imamo še medseboj, če bi eden ali drugi prišel na okrog in mi sporočil svoje doživljaje, kar bi prišlo polagoma eno z drugim v javnost za poznejša leta drugi naši generaciji. Še mnogo je naših pionirjev, nahajali v Kanadi so dobro za-1 služili svoj kratki počitek na potu v New York, kjer se bodo pridružil jugoslovanskemu Seamen's Pool-u. Bojžičnji predvečer in praznik so praznovali v krogu prijaznih izseljenikov, pri katerih so našli ono prisrčno in toplo naklonjenost, ki je vsakomur potrebna v teh težkih dneh, posebno pa ljudem tako daleč od doma in od svojcev. Generalni konzul v Montrea- Zdravje - naše bogastvo Leto 1942 je zanami. Za marsikaterega je bilo končano leto srečno. Imel je zdravje in dober zaslužek. Toda za marsikaterega pa je bilo leto 1942 jako žalostno. Na milijone očetov in mater je žalostnih, ker ne vedo, so li njih sinovi še živi in zdravi. Na milijone fantov in mož zre smrti v oči dan za dnem; za te( pa je bilo prav kar minulo leto polno žalosti. Pa tudi med nami doma je marsikateri, ki je moral ostati med prazniki na bolniški postelji in med tem je tudi moj prijatelj Mr. John Prišel, ki stanuje na 15908 Parkgrove Ave. (v Collinwoodu). Ko sem se zadnjo nedeljo mudil v Collinwoodu, sem obiskal tudi omenjenega in rečem vam, da sem bil žalosten. Tak hrust in močan pa je prisiljen ležati na bolniški postelji. Mr. Prišel je poznan daleč naokoli kot dober družabnik. Mnogim je že pomagal z dobrimi nasveti pri nakupovanju zemljišč. Je pa tudi agilen član društva Najsvetejšega Imena in se je vedno rad in z veseljem udeleževal društvenih sestankov in društvenih sej. Priporočam vsem članom društev Najsvetejšega Imena, da se ga spominjate v molitvi, da bi mu Bog dal zopet ljubo zdravje. Zdravniška znanost ni toliko mogočna, da bi komu mogla vrniti zdravje, če ni to božja volja. Zato pa prosimo vsi Do-brotljivost božjo, da našemu prijatelju in društvenemu bratu dodeli zopet neprecenljivi dar zdravja. Ti pa, dragi prijatelj in društveni brat, Mr. John Prišel, v resnici imaš veliko pokoro v svoji bolezni; pomni pa, katerega Bog ljubi, ga tudi tepe. Tebe še posebno ljubi, ko Te je obiskal s tako težko boleznijo. Upaj pa in bodi prepričan, da je , ta bolezen v Tvojo korist. "Te-1 pi me na zemlji, v večnosti mi prizanesi. . ." tako so rekli svetniki. "Oče, ako je mogoče, vzemi ta lcelih -trpljenja od mene, pa ne moja ampak Tvoja volja ' naj se zgodi . . ." Tako je molil j naš Zveličar predno je šel v trpljenje za nas grešnike. Tudi Ti reci tako. če smo dobro radi sprejemali, pa naj bo še slabo v božjo čast. Je že tako na zemlji, da smo podvrženi trpljenju. Trpimo to "Wa cannot hsrc all « vant if our aoldiera and aailoi* art to hava all thay naad." —Franklin D. Boom—m mrSonl mm BUY WAR BONDS naše trpljenje udani v voljo božjo našega Stvarnika in naše trpljenje bo našim dušam v zve-ličanje. Vsem, kateri ste ob koncu leta morebiti v bolezni, žalosti in vsem, ki nastopimo novo leto v nadlogah, pa želim udanost v usodo, katera nam je namenjena. Le ako udani v voljo božjo prenašamo svoje zemeljsko trpljenje, nam bo potem tudi v dušno korist. Vsem fantom-vojakom, vsem staršem in prijateljem vojakov pa želim srečno novo leto 1943. Dal Bog, da bi bilo leto, katero sedaj nastopamo, nam v veselje, da bi že skoro zavladal tako za-željeli mir ljudem na zemlji in da bi se naši fantje čimprej vrnili zdravi in veseli z bojnih poljan k svojim dragim. To so moje iskrene želje in voščila vsem čitateljem Ameriške Domovine. Obenem pa naj izrečem zahvalo uredništvu, ki je moje dopise tekom leta priobčalo; enako tudi lepa hvala vsem čitateljem, ki ste čitali. Vem, da vsem ni bilo po volji, če se pa komu ne dopa-dejo moji dopisi, pa naj najprej pogleda na podpis dopisnika in če mu ni po volji, ga pa čitat ni treba. Vsem pa nihče še ni ustregel in tudi ne bo. Pozdrav vsem rojakom in srečno novo leto 1943 vam želi, Jakob Resnik. V neki naši hribovski vasici, ki se na strmem pobočju dviga iznad reke in ki dospeš vanjo po težavni hoji navkreber, sem se seznanil z imenom kmeta Janeza Smolarja, čigar usoda me odslej ves čas zanima. Priše sem bil tjakaj nekega vročega poletnega dne, šel sem bi' vzdolž kratke, neenakomerne vrste vaških hiš in sem obsta pred vegastim, bunkastim obzidjem. Odprl sem vsa razškle-bedrana vrata in sem stal na bornem pokopališču, čigar grobovi, že napol pogreznjeni, so zavzemali prostor med cerkvijo in obzidjem. Tu so bili videli prastari, kovani križi, nekateri so bili tako zdelani od rje, da so vidno razpadali. Krog križev so cvetele rože v pestrih, veselih barvah, in visoko nebo se je modrilo n.ad pokrajino. Nekaj trenutkov sem mirno stal in 'sem srkal vase podobo tega pokopališča. Potem sem začel hoditi med vrstami grobov in sem si ogledoval križe. Zgodovina vse te vasice je bila začrtana v napisih. Ti rajni so bili rojeni v tej vasi ali pa so bili doma iz bližnje okolice. Mirno so bili dokončali svojo pot in so svojo majhno imovino prepustili mlajšim. Usoda tega je bila slična usodi drugega, skoraj nobeden ni bil skočil iz red.a, vse tiste strasti, ki so zunaj besnele skozi svet, niso prodrle do semkaj. Ogledoval sem si grob za grobom in zdaj sem obstal on-di, kjer sta zvonik in cerkveni zid oklepala kot. Tu je bil še en grob, en edini in samcat grob, ki so ga nekako odločili od drugih grobov. St«l sem pred njim, preletel sem napis, videl domače kmečko !ime in sem že hotel oditi, ko mi je noga mahoma zastala. Stopil sem bliže, skonil sem se naprej, bilo mi je, ko da nisem prav videl. Nato sem se vzravnal, z roko sem si pogladil čelo in sem se ozrl okrog, ko da bi se hotel prepričati, kje da sem px-av i prav. Zakaj, tu sem razbral nerodnih črk, ki jih je krneči roka naslikala, tole: "Jan< Smolar, rojen tukaj, umrl Teheranu (Perzija) ..." Umrl v Teheranu, v Perzij . . . Kako pride naš človek te hribovske va,si v Perziji Kako je moglo življenje vtfj človeka tega tihega, žilavel samozavestnega rodu v take divjem loku iz njegove smel ^ Ali se je bilo v tem Jan^ 1 Smolar ju (po njegovih prad dih prebudilo kako pustolovs nagnjenje, ki mu je zmeša kri? Ali si je naprtil kako k^ vdo? Ali mu je nekdo, nema da pisec kakega starega omle e| nega šunda, ki ga je bil n® kje na podstrešju, naslikal v».' 1 jive in pisane podobe nekc, daljnega sveta, sveta, ki i' Tji več bogatije na razpolago, tale borna, hribovska dom5* vas? t v Kiijigaii je zapisano, u" tudi v Perziji visoke gore, se dvigajo tako visoko v n' kot pri nas. Janez Smolar fečirej tudi ondi videl take p" be, kakršnih je bil navajen devati v domovini. V tihih,1 nih urah, ko se človek zal" vase, je pač kdaj .v mislih' pal skozi hiše svoje vasice, mara je za veliko mizo v d<" či krčmi na dolgo in široko' kladal svoja doživetja in goče se je domislil tudi kak dekleta, ki mu je zagrenila mačo vas in ga pognala v jino. ... V rojstni vasi je čer zvonilo Marijo, a v Ps ji je muslimanski hodža z nareta pozival k molitvi s jim pojočim, enakomernim som, ki je donel v sinji so® orienta. . . . J iviogoce se je janežu rju v Perziji dobro godi' srečen le ni bil. Zakaj, i'1 človek ni srečen, ki ga ra* domotožje. In kako bi si P' niji drugače, ko s tem, d mu je tožilo po domu, če j' gov grob v hribovski vasi je umiral daleč tam v oi'J v Teheranu, je izrazil želj hoče počivati v domači In tako se je še enkrat odP na daljno pot, pripeljalis mov tega moža, ki je za 1 umolknil, v čigar oči ni p1'1 nobena svetloba več in fl" podoba s te poti; pripelji ga skozi dva dela sveta se11 odkoder je izhajal. In ta' ži zdaj kmet Janez .Smolm ri čevlje globoko, pod zel{ poljskimi cvetlicami pf rušo. Domače gore spet l jo nanj, in samo železni V se vanj polagoma zajedj ve povedati o pustol" blodnjah domačina krog | vice sveta: "Umrl v Tm | v Perziji ..." iiiihih«1 \ * verja -aTp giiiiilfl > Farmar Krjavelj je i111 lo hudomušno mulo. Ka1 je stopila trma v gl^'f kjer že imajo mule svoj°| je ni spravila živa duša j ' sta, dokler se sama ni p|j la" M Ko sta tako nekega 0 kala farmar in mula ^; da bi muli minila trma, J šel mimo okrajni živin0 nik. Farmar ga vpraša, zna kako zdravilo, ki bi P lo muli njene muhe. je rekel, da ima tako z pri sebi. Seže v torbic0 muli nekaj praškov. Mula je praške poži"' e lo pomigala z ušesi, V° t zavrtela rep ter jo vlila ( t cesti, da se je vse kadil0 "Koliko stanejo P1' vpraša farmar zdravnik'1 ^ "En kvoder." » "Tukaj imate kvodeA { jih dajte pa še meni za ; ar j a, da bom mulo ujel- ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. eiru se je ta prikazen čudila. "Cesa neki iščeta ta človeka todi po goščavi?" s> je, "ako sta lovca, ven-ne bosta nosila divjačine v Njenem košu." Tiho je se-na bukvi in neprestano zrl, bosta počela. •ladi sluga odloži koš z ra-ter ga postavi na trohneli ' Potem pa odgrne plahto ! koša prinese majhno dete Ba Položi v resje. Gosposki ek s puško se je naslonil ii'astovo deblo in nekako za-|lv° gledal na otroka, ki je ■emakljivo ležal na tleh, '0v sluga pa ga je neprene-a Pogledoval, čaka je pove- iter je od začetka mislil, da ete mrtvo, da sta morda ta ;|uica dojrinesla kako h'u-!lstvo in mislita sedaj ot-! tukaj skrivaj pokopati, •o začne čez nekaj časa ot-Jokati ter valjati se po f Z(lela se mu je ta uganj-^ bolj čudna in nemirno je 0Val> kaj mislita storiti. molčalo, ti vragovo se-renčal je bradati možek, ete ni hotelo utihniti, "si-A Zavijem vrat, da ne bo-?ec dihnilo." az tudi menim, gospod," se sluga zaničljivo, "da 0 najbolje stopiti na vrat ^mazili in jo potegniti za *ot mlado mačko, da bi se /Nemara /bi prišel ' u memo, in potem bi bilo iastonj." kako dvomljivo je zmajal z glavo, kot ne bi vedel '}.kaj bi storil. ne bi bilo sramotno, f, ^dolžno, slabotno i" Ko bi se dalo kako dru- :0] drugače storiti?" kro-, Se je sluga in kazal vrsto "I no, pa ga obesimo tee !!a Vej°> Potem si ne L: 0(:ita«, da ste ga umori-J' u|° bo pa vendar-le. To « I Vendar abotno, ko bi ga I Potili, ko sva premagali6 težave, slednjič boleh pripravili, da rba rečem l|a l! 0 *ga pokopi jeva, še Juk • Ca..ne bo vedela> da (f, aJ leži. Ne vem, da ste S " | kar hočeš, jaz ne mo-'lia ' Ptlljcu je zastala belin J1e2lku> vzel je puško v 1.0 hosti. JeKv- ara>' godrnjal je f ^o sluga, "ti si baba, fčrv1?- ~~ Sedaj-le pa ti sic POginil — ni dru" f" ž* ne bi hodil° prav iz Se je popravil hu-Pfi ' a Prašno delo, ali Pe-lu n- trenutku samega L Vede1' kaj bi Počel, 5L Je na ves glas: "Pe-J u'Ver- ti hudobna,-kaj TrT Strmo skal° ter hill pomoč. ' SS Se je Preplašil in V sa!!1, ali videvši, da je zgrabil je z en« ro-B ob °2' 2 drugo pa dete, "'JrmJ s hudobnim sme- ! bii !,pftru' rekoč: "Le ; u> ti pokveka, vidiš to-le svitlo stvar? Najprej velja tebi, potlej pa otroku." Peter je zavihtel sekiro, ali roki ste se mu tresli in sekira mu je ušla iz pesti. Ta. trenutek je porabil nasprotnik. Zgrabil je Petra ter mu nastavil nož na prsi kriče: "spoznaj svoje grehe, bije ti zadnja ura." V take j smrtnej nevarnosti je čutil Peter nečloveško moč. Zgrabil je morilca za roko, v kate-rej je držal nož, potem pa se mu skuša izviti iz rok. Dolgo sta se premetavala in suvala sem ./ter tje, obadva sta bila korenjaka, slednjič pa se posreči Petru, spraviti nasprotnika na tla ter mu izviti nož. Sedaj je prišla vrsta nate, da se obtožiš svojih črnih pregreh, grdavž!" kričal je razsrdeni : Peter, tlačil s koleni nasprotnikova prsa, da je ta kar pena tiščal: "vdaj se in pojdi z menoj k sodni j i, ali pa ti kar zabodeni to morilno orožje v prsi; gowri!" Peter sicer ni imel v resnici volje doprinesti takovo djanje, ali hotel je s tem oplašit mo- j rilca ter ga prisiliti razodeti 1 vse skrivnosti tega početja, za- i toraj mu reče čez nekoliko časa: "Ako hočeš iti z menoj in : povedati pri sodniji, čegavo je i to dete in kdo je oni tujec, ekr- ] bel bom, da se ti ne bo dosti hudega zgodilo; zamolčal bom, da si hotel dete umoriti, in to ti bo zlajšalo kazen." Hudobnež se je zaničljivo po-smehnil in dejal: "Ti zviti lis-j.sk, ti bi me rad spravil v luknjo, meniš, da ne vem, ne zaupam ti nič. Nikdar ti ne bom povedal, čegavo je dete." "Pomisli, da si sedaj v mojih rokah," dejal je Peter, ter ga vedno še krepko tiščal k i tlom. Ta v stiski jame klicati svo- j jega gospodarja na pomoč, ali | on je že bil Bog vedi kje; ni ga slišal. Slednjič videvši, da šo •Petrova kolena le pretrda, jel ga je prositi, naj ga izpusti, da mu bo vse povedal in tudi ž njim poj de k sodniji. Peter ga izpusti ter se skloni kvišku, ali ta trenutek je porabil nezvest-než, in ko bi trenil, skočil je k detetu, prijel ga za noge ter vzdignil nad prepad. "Sedaj-le pa," kričal je pene se- jeze, "ali me pusti pri miru in dam ti otroka živega, ali pa ga treščim v prepad, da se razleti na tisoč koscev, potlej pa stori z menoj, kar hočeš —. Razsodi kar misliš!" "Brezbožnik!" cljal je Peter "ali more peklenšček tako hudoben biti, kot si ti, pusti nedolžno dete, ki ti ni storilo nič zalega, sice? te zadene pravična kazen božja." "Izpustim te, samo otroku ne stori žalega," govoril je Peter skoraj s prosečim glasom. "Ali prej mi še prisezi, da ne boš eno leto nikomur nič povedal o meni in mojem tovaršu. Reci pri sodniji, da si vzel otroka ciganom, ali pa, da si ga i našel v gozdu." "Kaj pa misliš, za božjo voljo! tega ne bom prisegel, pred Bogom se ne bom legal." "Kakor hočeš, razsodi urno, sicer dovršim svoj namen." (Dalje prihodnjič) 1942 DEC. 1942 □CfflfflaffliiJ MffiSiiffližj lHiMM8j|!?| li mmmm jjMitpior j KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUAR 10. — Zabava z kartami v korist vojaškega sklada, priredijo mladinska društva fare sv. Vida, v cerkveni dvorani. 16.—Glasbena matica, plesna veselica v SND. 17.—Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava 30-nice v SND. 17.—Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple Heights, O., ob 7:30 zvečer ob priliki pet-letnice obstoja. 23.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KS^J, plesna veselica v SND. 24.—Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 29.—Rooseveltov ples v SND. 30.—St. Vitus Bopster Club, plesna veselica v SND. 30.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. FEBRUAR 6.—Društvo France Freše-ren, št. 17 SDZ priredi plesno veselico v aditoriju SND na St. Clair Ave. 13.—Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ bo priredilo v SND domačo zabavo ob priliki 33-letnice obstoja. 14.—Društvo Ribnica, št. 12 Angleški leMec W. B. Hay, ki ga milima na sliki, je , bil že med pogrešanimi, ko je bilo njegovo letalo sestreljeno iz zraka v bojih z Rommelovimi četami v Severni Afriki. Po enajstih urah hoje skozi puščavo pa se je zopet pokazal v Dabi v Egiptu, kakor ga vidimo na sliki. SDZ proslavlja 30-letnico obstanka v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND. 27.—Društvo Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND. 28.—Ivan Cankar, predstava v SND. Umrla... (Črtica. Spisal Pavel Perko) Mrakova Anica je umrla. V izbi na sprednji strani sredi med obema oknoma so ji zgradili mrtvaški oder. Tu je ležala poslej med šestimi svečami, belo oblečena, z razpelom med prsti. Bleda je bila — no, bleda je bila tudi v življenju! Samo lica so se ji ob smrti udr-la globokeje in krog ustnic so se ji začrtale komaj vidne viš-njevkaste poteze. Celo ji je objemal bel, gibek venec. Na vencu so se svetile biserne kroglji-ce in se zazibale sedaj pa sedaj, če je nastal v izbi rahel prepih, ali če je kdo malo trje stopil Slika nam predstavlja težko križarko Srn Francisco, ki se je vrnila precej poškodovana iz bojev z Japonci ob Savo otočju 12. U U. decembra. Slika Je bila posneta v pristanišču mesta San Francisco, po katerem ima knžnrka tudi svoje ime. po deskastem podu. Beli mrtvaški prt je segal doli do tal, in po prtu je bilo natresenih, kakor je navada, podobic veliko: sv. Barbara, pomočnica v zadnji uri; mati božja z Brezi j in sv. Višarij; sv. Ana, patrona umrle; angel varih; umirajoči Izveličar in še več drugih . . . Umrla je bila —, kdo si je mislil, — tako zgodaj ? Mrakovco je bila zadela nesreča, nenadno in grozno. Takrat, ko je dekle umiralo, je žena baje kakor blazna silila vanjo, da so jo morali posili trgati od postelje. Tudi Mraka je potrlo. Ob Aničini smrtni postelji je stal nemo in nepremično. Poteze na obrazu so se mu črtale ostro, mišice se mu tresle. Solze, ki so mu silile v oko, je dušil na trepalnicah. Da bi imela umreti, da bi mogla umreti, — tega ni mogel verejti do zadnjega. A vendar je mrla! — Umrla je za sušico. Tedaj je bilo, ko tepkovo listje ovene ter porumeni, da suje pri najmanjšem pišu raz drevje, tedaj, ko hrapave drevesne veje mole črez dalje bolj vidno na ven in po koncu, tedaj, ko se tvori ob deževju vsled nastlanega listja vlažna gniloba po tleh: tedaj jo je vzelo . . . Že kot otrok in potem ves čas je bila bolj slabotna. Govorila je sicer rada; ali kadar je govorila, se ji je prikradla vselej neka rožnata rdečica na obraz. In taka rdečica je baje neredko sumljiva! No, Mrak se ni vznemirjal, do zadnjega ne. Vendar, ko je zadnje čase precej posedala, malo govorila, pa pokaŠljeva-la bolj ko prej: tedaj jo je tudi on začel opazovati bolj natanko. "Mleko pij, pa na zrak hodi, da se malo omajaš!" ji je prigovarjal. » "O, saj ni hudega!" je trdilo dekle. , Da bi res hudega ne bilo, tega si je želel najbolj Mrak sam. Toda verjeti ni mogel trdno niti dekletu, niti sebi, niti drugim, ki-so ga tolažili, češ, da to nič ni, da bo prešlo, da vsaj ne-varno ni. In vendar je bilo nevarno! Anica je celo legla nazadnje. Bolečine je čutila v prsih in tresla se je po vsem životu. In potem, kar je slutil Mrak in česar se je bala Mrakovca najbolj, to se je zgodilo! — Umrla je! Na mrtvaškem odru se je držala tako lepo na smeh in nek rajski mir je bil razlit po teh, skoro še otročjih obraznih potezah. Bilo je, kot bi hotela reči: čemu jokate, čemu žalu-l j ete? * Pri mrličih je varovala tisti čas navadno stara Nosačka. Klicali so jo vsi in radi. Bila je trdna in odločna žena! Tudi Mrakovi so jo naprosili. "Ali boste prišla?" jo 'je vprašal Mrak, ko ji je šel povedat nesrečo. Bilo je še tisto popoludne, ko je umrla Anica. Zenica si izprva niti misliti ni mogla, da bi bilo res, kar je brala Mraku raz obraz. "Kam da bi prišla? Kaj —, ali je--?" "Umrla!" je pritrdil Mrak. "Anica?" — "Da!" "Umrla —. O, ubogo dekle! To pošteno, tiho dekle! O Bog, tako zgodaj. . . . Šele v sedemnajstem letu. ... In pred tedni je bila še po koncu!" Nosačka je sklenila roke in se zamislila. "Bom, bom!" — je odgovorila potem, ko je Mrak čakal odgovora. — "Bom; še do večera pridem." In prišla je res. Na klop je sedla tam ob odru, kakor vselej, kadar je varovala. Večeri-lo se je. — Mrakovca je sedela pri peči in zrla na oder. Solze so se ji udirale sedaj pa sedaj obilneje. Mrak je hodil po veži in okrog hiše brez pravega posla in opravka. Hlapcu, ki ga je izpraševal po gospodarskih stvareh, je odgovarjal zmedeno in šele na ponovljeno vprašanj 9. V izbi je postalo dolgočasno. Vnanjih ljudij še ni bilo. Po velikem, malo zaduhlem prostoru je vladala tista tišina, ki tako mučno pž^la na dušo. Tudi ura ni tiktakala; ustavili so jo bili, kakor je sploh navada pri mrličih. Nosačka je bila že dvakrat otrnila sveče. Odpodi-la je vešo, ki se je zaganjala vztrajno in vedno besneje v sve-čin plamen; popravila je podobice po prtu, pomaknila venec umrli malo bolj na čelo in nato zopet sedla na svoj prostor. Pri cerkvici na 'hribčku je zazvonilo mrliču. Zvonilo je lalostno, tako otožno. "Bim-bam-bom, bim-bam-bom!" Ponavljalo se je zopet in zopet vedno enako, vedno enakomerno. Izprva je rezalo v dušo globoko, globokeje, vedno globokeje —, potem manj, vedno manj, dokler ni naposled omrežil človeka neki bolestnomirni pokoj. — Mrak je prišel v izbo. "Kako da Tončka še ni?" — je vprašal, — "saj mu je bil šel hlapec povedat, ali ne?", "Šel, pa ga še ni nazaj." "Zavoljo pogreba bi se domenila —." "Zavoljo pogrebna," je ponavljala Mrakovca, "zavoljo pogreba? Prišel bo gotovo. O Marijah bo tukaj." Mrak je odšel zopet s težkimi koraki. — O Marijah je res prišel Tonček. Bil je brat umrle in že leto dnij oženj en v sosedni vasi. "Umrla je, vidiš Toifcek," mu je rekla Mrakovca, ko je stopil v izbo. "Umrla —," je ponovil Tonček. Stopil je k odru. Sestrina smrt ga je potrla do dna duše. Pripravljen je bil sicer na vse. Prejšnji dan, ko jo je bil prišel pogledat,, se mu je zdela slaba, jako slaba in bal se je najhujšega. Vendar, — da bi prišlo tako hitro, tega ni mislil. Dolgo časa ji je zrl v obraz. Ko je stal ob odru, se ni branil solze, ki mu je silila na dan. Cemu tudi? Videli sla ga le mati in Nosačka. — Pokropil je na gosto in daleč gori po prtu. Molčal je in ni prašal niti kdaj je umrla, niti kako je umrla. Molče je tudi sedel na klop ob oknu. — Med tem se je bilo zvečerilo popolnoma. Ljudje so prihajali in izba se je polnila bolj in bolj. Nekateri so posedli po klopeh ter govoril polglasno, pridržano in pretrgano. Kadar je zastala govorica — in to je bilo izprva po večkrat — tedaj se je slišal le šepet ustnic, ki so se gibale v molitvi za rajno. Molk je feretrgaval liavadno Mrak, iki je sedel ob voglu mize, ogovarjal ljudi, ko so odmolili ter vabil na košček kruha in poži-rek sadjevca na mizi, Nosačka pa je zahvaljevala, kadar je od-molil kdo, s kratkim in odloč- nim : Bog plačaj! * "Tonček, zavoljo pogreba ne j vem, kako bi naredil," se je obrnil Mrak do Tončka. "Nosili bodo fantje; bom že jaz oskrbel." "In zavoljo gospodov? Ti si znan pri fari, Tonček,' ko In —al " "Se bom že jaz pobrigal." Ljudje so prihajali še vedno. — Tudi vaški fantje so prišli. S kamižolami ograjeni so dohajali počasi drug za drugim. Aleš je bil njih vodja tedaj. "Še en očenaš! Bog ji daj večni mir in pokoj! Oče naš. Tudi Aleš ji je zrl dolgo v obraz. Stal je in gledal, in z očesom ni mogel treniti od nje Nazadnje je prisedel tudi on k Tončku na klop. Dolgo sta molčala oba, Aleš in Tonček. Oba je trlo nekaj, nekaj skupnega. Oba sta čutila —, bogve kaj sta čutila in trpela! "Nosili boste vi, kaj ne Aleš _?" "Bomo! Jaz bom, Urbanov Janez, Remškov hlapec in Kriva r j ev iz Grape." (Dalje prihodnjič.) -o—-— Skoro 93 odstotkov ameriške armade se sedaj premiče na motornih vozilih, le krog sedem odstotkov prevažajo še s konjsko vprego in mulami. BE 100% WITH YOUR ® BIIYilfloNDS DELO DOBIJO Dobra služba Takoj se sprejme knjigovod-kinjo, ki ima nekaj predznanja. Stalna zaposlitev ali pa samo nekaj ur na dan. Zglasi-te se pri Norwood Appliance & Furniture, 819 E. 185. St. _(2) MALI OGLASI Lepa prilika Naprodaj je popravljalnica čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 6045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) Preizkušena zdravila proti glavobolu MandePs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec , ^ 3. Ojači živce t. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50? MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po posti WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE Raketirstvo z božičnimi darili za vojake. V Yorku je nekaj kompanija ponudila že zavita darila v dajo po $149, ki naj1 bi jih ljudje poslali vojakom. K sar Daniel P. Wooley pregleduje enega teh zavitkov pronašeh, da vrednost vsebine ne presega niti 85 cfl Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine Lewi na sliki je predsednik republike Kube, F^ cio Batista, ki se [je pred kratkim mudil na obisku v ' ing tonu, kjer je bil gost predsednika Roosevelta v Beli NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! ŽENINI IN NEVESTE! ki je umrl 3. .januarja, 1938 Pet let je sedaj poteklo, kar Tebe ve6 med nami ni, a nismo Te še pozabili, vsem v spominu si ostal. Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite. počivaj mirno, blaga duSa in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI Cleveland. O., 4. januarja, 1943. Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. OESXO ono "Poznam dobro svojo dolžnost. Kje na božje msvetu je postava, ki prepoveduje jemati pod streho bivše menihe?" Opat je odgovoril z močnim glasom, da je skoraj preglasil plamene, ki so v peči prasketali in tulili, kakor mrtvaške trobente : | "Tako! Hendel vprašuje po postavi? Ne obstoji li postava, da naj se vrže v ječo oni, ki je prelomil prisego, naj izgubi svoje prste? Toda ne sklicujem se na to postavo! Zahtevam le, da ne onečaščujete Štajra s tem, da odpadnika jemljete pod streho, Božja in človeška postava vam to prepovedujeta. Li tega ne veste vi, ki ste se na dan volitve širokoustili, da boste ravnali pravično kakor sam Gospod Bog? Prazna pena so bile vaše lepe besede." "Zdi se mi, da gospod ne ve, s kom govori!" Kakor strele se bliskajo oči mlademu Hendel-nu, ki je prijel z roko za meč in je stopil tik k svojemu očetu. Od jeze zarde lica mladeniču, ki mu je komaj prvi puh obsul brado: "Čujte, gospod, kaj nas brigajo vaše prisege in vaši ve-rolomci? Toda zapomnite si gospod, s komur govorite, je štajerski sodnik!" "Ne tako, gospod je bolan," ga zavračuje sodnik Hendel, "zdi se, da tega ne veš." "Postave, gospod opat," mir- . no pravi opatu, "poznam boljše, kakor vi. Poznam pa tudi eno, ki ne izhaja od cesarja Karla, marveč od Kristusa samega, po katerem se imenuje : , naša in vaša vera: Karkoli sto- < rite kateremu izmed mojih naj- 1 manjših bratov, meni storite." •1 VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, « bodisi izvlečenje zob, puljenje , zob in enako, lahko dobite v va- , še polno zadovoljstvo pri dr. \ Župniku, ne da bi zgubili pri < tem dosti časa. Vse delo je na- j rejeno, kadar vam čas dopušča. ] Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK vhod na 62. cesti, Knausovo po- £ slopje. (Dec. 31, Jan. 4.) ' ■ | "Kristus nam ni zapovedal, ! naj izganjiamo tujce, marveč i naj jih jemljemo pod streho. Tega človeka so iz vseh krajev i pregnali, podili so ga okoli in . gonili, nazadnje je prišel ves ■ zdelan sem v Štajer. Prosil me ■ je, naj mu dam prostor, kamor bi položil svojo trudno glavo, > naj mu dam grižljaj kruha. , Naj mu li ne dam, kar dam i vsakemu beraču? Ne dam za-; radi tega, ker kot tridesetletni mož ne more in noče izpolnjevati tega, kar je pri svojih petnajstih letih slepo in prisiljeno obljubil takrat, ko ste ga ostri-gli." "Pri petnajstih letih?" grenko ^pripomni opat. "Imel jih je dvajset." "Je vse eno. Ni še poznal sve-sveta in ni vedel, kaj je obljubil. Sicer me pa to prav nič ne briga. Naj sam opravi s svojim Bogom in svojo vestjo. Toda, če bi zavrgel človeka, ker je v njem človeška narava prelomila izsiljeno obljubo, bi ne ravnal krščansko niti človeško. Ta človek je že nosil strup pri sebi, da bi si končal življenje. Sedaj pomaga v šoli našemu učitelju in prav dobro vrši svojo nalogo. Bolj bo omadeževal vašo obleko, bolj ogrdil vaš red, če se kot begunec vlači okoli po svetu in na vseh pragih pripoveduje o svoji nesreči, o svoji sramoti in o vaši trdosrčno-sti. Ako ni hotel ostati, menih in je rajši prestopil k protestantom, je to njegova stvar. Ce pia sedaj izvrstno deluje kot protestantovski učitelj, če daje dober zgled, s tem vendar nikogar v vsem Štajru ne izzivlje, tudi vas ne." "To so zopet lepe besede, ka- ; kor ste jih delali na dan izvo- ' litve. Dober zgled, da, sedaj [ ste žebelj na glavo zadeli," sope opat. Zastonj, vse je za- ; stonj. Ničesar ne opraviš pri j tem zagrizenem sovražniku sv. Cerkve. Prosi, žugaj, roti ga, kolikor hočeš, vse zastonj, kakor bronast steber je. "Verjel bi vašim lepim besedam, gospod Hendel, verjel, da | ste poslušali glas svojega srca. | Toda ne morem. Gospod, ne verjamem vam niti ene besede, ker sfce že prevečkrat sramotili in žalili nas katoličane, preveč krivic ste nam že storili. Vi ste naš sovražnik, stokrat ste že i to izpričali od svoje izvolitve i sem in danes vam povem v obraz: Vi niste sprejeli Kerna iz ] sočutja, marveč iz sovraštva do mene, do našega reda in do naše svete vere. Tajite, kolikor hočete, pa je vendar le res." Hendel ni trenil s trepalnicami. "Gospod opat Heler, preveč verjamete obrekovalcem," je odvrnil Hendel in je zaničljivo pogledal Alberta, ki ga je zavrnil z ostrim pogledom. Bolnik pa je vzkliknil : "Pravi, da je obrekovalec. Ako se kdo dobro vojskuje in svari pred hudičem, je pa obrekovalec. S takim kamenjem so že pobili mnogo Štefanov. Al- J bert, moj Albert, daj mi roko, I ti si moj pravi menih! — Bolj | ko te sovražijo krivoverci, tem ( dražji si mi. — Hendel, sedaj mi pa odgovarjajte, ko vas vprašujem: Vaši oboroženi hlapci so udrli v duhovsko hišo in so mojemu župniku ukradli pismo; je-li to laž in obrekova- s ti je? Vi zatirate katoliške po- | iobe in jih uničujete, je-li to I laž in obrekovanje? Vi prega- J ijate katoliške može iz vseh g služb, jih ovirate pri vsakem T ielu, je-li to laž in obrekovanje J —? Po vseh ulicah preklinjajo | Marijo in svetnike, sodnik p£ to trpi, je-li to tudi laž? Ce p£ kdo le besedico izpregovori čej vaš protestantovski magistrat ali celo čez vašo nedotakljive osebo, je ogenj v strehi — pri-de v železje, — je-li to tudi laž in obrekovanje?" "Da, to je laž," je grome! Hendelnov bas po revni sobi Zdelo se je, da ga zapušča železni mir. Pa se je zdelo, kajti takoj se je zopet obvladal in je mrzlo rekel: "Odkar sem sodnik, ni bila , uničena nobena svetniška po-doba. Samo iz gostilen in šol , so jih odstranili, ker so bile j krive, da je bil ondi vedno ravs , in kavs. Kdor ne more moliti brez njih, jih najde v cerkvah, kamor spadajo. Nobenega katolika ne oviram pri njegovih poslih, še nikogar nisem vrgel v železo zaradi jezika. To je resnica, gospod Heler. Kdor trdi drugače, laže." "Kdor trdi drugače, laže, vedno laže, seveda!" ponavlja bolni opat, ki mu priplava na blede ustnice ironičen nasmeh. Mladi Hendel je z jeznimi pogledi streljal na bolnika. Sedaj je stopil tik k naslonjaču in je zavpil: "Gospod, vi ste bolan mož. Če bi bili zdravi, bi vas poklical na dvoboj! Dokažite, preden obrekujete. Ce bi hotel moj plemeniti oče vreči v železje vsakega klevetnika, ki na njem brusi svoj jezik, bi imeli kovači dobre čase. Potem bi tudi ta-le gospod, ki ste ga imenovali pravičnega meniha, nikoli več ne stopil na lečo! Potem bi bila v ječi tudi ona bab-nica, ki je na dan volitve z okna doli psovala mojega očeta. Pa moj oče so — dobri kakor sam Gospod Bog." "Katera babnica?" vprašuje Albert. "No, tista iz Admonta, menda so samostanski najemniki, več ne vem. Cg $ tg^at ne bilo mojega očeta, jaz bi bil že posvetil tej Jezabeli!" Albert se je nagnil k opatu in mu je razložil: "Govori o Švertneričini hčerki, o Štefani, j gospod" — srce pa mu plava j veselja: Jezabelo jo imenuje protestantovski fantalin; kaj ne deklica, to bi te bolelo, če1 bi ti to vedela. In njegovi pogledi, ostri kakor nož, to bi se jih bala, kaj ? O tisto, ki je klicala z okna, smo slišali tudi mi. To si bila torej ti, moja mjala Štefana. Ti si ^prva v Štajru povedala Hendelnu resnico. Junaška kri, junaška kri _! Opat je ležal na naslonjaču, krčevito je sklepal roki ter je molil. Ni se menil ne za jezne besede mladega Hendelna, ne za opazko Albertovo. V njegovi ugašajoči duši plava samo ena misel: Kern, nekdaj služabnik božji — ki je storil obljube — je na potu pogubljenja — v krempljih protestan-tovskih pridigarjev — v mrežah nesramne ženske — in ti, nekdaj njegov duhovni oče, ga ne moreš rešiti, kajti Hendel je trd kakor kamen. . . . Ha, ta nesramnica! Gorje izgubljeni duhovnikovi duši! — Gorje! Pesek gine, kosa že žvenketa —-pekel preži — in Bog bo sodni dan od njega tirjal odpadniko-' vo dušo. Počasi je govoril in se je zdel čisto zlomljen. Iskal je besedi, pa jih ni precej našel. To je smrtna muka pred smrtjo. Rajši bi hodil bos po razbeljenem lemežu: "Torej nočete odsloviti Kerna, nočete izpolniti moje zadnje želje. Bog preiskuje srca in obisti, on že ve, zakaj ne.... Gornja, slika nam predstavlja rusko vojaštvo s posebnimi strojnimi pu&kami v napadalni poziciji v okolici Sta-lingrada* V zadnjem času so Rusi zajeli nad 300 mest, in vasi, ki so bile zavzete po Nemcih. V-istem času so zajeli tudi krog 130,000 nemških vojakov. . Ali iščete delo? Nočem vas več siliti v tej zadevi . . . pač pa še nekaj drugega je. . . . Kern ni sam, ž njim je tudi ženska. Kern ni sam. . . . Za božjo voljo! Ce že ne izpo-dite Kerna, izpodite zavoljo Kristovih ran vsaj nesramnico, ki jo vlači okoli in ki — brez vaše vednosti, vsaj tako se zdi —pri njem stanuje v pridigar-ski hiši. Napravite konec temu najgršemu pohujšanju. Ce vam ni mari duše nesrečnega grešnika, ki mu je nesramnica v pogubo, mislite vsaj na poštene štajerske žene — na svojo ženo! Vi ste sodnik, vi ste mož! Samo z mezincem ganete, in grda ženska mora iz Štajra, mora iz dežele ven." Tiho je v sobi. Sodnik je rekel počasi in s preudarkom: "Gospod opat, vsa čast vam, da tako skrbite za Kernovo. večno izveličanje. Pa ne morem izpolniti, kar zahtevate. Stvar stoji čisto drugače, kalkor vi mislite." "Ne morete," je hropel opat. "Podobni ste za kaj takega." Sesedel se je na naslonjaču, počasi in slabotno dihal. Na-krat se vzkloni in zavpije s svojim zlomljenim glasom, da ga je bilo groza slišati: "Mladi Hendel, pridi sem!" Mladi mož se je približal, če- prav nerad. Nerad gleda mlad človek trpljenje in bol. "Mladi Hendel, tvoj oče noče izpoditi nesramnice. Cujem, da si vojak v Štajru, imaš torej1 meč. Ce si kaj prida in ne živiš hudobno ter ne laziš za iz-j prijenimi ženskami, izderi svoj meč in izženi ti Kerna z ne-j sramnico vred. Star mož sem, j častili so me nekdaj knezi in gospodje, sedaj sem bolan. . . . Ne daj se prositi od starega, bolnega moža, zadosti trdo je to zame." "Kakšne ženske mislite? Mislim, da sem pošten človek!" je nejevoljno rekel mladi Hendel, ki mu je kri zardila zagoreli obraz. Bolnik se je trudno nasmeh-ljal. . . . "Ubogi krivoverski dečko, si še nedolžen? Kako dolgo ostaneš tak v svoji krivi veri?" "Ženske, o kateri govorit poznam," je odvrnil mladi del ter zamahnil s svojo ' roko. "Če bi bila res tak* kor vi pravite, bi jo pognal da vem, da moj oče ne Štajru izprijenih žensk."' Sodnik Hendel je rekel vzdignjenim glasom: "Tal V Štajru je, iz tega sled ^ ni nesramnica. Kaj je bil kdaj, tega ne vemo. — I je Kernova žena. Pridig3-sign ga je vsled njegove če prošnje poročil na moj vel je. Pomirite se torej spod opat, nobenega p°lj nja ni več!" (Dalje prihodnjič.)j —0—J PODPIRAJTE -SLOVE> TRGOVCE HEndersoH