Slovenska pediatrija 2022 | 3 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Vpliv ponavljajočih se vnetij srednjega ušesa in prevodne izgube sluha v predšolskem obdobju na motnje fonološkega zavedanja pri petletnikih Influence of repeated middle ear infections and conductive hearing loss in the preschool period on phonological awareness of five-year-old children Izvleček Izhodišča: Ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa in prevo - dna izguba sluha v zgodnjem predšolskem obdobju pogos- to povzročajo spreminjajoče se stanje sluha, ki pomembno vpliva na pravilen govorno-jezikovni razvoj otroka. Večje je tudi tveganje fonoloških motenj. Material, preiskovanci in metode: V pregledno raziskavo je bilo vključenih 206 otrok v starosti 4,04–5,06 leta, ki so se v obdobju od marca 2021 do avgusta 2021 udeležili preven - tivnega logopedskega pregleda petletnikov v zdravstvenih domovih v severovzhodni Sloveniji. Rezultati: Pojavnost vnetja srednjega ušesa pri otrocih je 55 %. Najpogostejše posledice vnetja srednjega ušesa so težave na področju fonologije, jezikovne težave in težave pri pragmatiki. Zaključki: Večkratne epizode vnetja srednjega ušesa, ki tra - jajo daljši čas, lahko pri otroku povzročijo fluktuacijo sluha oz. prevodno naglušnost, ki povzroča težave na govorno-je - zikovnem področju. Ključne besede: vnetje srednjega ušesa, naglušnost, fluktu- acija sluha, fonološko zavedanje. Abstract Introduction: Recurrent otitis media and conductive hear- ing loss in the early preschool period often cause fluctuating hearing condition that significantly affects a child’s appro- priate speech and language development. The possibility of phonological disturbances is increased. Material, subjects and methods: The examined children comprised 206 children aged between 4.04 and 5.06 years, who participated in the speech and language screening test at the age of five years in Health Centres in north-eastern Slovenia from March to August 2021. Results: The incidence of otitis media in children is 55%. Problems in phonology, language problems, and problems in pragmatics have been shown to be the most common con - sequences of otitis media. Conclusions: Multiple prolonged episodes of otitis media can cause hearing fluctuations or conductive hearing loss, which causes speech and language problems. Key words: otitis media, hearing loss, hearing fluctuation, phonological awareness. Katja Globevnik Slovenska pediatrija 1/2022.indd 3 10/03/2022 20:47 4 | Slovenska pediatrija 2022; 29(1) Uvod Dober sluh je ključnega pomena pri razvoju poslušanja ter razvoju govora in jezika. Povezan je z anatomskimi in fiziološkimi dejavniki, zato je za zazna- vanje zvoka pomembno dobro delujo- če zunanje, srednje in notranje uho (1). V Evropi se s težavami s sluhom srečuje vsaka deseta odrasla oseba (2). Zaskr- bljujoč je zlasti podatek, da ima okva- ro sluha več kot 10 % oseb, mlajših od 25 let (3). O prevodni izgubi sluha govorimo, ko se zmanjša ali izgubi sposobnost pre- nosa zvoka iz zunanjega in srednjega ušesa v notranje uho. V večini primerov je prevodna izguba sluha začasna in se z ustreznim zdravljenjem popravi. Naj- pogosteje je posledica akutnega gnoj- nega vnetja srednjega ušesa, ki je eden najpogostejših vzrokov za napotitev v pediatrično ambulanto (4) in pri otro- cih najpogostejši vzrok za ambulantni predpis antibiotika (5). Kar 76–95 % vseh otrok do 6. leta starosti utrpi vsaj eno epizodo vnetja srednjega ušesa. V bostonski raziskavi so ugotovili, da je pojavnost (incidenca) akutnega vne- tja srednjega ušesa največja pri staros- ti 6–24 mesecev (6), drugi vrh pa je pri starosti 5–6 let (7). Diagnozo prevodna naglušnost kljub njenim številnim negativnim vplivom v zgodnjem otroštvu na razvoj poslu- šanja pogosto postavimo zelo pozno. Otroci neredko ne tožijo za nelagod - jem, bolečino ali drugimi simptomi, zaradi katerih bi starši poiskali zdrav- niško pomoč. Tako starši pogosto sploh ne vedo, da otrok preboleva vnetje sre - dnjega ušesa ali celo slabše sliši (8). Posledice akutnih vnetij srednjega ušesa Ko očitni znaki akutnega vnetja izgine- jo, v srednjem ušesu pogosto ostane izliv in s tem tudi naglušnost, ki lah- ko traja tudi več mesecev. Prevodna naglušnost lahko v času dozorevanja otrokovih možganov in živčnih poti povzroči motnje pri predelavi slušnih informacij ter s tem motnje v govornem in tudi celovitem duševnem razvoju (9). Ob vnetju srednjega ušesa in prevodni naglušnosti človek govor sliši pomanj- kljivo. Končnice besed in kratke besede v stavkih (predlogi, vezniki) postanejo neslišne, odmori v stavkih se spreme - nijo, spremeni pa se tudi intonacija (vprašanja proti trditvam) (10). Številni avtorji menijo, da se otrok težje nauči pomena besed ter pravilnega poudar- janja besed in besednih zvez, če slušna informacija ni stalna (11). Avdiologi že dolgo raziskujejo motnje centralnega slušnega procesiranja. Z elo težk o jasno opredelimo , kje se dejansko konča slušno procesiranje in se pričnejo jezik oziroma višji kognitivni procesi. Verjamejo, da so razumevanje govora v tihem okolju ali v hrupu, bimo- dalno poslušanje, kratkoročni/delovni slušni spomin, zaporedje slušnih infor- macij in umeščenost zvoka tiste funk- cije, ki so povsem odvisne od veščin slušnega procesiranja (12). Vpliv fluktuacije sluha ali naglušnosti na govorno-jezikovni razvoj otroka Če otrok v kritičnem obdobju ne spreje- ma dovolj pravilnih slušnih dražljajev, se govor in slušno razumevanje ne razvije- ta do najvišje možne stopnje. Obdobje med 8. in 18. mesecem otrokovega živ - ljenja naj bi bilo najbolj kritično za uče- nje govora (13), hkrati pa je tudi čas, ko je pojavnost vnetij srednjega ušesa zelo visoka (14). Potrdili so celo, da že prevo - dna izguba sluha na ravni 15 dB lahko pomembno vpliva na razvoj jezika (8). Med možne pozne posledice ponavljajo - čih se vnetij ušesa v zgodnjem otroštvu ob motnjah v centralni predelavi slušne informacije (zmanjšana slušna pozor- nost, spomin za vrstni red besed, razlo- čevanje glasov in sposobnost sklepanja) uvrščamo tudi težave pri pravilnem izgo - varjanju vseh glasov, zlasti soglasnikov. Prav tako otroci težje sledijo zaporedju navodil in si zato težko zapomnijo učno gradivo (9). Izsledki raziskav kažejo, da imajo otroci po pogostih vnetjih sre- dnjega ušesa težave z zamenjavo prvega glasu (opuščanje prvega soglasnika ali zamenjava prvega glasu z glasom /h/), z zamenjavo nosnikov, s poslušanjem v hrupu, z nezaznavanjem glasu /l/ na koncu besede ter z zaznavanjem samo- glasnika, ki ga v besedi ni, zamenjujejo pa tudi slušno podobne glasove (npr. /p/ in /t/, /g/ in /k/, /m/ in /n/, ...) (8). V slovenski raziskavi so potrdili, da pogosta oziroma ponavljajoča se vne- tja srednjega ušesa v prvih letih živ - ljenja neugodno vplivajo na otrokovo slušno zaznavanje in govorni razvoj (9). Zaključimo lahko, da pomanjkanje slušnih izkušenj, okrnjeno poslušanje in neustrezno zaznavanje govora lah- ko povzročijo neustrezno slušno sliko in razvoj slušnega sistema. Otrok zato slabo dekodira govor (tj. ne zmore hitro in pravilno prepoznati govora, težje si zapomni slabše razumljive informacije in ima več težav pri razločevanju govo - ra od okoliškega hrupa) ter ima težave pri organizaciji slušnih dražljajev (pre - den prepoznamo artikulacijske in fono- loške napake v govoru, se kažejo težave pri zaporedjih) in integraciji (časovni zamik pri zaznavanju slušne informaci- je, šibek spomin, šibko dekodiranje) (8). Preprečevanje posledic vnetij srednjega ušesa in pomoč otrokom z izraženimi težavami Otrok, ki preboleva vnetje srednjega ušesa, ob prvih znakih vnetja srednjega ušesa potrebuje pregled pri pediatru in tudi pri otorinolaringologu, če se vnetja srednjega ušesa ponavljajo. Splošni ukrepi pri vnetju srednjega uše- sa so: (a) žvečenje hrane, ki naravno spodbuja izločanje ušesnega masla in dobro prezračuje uho, (b) prepoved stika z vodo v času okužbe (zlasti v bazenih), (c) izogibanje polaganju toplih krp ali drugih virov toplote na prizadeto mes- to, saj lahko spodbudi širjenje okužbe ter (č) uživanje veliko sadja in zelenjave (15). Pomembno je tudi, da družina otroka, ki zaradi prevodne naglušnosti slabše sliši, svoj govor prilagaja. Ko govorimo z otrokom, moramo biti v njegovi bližini Slovenska pediatrija 1/2022.indd 4 10/03/2022 20:47 Slovenska pediatrija 2022 | 5 ter govorimo počasi, jasno in razločno. Besede in navodila večkrat ponovimo. Tako lahko kljub slabšemu sluhu gradi- mo otrokov slušni sistem. Otroku s tem ponudimo tudi možnost ogledovanja z ustnic (8). Material in metode V raziskavi, ki je trajala od marca 2021 do avgusta 2021, je sodelovalo 206 otrok, starih 4,04–5,06 leta. V raziska- vo so bili vključeni 101 deklica in 105 fantov, ki so bili logopedsko pregledani na preventivnem logopedskem pregle- du petletnikov v zdravstvenih domovih Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Murska Sobota ter v času logopedske obravna - ve na Centru za sluh in govor Maribor. Raziskava je bila opravljena v skladu z načeli Helsinško-tokijske deklaracije. Vsi preiskovanci in njihovi starši so se strinjali z vključitvijo v raziskavo in so svobodno podpisali pristanek za vklju- čitev. Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje je vlogo obrav- navala pod številko 0120-126/2019/4. Starši otrok so izpolnili vprašalnik z anamnestičnimi podatki, logopedi- nje pa smo ocenile govorno-jezikov- ne sposobnosti (presejalni pregled z ugotavljanjem morebitnih odstopanj na posameznih področjih) in podrob- no pregledale fonološko področje. 60 otrok je bilo ob pregledu že vključenih v redno logopedsko obravnavo. Rezultati Rezultati anamnestičnega vprašalnika so pokazali, da je 112 otrok (55 %) pre- bolelo vsaj eno vnetje srednjega ušesa, od tega 52 otrok eno epizodo, 32 otrok dve epizodi, 7 otrok tri epizode in 20 otrok več kot tri epizode. Kar 40 % star- šev je imelo v času prebolevanja vnetja srednjega ušesa in prehladne bolezni pri otroku občutek, da slabše sliši, a so oto - rinolaringološki pregled opravili samo pri 52 otrocih, naglušnost pa potrdili pri 11 otrocih, ki so bili vključeni v vzorec. SLIKA 1. R AZŠIRJENOST TEžAV NA RAZLIČNIH GOVORNO-JEZIKOVNIH PODROČJIH PRI EKSPERIMENTALNI SKUPINI OTROK IN KONTROLNI SKUPINI OTROK TER OBEH SKUPINAH SKUPAJ (%). G RAF PRIMERJA ODSTOTEK OTROK IZ EKSPERIMENTALNE SKUPINE, KONTROLNE SKUPINE IN IZ CELOTNEGA VZORCA, KI IMAJO TEžAVE NA POSAMEZNEM GOVORNO-JEZIKOVNEM PODROČJU (ARTIKULACIJA, FONOLOGIJA, JEZIK, PRAGMATIKA, GLAS IN FLUENTNOST). FIGURE 1. COMPARISON OF THE PRESENCE OF PROBLEMS IN DIFFERENT SPEECH AND LANGUAGE AREAS BETWEEN THE ExPERIMENTAL AND CONTROL GROUPS (%). THE GRAPH COMPARES THE PERCENTAGE OF CHILDREN FROM THE Ex PERIMENTAL GROUP, THE CONTROL GROUP AND FROM THE WHOLE SAMPLE WHO HAVE PROBLEMS IN PAR- TICULAR SPEECH AND LANGUAGE AREAS (ARTICULATION, PHONOLOGY, LANGUAGE, PRAGMATICS, VOICE AND FLUENCY). SLIKA 2. R AZŠIRJENOST TEžAV NA PODROČJU FONOLOGIJE PRI EKSPERIMENTALNI SKUPINI OTROK IN KONTRO- LNI SKUPINI OTROK TER OBEH SKUPINAH SKUPAJ (%). G RAF PRIMERJA ODSTOTEK OTROK IZ EKSPERIMENTALNE SKUPINE, KONTROLNE SKUPINE IN IZ CELOTNEGA VZORCA, KI IMAJO TEžAVE NA POSAMEZNEM DELU FONOLOGIJE (SINTEZA BESED, PONAVLJANJE STAVKOV, PONAVLJANJE BESED IN RAZLIKOVANJE SLUŠNO PODOBNIH GLASOV). FIGURE 2. C OMPARISON OF THE PRESENCE OF PROBLEMS IN THE FIELD OF PHONOLOGY (%). T HE GRAPH COM- PARES THE PERCENTAGE OF CHILDREN FROM THE ExPERIMENTAL GROUP, THE CONTROL GROUP, AND FROM THE ENTIRE SAMPLE WHO HAVE PROBLEMS IN EACH PART OF PHONOLOGY (WORD SYNTHESIS, SENTENCE REPETITION, WORD REPETITION, AND DIFFERENTIATION OF AUDITORY SIMILAR SOUNDS). 0 20 40 60 80 100 fluentnost fluency glas voice pragmatika pragmatic jezik language fonologija phonology artikulacija articulation vsi total kontrolna skupina control group eksperimentalna skupina experimental group 0 5 10 15 20 25 30 razlikovanje glasov differentiation of sounds ponavljanje besed word repetition ponavljanje stavkov sentence repetition sinteza besed word synthesis vsi total kontrolna skupina control group eksperimentalna skupina experimental group Slovenska pediatrija 1/2022.indd 5 10/03/2022 20:47 6 | Slovenska pediatrija 2022; 29(1) Ocena govorno-jezikovnih sposob- nosti je pokazala, da ima od 112 otrok, ki so prebolevali vnetja ušesa, 46 % otrok motnje artikulacije, 93 % težave na področju fonologije, 16 % jezikov- ne težave, 5 % težave pri pragmatiki, 2 % motnjo fluentnosti in 2 % glasov- no motnjo. V kontrolno skupino otrok, ki vnetij srednjega ušesa niso prebole- vali, je bilo vključenih 94 otrok. Analiza je pokazala, da ima 54 % otrok motnje artikulacije, 90 % težave na področju fonologije, 13 % jezikovne težave, 3 % težave pri pragmatiki, 1 % otrok motnjo fluentnosti in 1 % glasovno motnjo. Na Sliki 1 prikazujemo delež otrok iz eksperimentalne skupine, kontrolne skupine in celotnega vzorca, ki ima- jo težave na posameznem govorno -jezikovnem področju (artikulacija, fonologija, jezik, pragmatika, glas in fluentnost). Izsledki raziskave v sku- pini otrok, ki so prebolevali vnetja srednjega ušesa, na področju fonolo- gije kažejo, da ima 13,4 % otrok težave pri sintezi besed, 29,5 % otrok težave pri ponavljanju stavkov, 16,1 % otrok težave pri ponavljanju besed in 23,2 % otrok težave pri slušnem razlikovanju glasov. V kontrolni skupini otrok ima težave pri sintezi besed 10,6 % otrok, težave pri ponavljanju stavkov 21,3 % o trok, t eža v e pri pon a vl j a n j u besed 13,8 % otrok in težave pri slušnem raz - likovanju glasov 12,8 % otrok. Na Sliki 2 prikazujemo deleže otrok iz eksperimentalne skupine, kontrolne skupine in celotnega vzorca, ki imajo težave na posameznem področju fono - logije (sinteza besed, ponavljanje stav- kov, ponavljanje besed in razlikovanje slušno podobnih glasov). Ugotavljamo, da so imeli otroci z vnetji srednjega ušesa težave pri slušnem razlikovanju naslednjih glasov: /c/ in /č/ (14,3 %), /l/ in /r/ (12,5 %), /s/ in /š/ (11,6 %), /z/ in /ž/ (11,6 %), /t/ in /d/ (8 %), /b/ in /p/ (7,1 %), /č/ in /š/ (7,1 %), /j/ in /l/ (7,1 %), /m/ in /n/ (7,1 %), /c/ in /s/ (6,3 %), /g/ in /k/ (6,3 %), /s/ in /z/ (5,4 %), /š/ in /ž/ (5,4 %), /j/ in /r/ (4,5 %), /k/ in /t/ (4,5 %), /f/ in /v/ (3,6 %) in /b/ in /d/ (2,7 %). Razpravljanje Kar 55 % otrok, vključenih v raziska- vo, je v zgodnjem obdobju prebolevalo vnetja srednjega ušesa. Njihov delež je nekoliko nižji od deleža, ki ga navajajo v literaturi, kar lahko pripišemo tudi dej- stvu, da so bili v naš raziskovalni vzorec vključeni zgolj otroci, ki še niso dopol- nili starosti 6 let. Primerjava ocene govorno-jezikovnih sposobnosti med eksperimentalno in kontrolno skupino je pokazala, da ima- jo otroci, ki prebolevajo vnetja srednje- ga ušesa, pogosteje težave na področju fonologije, jezikovne težave in težave pri pragmatiki. Na področju fonologije se je izkazalo, da imajo otroci po prebolelih vnetjih srednjega ušesa več težav pri vseh pre - učevanih nalogah, tj. pri sintezi besed, ponavljanju stavkov, ponavljanju besed in slušnem razlikovanju podobnih gla- sov. Največja razlika med eksperi- mentalno in kontrolno skupino se je pokazala pri slušnem razlikovanju gla- sov, saj imajo otroci, ki so prebolevali vnetja srednjega ušesa, težave pri razli - kovanju glasov za 10,4 % pogosteje kot otroci, ki vnetij niso prebolevali. Izsled- ki statistične analize podatkov potrju- jejo, da je zamenjava slušno podobnih glasov povezana z vnetji srednjega ušesa (r = 0,245; p = 0,000). Za razliko od tujih raziskav smo v naši raziskavi v ospredje postavili predvsem težave pri slušnem razlikovanju med sičniki in šumniki ter glasovi /l/ in /r/ ter /t/ in /d/. Izsledki statistične analize niso potr- dili, da je pogostost težav na področju fonologije odvisna od pogostosti vnetij srednjega ušesa. Iz Tabele 1 pa je kljub temu razvidno, da ima na področju fonologije največ težav skupina otrok, ki je prebolela eno vnetje srednjega ušesa, sledi skupina, ki je prebolela dve vnetji ušesa, najmanj težav pa ima sku - pina otrok, ki vnetja niso preboleli. Za potrditev opisane odvisnosti bi morali v vzorec vključiti več otrok, ki so vnetje srednjega ušesa preboleli dvakrat ali večkrat, in skupine izenačiti glede na število vključenih otrok. Iz T abele 1 je razvidno število otrok, ki so na presejalnem preizkusu petle- tnikov izkazovali težave na področju fonologije, v odvisnosti od pogosto- sti vnetij srednjega ušesa (nikoli, eno, dve, tri, več kot tri). Rezultati kažejo da je prisotnost težav na področju fonolo- gije povezana z zaznavanjem staršev, da otrok med prebolevanjem vnetja srednjega ušesa ali prehladne bolezni slabše sliši (c ²=10,43; p=0,001). Potrdi- mo torej lahko, da starši relativno dob- ro prepoznavajo naglušnost pri otrocih. Zaključek Izguba sluha se odraža s posledica- mi tako na socialnem kot tudi na aka- demskem področju. Otrok lahko razvije negativno samopodobo, saj ga ima oko - lica pogosto za osebo, ki posluša samo tedaj, ko to želi, kot sanjača ali kot neko - ga, ki mu manjka pozornosti. Otrok lah- ko sebe dojema kot manj sposobnega in učno manj uspešnega, saj ima pri učenju veliko težav. Ker težje sodeluje v skupi - ni, je pogosto tudi socialno manj zrel od vrstnikov . V šolskem okolju se kažejo posledice pri začetnem opismenjevanju, kratkotrajni koncentraciji in odkrenljivi pozornosti. Problem pri prepoznavanju fluktuacije sluha pri majhnem otroku je, da jo zlahka zamenjamo za motnje pozornosti ali celo za neugodne vedenj- ske vzorce, čeprav gre v resnici za spre- membe v slušnem zaznavanju (16). Prevodne izgube sluha lahko vpli- vajo na razvoj fonološkega zaveda- nja. Logoped s spodbujanjem razvoja fonologije in načrtnim slušnim trenin- gom otroku pomaga pri premagovanju motenj slušnega procesiranja. Z dob- rim diagnosticiranjem lahko ugotovi, na kateri ravni fonološkega zaveda- nja ima otrok težave, in otroku ponudi ustrezen trening fonoloških veščin, tj. trening slušnega razlikovanja, trening izpuščanja glasov, trening slušne sin- teze in trening povezave glas-črka. Ponavljajoča se vnetja srednjega uše- sa moramo spremljati z zavedanjem, Slovenska pediatrija 1/2022.indd 6 10/03/2022 20:47 Slovenska pediatrija 2022 | 7 da lahko pri otroku na dolgi rok zapus- tijo posledice na govorno-jezikovnem, vedenjskem, socialnem in akadem- skem področju. Starše opomnimo na opozorilne znake, da otrok morda slab- še sliši, in jih naučimo ustrezne komuni - kacije z otrokom. Strokovni delavci, ki se srečujemo z otrokom, moramo vne- tja srednjega ušesa obravnavati skrbno in natančno ter otroku v primeru težav pravočasno nuditi pomoč. Literatura 1. Hernja N, Werdonig A, Brumec M, Grogel S, Ropert D., Varžič I. Priročnik za delo z gluhimi in nag - lušnimi otroki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo; 2010. 2. Štanta M. Naglušni naglušnemu: o sluhu in sluš- nih aparatih. Nova Gorica: Društvo gluhih in nagluš- nih Severne Primorske; 2013. 3. Bilban, M. Hrup kot spremljevalec sodobne živ- ljenja. Delo in varnost (2005a); 50(5): 8–12. 4. Čižman M, Plankar Srovin T, Sočan M, Korošec A, Ahčan J, Bajec T. Ambulantna poraba antibioti - kov pri otrocih v Sloveniji. Zdravniški Vestnik 2017; 86: 185–94. 5. Grijalva CG, Nourti JP, Griffin MR. Antibiotic prescription rates for acute respiratory tract infecti - ons in US ambulatory settings. JAMA 2009; 302(7): 758–766. 6. Samelli GA, Rondon-Melo S, Rabelo MC, Moli- ni_Avejonas D. Association between language and hearing disorders – risk identification. PubMed.gov 2017. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/28492720/. 7. Jenko K. Akutno vnetje srednjega ušesa in matioditis. In Hočevar Boltežar I, Battelino S., eds. Otorinolaringološke bolezni v vsakdanji praksi in njihova obravnava: izbrana poglavja 9. Ljubljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakulte- te: Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni klinični center: Združenje otorinolaringologov Slovenije SZD, Foniatrična sek- cija; 2017: 59–64. 8. Katz J, Zalewski TR, Brenner M. Otitis Media and Central Auditory Processing Disorder (CAPD). In Geffner D, Ross-Swain D, eds. Auditory Processing Disorders. San Diego: Plural Publishing, 2019: 307–325. 9. Hočevar Boltežar I. Vpliv pogostih vnetij sre- dnjega ušesa v zgodnjem otroštvu na razvoj otroko- ve slušne percepcije in govorni razvoj (magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 1990. 10. Dobie RA, Berlin CI: Influence od otitis media on hearing development. Ann Otol Rhinol Laryngol Suppl 1979; 60: 48–53. 11. Menyuk P. Development in children with cronic otitis media. Design factors in the assessment of language. Ann Otol Rhinol Laryngol Suppl 1979; 60:78–87. 12. Katz J. APD Evaluation to Therapy: The Buf- falo Model. AudiologyOnline 2007. Dosegljivo na: https://www.audiologyonline.com/articles/ apd-evaluation-to-therapy-buffalo-945. 13. Clark JG. The effect of middle ear disease on early child development. Aliterature review. Semin Speech Lang Hear 1980; 1:149–156. 14. Battelino S. Avdiometrija, vestibulometrija in avdiološka elektroakusika v vsakdanji praksi. Lju- bljana: Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Univerzitetni klinični center; 2013. 15. Rebol J. Vnetje ušesa. ABC zdravja; 2020. Dosegljivo na: https://www.abczdravja.si/ nos-usta-usesa/vnetje-usesa/. 16. Tharpe AM, Bess FH. Minimal, progressive and fluctuating hearing losses in Children. Characteristi- cs, Identification and Managment. Pediatric Clinic in North America; 1999. Dosegljivo na: file:///D:/ Downloads/MinimalProgressiveandFluctuatingHea- ringLossesinChildren.pdf. 17. Zahnert T. The differential diagnosis of hearing loss. Dutsch Arztebild Int. 2011; 108: 433–444. 18. Šivic U, Rebol J. Mikrobiološke najdbe ob aku- tnem gnojnem vnetju srednjega ušesa pri otrocih v severovzhodni Sloveniji v obdobju 2004-2013. Slo- venska pediatrija 2019; 26(1): 10–15. 19. Geffner D, Ross-Swain D. The Speech-Langua- ge Pathologist′s Role in the Assessment of Auditory Processing Skills. In: Ross-Swain, eds. Auditory Processing Disorders. San Diego: Plural Publishing, 2019: 181–214. 20. Božič M. Zgodnja obravnava otrok s sumom na slabši sluh. In Battelino, S., eds. Izbrana poglavja iz pediatrije: Novosti pri obravnavi živčno-mišičnih bolezni pri otrocih. Glavobol pri otroku in mlado - stniku. Razširjeno presejanje novincev, vrojene bolezni presnove. Otologija in foniatrija v pediatriji Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatri - jo, 2018: 117–124. 21. Cigler P. Vpliv bimodalega poslušanja na razu- mevanje govora v hrupu (magistrsko delo). Ljublja- na: Univerza v Ljubljani; 2020. 22. Battelino S. Akutno vnetje srednjega ušesa se ne da pozdraviti doma. Dnevnik, 2020. Dosegljivo na: https://www.dnevnik.si/1042206959. 23. Cheffo S. Educational Placement Options for School-Aged Children with Hearing Loss. In Madell JR, Flexer C, eds. Pediatric Audiology: Diagnosis, Technology, and Management. New York: Thieme Medical Publishers, Inc, 2014: 320–333. 24. Lucker JR. Phonemic Awareness, Readig Abiliti- es, and Auditory Processing Disorders. In Geffner D, Ross-Swain, D, eds. Auditory Processing Disorders: Assessment, Management, and Treatment. San Diego: Plural Publishing, 2019: 391–409. Katja Globevnik, prof. spec. in rehab. ped. za slušno in govorno motene (kontaktna oseba / contact person) Center za sluh in govor Maribor, Vinarska ulica 6, 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: katja.globevnik@csgm.si prispelo / received: 15. 10. 2021 sprejeto / accepted: 2. 12. 2021 Globevnik K. Vpliv ponavljajočih se vnetij srednje- ga ušesa in prevodne izgube sluha v predšolskem obdobju na motnje fonološkega zavedanja pri pet - letnikih. Slov Pediatr 2022; 29(1): 3−7. https://doi. org/10.38031/slovpediatr-2022-1-01. Fonologija / Phonology Število vnetij srednjega ušesa / Frequency da / yes ne / no skupaj / total nič 1 0 1 eno / once 51 1 52 dve / twice 32 0 32 tri / three times 6 1 7 več kot tri / more than three times 17 3 20 TABELA 1. V PLIV POGOSTOSTI VNETIJ SREDNJEGA UŠESA NA IZRAžENOST TEžAV NA PODROČJU FONOLOGI- JE. TABELA PRIKAZUJE KOLIKO OTROK, KI VNETJA SREDNJEGA UŠESA NISO PREBOLEVALI, SO GA PREBOLEVALI ENKRAT, DVAKRAT, TRIKRAT ALI VEČ KOT TRIKRAT, JE NA PRESEJALNEM PREIZKUSU PETLETNIKOV IZKAZOVALO TEžAVE NA PODROČJU FONOLOGIJE. TABLE 1. INFLUENCE OF THE FREq UENCY OF OTITIS MEDIA ON THE LEVEL OF PHONOLOGY PROBLEMS. THE TABLE SHOWS HOW MANY CHILDREN, WHO DID NOT HAVE OTITIS MEDIA, WHO HAD IT ONCE, TWICE, THREE TIMES OR MORE THAN THREE TIMES, SHOWED PROBLEMS IN THE FIELD OF PHONOLOGY ON SPEECH AND LANGUAGE SCREEN- ING TESTS AT THE AGE OF FIVE YEARS. Slovenska pediatrija 1/2022.indd 7 10/03/2022 20:47