w» I »C H f»o5TnTm» pTn^alffl v gimrnik Ljubljana, toreft 24. Ma 1934 ___ ^ »rit« Cena 2.- Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Belen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uMca iit. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen St 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Preokret v poljski vnanji politiki V ospredju političnega zanimanja je peiaj vzhodni pakt in ostane bržkone še dolgo. Prvo presenečenje v tej veliki politični akciji francoske iniciative je prinesel Barthoujev poset v Londonu, Jri je Anglijo tako popolnoma pregovoril k sodelovanju. . Britanski pristanek na neko idejo v Evropi veliko pomeni To se je takoj pokazalo, kajti brž se je pridružilo drugo presenečenje, ko je tudi Italija pristala na vzhodni pakt ter mu obljubila svojo podporo, dasi ga je poprej s poudarkom odklanjala. Na veliko osnovno presenečenje, namreč ono, ko je Rusija pristala na to zasnovo, niti ne mislimo posegati, omeniti pa jo želimo v tej zvezi, da se čim bolj pokaže dalekosežnost velikega političnega preobražanja, ki se vrši v Evropi. Ko je akcija z vzhodnim paktom napredovala s tako naglimi koraki, se je seveda pozornost obrnila k Nemčiji, v pričakovanju, kaj bo storila ta država, M je še vedno v središču splošnega evropskega zanimanja. Pri tem se je kar nekako prezrlo, da je tu še Poljska, ki je tudi napol velesila, vrh tega pa v centru onega področja, kateremu^ je znameniti projektirani pakt namenjen. In kar naenkrat se je izkazalo, da tudi Poljska gleda z nekakimi antipatijami na francosko zamisel, skoraj slično kot Nemčija, s katero se v tem pogledu le prečesto imenuje skupaj. Ne mislimo pa se danes v podrobnem baviti s poljskim zadržanjem, marveč porabimo to priliko, da se spomnimo nekaterih dejstev in pojavov iz preteklosti, katerih znanje nam more danes v marsikaterem pogledu služiti za kažipot. Pred vsem moremo opozoriti, da se opaža v poljski javnosti znatna razcepljenost tudi glede vnanje politike. Odkar je bil sklenjen v Berlinu oni znameniti pakt o medsebojnem nenapada-n ju za dobo desetih let, se je opazila v poljski opoziciji močna kampanja zoper novo smer poljske vnanje politike. Poljska opozicija ne zaupa Nemčiji in se ne zanaša na trdnost danega miroljubnega zagotovila; ra noben način pa noče pristati na to, da bi se temu zagotovilu na ljubo zapustile dosedanje smernice Ižpljske vnanje politike. Izhodišče tega o-x>zicionalnega stališča so pokrajine v zapadnih državnih predelih, tedaj tamkaj, kjer se je v toku zadnje zgodovinske dobe tako fatalno uveljavljala nem- eka nevarnost. Sedanjemu režimu seveda nI treba, da bi se na mnenje opozicije oziraj saj ie nezavisen od nje. Zanj je odločilna volja šefa, starega maršala Pilsudske-ga. Ta šef, stari revolucionar, borec za poljsko svobodo, izhaja iz vzhodnih predelov, ki so bili do svetovne vojne v ruski posesti Izhaja celo iz zemlje, ki je danes del republike Litovske, torej Iz onih pokrajin, kjer mase prebivalstva sploh niso poljske, marveč litovskega, belo ali maloruskega pokolenja in je le plemiška plast ter del meščanstva^ poljskega rodu ali celo samo razpoloženja. Maršal Pilsudski je že pokazal enkrat, da bi želel te pokrajine v čim večjem obsegu priključiti Poljski. Dalje je njegov politični koncept v svetovni vojni temeljil na ideji, da se je treba Poljakom nasloniti na Avstrijo, pa posredno na Nemčijo ter v tej zvezi premagati Rusijo in osvoboditi Poljsko, To ga je končno dovedlo do popolnega neuspeha, do katastrofe in trdnjavskega zapora v Magdeburgu in šele poraz Nemčije je niemu in Poljski prinesel svobodo. * O priliki sklepa poljsko-nemškega pakta se je marsikdo spomnil na ta dejstva nedavne preteklosti in se zaman izpraševal po smernicah te faze poljske vnanje politike. Tipajoči komentarji so že takrat napoved ovali popolno spremembo v njih, kar pa se je še vedno zavračalo. Ali vedno znova so se vračale v javnost vesti, da ima pakt tudi tajne dogovore, po katerih se Poljska na pr. desinteresira na nadaljnji samostojnosti Avstrije, se odmakne od dosedanjih svojih političnih kombinacij, zato pa se ji z nemške strani pokažejo v evidenco možnosti ekspanzije proti — vzhodu, na račun — Rusije, pa morda Litve. Seveda so ta namigavanja ostala samo namigavanja, ki so se često zavračala kot fantazije. Mislimo, da so taka zavračanja umestna, ali kljub temu ne smemo prezreti, da so se nad poljsko-nemškim paktom zelo razburili v^ Moskvi in da se je Rusija odtlej jela čudovito hitro zanimati za francoske projekte, da pristopi v Društvo narodov in k paktu, da naj garantira sedanje državne meje v vzhodni in srednji Evropi, torej tudi rusko-poljsko in poljsko-litov- sko mejo. v Navedli smo te pac samo možne kombinacije, ne da bi se hoteli vdajati fantastičnemu gledanju v vnanji politiki. AU navedli smo nekatere točke vendarle, z željo, da nam služijo za možno orientacijo. Zakaj končno vendarle tudi v tem področju nismo zavarovani pred presenečenji. Neka dejanja in zadrzanja v poljski vodilni diplomaciji se dajo v zadnjih mesecih le težko razumeti. Ako ne več, se iz njih razvidi vsaj to, da hočejo tudi v Varšavi poskusiti igro nekakega jezička na tehtnici, izrabljanja HITLERJEVO V AVSTRIJI POSTAJAJO VEDNO NASILNEJŠI Ne strašilo se nobenih groženj in se tndi že v spopadih s policijo poslužujejo orožja - Več policajev hudo ranjenih Dunaj, 23. julija, n. Včeraj so narodni socialista izvršili zapet celo vrsto atentatov. Oblasti mrzlično zasledujejo vse teroriste in izvršujejo pri njih hišne preiskave. Tako so včeraj našli velike količine eksploziv nemškega izvora. Na stanovanju kovača Herzoga v Ta-xenbachu na Solnograškem so zaplenili 33 granat in 38 kg amonita. Ko so ga aretirali je izpovedal, da je dobil te stvari v shrambo od nekega narodnega socialista, ki je prišel iz Nemčije. Tudi drugod so oblasti izvršile številne aretacije. V Braunau na Nižjem Avstrijskem so žandarmi aretirali komunista Alojza Hinterobermayerja, ki je bil na sumu, da je izvršil več atentatov. Pri aretaciji se je uprl, potegnil revolver in enega žandarma smrtno nevarno ranil. Nato je pobegnil, skoči! v reko in preplaval na nemško stran. V njegovem stanovanju so našli več granat in pištol nemškega izvora. V Celovcu so včeraj ob 10. dopoldne vrgli narodni socialisti bombo v poslopje policijske direkcije in pred glavni vhod palače deželne vlade. V obeh poslopjih ie povzročila eksplozija veliko škodo. Kmalu za tem ie eksplodiral peklenski stroj v poslopju deželnega sodišča. Ko je prihitela policija in začela preiskovati poslopje sodišča, je nastala eksplozija na sosednem vrtu župnišča. Tu sicer ni povzročila posebne škode, pač pa so na vseh okoliških poslopjih popokale šipe. ..,.., , V Gradcu so oblasti izsledile skupino narodnih socialistov, ki so tihotapili orožje in ga delili svojim pristasem. V nedelio ponoči so imeli sestanek na židovskem pokopališču v Eggenbergu. Tam jih je čakala policija. Ko so se zbrali, so jih hoteli aretirati, toda hitler-jevci so se uprli in začeli streljati. Nastala je pravcata bitka, v kateri je bilo več policajev ranjenih. Izmed narodnih socialistov so ujeli samo instalaterja Ivana Bergha iz Gradca, ki je bil v borbi ranien. vsi drugi pa so ušli. Italija za intervencijo velesil London, 23. julija, n. Rimski dopisnik »United Pressa« poroča po informacijah na merodajnem mestu, da se je Mussolini odločil prepustiti Nemčijo svoji usodi, ako hitierjevci takoj ne ustavijo svoje teroristične akcije v Avstriji, ki zavzema že tak obseg, da vzbuia resne skrbi ne samo v Avstnu, marveč tudi v inozemstvu. Italija bo pozvala tudi druge velesile k skupni akciji. V italijanskih krogih smatrajo enoten nastop velesil proti Nemčiji za tembolj potreben, ker nameravajo narodni socialisti razširiti svojo teroristič- no akcijo tudd na druge države, zlasti na Dansko. Nizozemsko, Belgijo. Po-saarje in memelsko ozemlje, pozneje pa tudi na Švico, Rumunijo in Madžarsko. Rimski krogi smatrajo, da je treba to radikalno preprečiti že v samem po-četiku, ker bi sicer narodni socializem mogel zanetiti teroristični požar po vsej Evropi. Velesile pa se ne smejo več zadovoljiti samo s papirnatimi protesti, marveč morajo uvesti energično akcijo, ako bi ostala ponovna skupna demarša velesil v Berlinu brez uspeha. Represalije se morajo izvesti zlasti na gospodarskem polju, in vsak korak, ki bo v tem pogledu izvršen v Berlinu, mora biti ultimativnega značaja. »Gior-dale d' Italia« razpravlja v daljšem članku pod naslovom»Konec z atentati« o teroristični akciji v Avstriji in izTec-no poudarja, da je Nemčija s tem svojim početjem izgubila vse simpatije ne samo Italije, marveč vsega sveta. List poziva Hitlerja, naj takoj napravi konec temu početju, sicer se more zgoditi, da bo imela Nemčija proti sebi ves svet. Vatikan o vojni brez vojne napovedi Rim, 23. julija, n. Tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano« se bavi v daljšem članku s teroristično akcijo v Avstriji in pravi, da ie to neke vrste vojna brez napovedi, ki .io vodi hitlen-zem proti neoboroženemu civilnemu prebivalstvu. Barbarski cinizem nihili-stov in komunistov ni več omejen na revolucionarno taktiko v okviru enega naroda in ene države, marveč hočejo ves narod prisiliti h kapitulaciji. List poziva ves kulturni svet, da se takemu početju odločno upre. Dollfussovi sestanki z bivšim kraljem Alfonzom Berlin, 23. julija, n. »Berliner Zei-tung« poroča, da je imel avstrijski kan-celar dr. Dollfuss na Dunaju ponovne sestanke z bivšim španskim kraljem Alfonzom, ki namerava priredit: potovanje po Balkanu Na sestankih je bilo v glavnem govora o povratku Habsbur-žanov. Baje so tudi nekatere velesile že pristale na vrnitev Habsburžanov, ker smatrajo, da bi bilo to najboljše sredstvo za preprečitev priključenja Avstrije k Nemčiji. Preprečeno tihotapstvo razstreljiva SL Gallen, 23 julija, wk. Cuječnosti policije v St. Gallenu se je posrečilo preprečiti v soboto uvoz večje množine razstreliva iz Nemčije v Avstrijo. V pristaniscu Saad pri Rohrschacku je pristal v soboto motorni čoln, čigar sumljiv tovor so preiskali varnostni organi. V čolnu so našli 30 velikih min s potrebnimi vžigalniki. Oba vozača sta bila aretirana, prav tako pa tudi dve osebi, ki sta prišli po tovor. Vsi so člani narodno-socialistične organizacije in pripadajo avstrijski legiji ter trdijo, da so delali po nalogu okrožnega vodstva. Motorni čoln z vsem tovorom je bil zaplenjen. Obsodba atentatorja Dunaj, 23. julija, wk. Izjemno sodišče je obsodilo Alfonza Wilferta zaradi zločina zlonamernega poškodovanja državnega brzojava na 8 let težke m poostrene ječe. Bolgarska za obnovitev odnošajev z Rusijo Brzojavni predlog sofijske vlade sovjetski vladi v Moskvi Dosedaj Bolgarija z Rusijo ni imela niti trgovinskih odnoajev. Pogajanja, ki trajajo že nad mesec dni, vodita v Ankari tamkajšnji bolgarski poslan« Antonov in ruski poslanik Karahan. Najvažnejše za Bolgarijo je garancija proti morebitnem oiačenju komunistične propagande. Zdi se, da je dobila Bolgarija v tem pogledu zadostne garancije. Sporen je dalje obstoj dveh ruskih cerkev, in sicer na prelazu Sipki in v Sofiji, ki sta obe last ruske vlade. Sporazum je bil dosežen tudi glede tega in je zadevno sporočilo že prispelo v Sofijo. Na podlagi vsega tega je ministrski svet naročil zunanjemu ministru, naj odpošlje prej omenjeno brzojavko Litvinovu. Sofija, 23. julija, g. Danes dopoldne le bolgarski zunanji minister Batolov v imenu svoje vlade poslal sovjetskemu zunanjemu komisarju Litvinovu brzojavko, v kateri predlaga obnovo diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in Sovjetsko unijo. Brzojavka je bila sestavljena v zelo prisrčnih besedah in se sklicuje na hvaležnost Bolgarije nasproti ruskim osvobodilcem in na slovansko pobratlmstvo. Sovjetska vlada dosedaj še ni odgovorila, vendar pa pričakujejo odgovor še tekom noči, ki bo brez dvoma pozitiven, tako da bo Bolgarija oo 191etn) prekinitvi od jutri dalje spet v urejenih diplomatskih odnošajih s Sovjetsko unijo. katastrofa Zaradi povodnji so bila evakuirana ze vsa Vodovje zaliva že centrum mesta — Vsi odrasli moški zaposleni pri gradnji obrambnih nasipov Varšava, 23. julija, n. Povodnji, ki so opustoSile prejšnji teden cele pokrajine Male Poljske, so sedaj dosegle Varšavo. Iz poplavljenega ozemlja se stekajo vode v glavnem v Vislo, ki zaradi tega stalno narašča. Vodni val je sedaj dosegel poljsko prestolnico, M ji grozi katastrofa, koje obseg se ne da za enkrat niti približno presoditi. Visla je danes dosegla v Varšavi že 6 metrov nad nor-malo. V teku včerajšnjega dne je voda porušila vse obrambne nasipe, ki so jih zadnje dni zgraditi z največjo naglico. Voda je poplavila vse nižje ležeče dele mesta in vdira dalje proti sredini. Zoološki vrt je deloma že poplavljen, most Poniatowski pa se bo vsak hip porušil. Vsa varšavska garnizija, dalje policija ki gasilci pomagajo reševati ogroženo imetje prebivalstva in grade nove obrambne nasipe. Mestni župan je pozval vse odrasle moške prebivalce, naj pomagajo pri gradnji nasipov. 48 ur je že vse mesto na nogah in mrzlično po-j maga pri obrambi zoper vodo. Posamez-I ne delavske kolone so že tako izčrpane, I da so ljudje popolnoma onemogli Včeraj popoldne so morali evakuirati vsa varšavska predmestja. Pri tem so se odigravali pretresljivi prizori. Policija je morala ponovno intervenirati z oboroženo silo, da je prisilila prebivalce, ki kljub smrtni nevarnosti niso hoteli zapustiti svojih domov. Že dosedaj povzročena škoda v Varšavi znaša nad milijon zlotov. Še hujša razdejanja je povzročila voda v varšavski okolici. obstoječih velikih nasprotij v težnji, da svoj pristanek čim previdneje opredelijo ter mu določijo višjo ceno. Da bi hoteli svojo politično bodočnost graditi na tesnejši aliansi z Nemčijo — v nasprotju s Francijo in njenimi prijatelji, za take domneve, ki se, priznati je^ treba, tudi že postavljajo, manjkajo še vsakršne — količkaj trdne osnove. Osem vasi je voda popolnoma zalila in najbrž so vse hiše porušene. V veliki nevarnosti je tudi starinski grad poljskega kralja Sobieskega pri Vilanovu. Visla pada Varšava, 23. julija, wk. V Varšavi je začela Visla ponoči padati in je bila v jutranjih urah samo še 3.40 m nad normalo. Računajo, da bo jutri še enkrat narastla. Danes odločitev v Parizu V pričakovanju mirne rešitve vladne krize, nastale zaradi konflikta Tardieu—Chautemps Pariz, 23. julija, ng. V razvoju vladne krize ni zaznamovati nobenih novih dogovorov. Ministrski predsednik Doumergue, ki se jutri vrne v Pariz, razen ministra pravde Cherona ni hotel včeraj nikogar sprejeti in je tudi odklonil vsako izjavo. Cheron se je danes ob 13. vrnil iz Toulousa. Na povratku se je v Lyonu sestal z voditeljem radikalov Herriotom in ž. njim konferiral nad eno uro. Zvečer se je sestal v Parizu tudi s Tardieujem. Jutri, ob 5. popoldne, se bo Vršila pod predsedstvom predsednika vlade odločilna seja ministrskega sveta. Razburjenje, ki ga je izzval spopad Tardieuja s Chautempsom oziroma radikalno stranko se je med tem že znatno poleglo. Ker sta tako Tardieu kakor tudi Herriot kot šef radikalne stranke izjavila, da sprejmeta arbitražo ministrskega predsednika Doumergueja, smatrajo v političnih krogih, da bo spor, ki je nastal v vladi zaradi Tardieujevega nastopa mirno likvidiran in s tem preprečena vladna kriza. Doumergue pa se bo vsekakor danes dopoldne posvetoval še z ostalimi ministri o položaju, preden se odloči. Izjavil pa je, da bo prvi sklep storjen že na torkovi seji ministrskega sveta. hires, 23. julija, k. Ob odkritju Jaureso-ve sohe je zahteval vodja socialistov Blum razpust zbornice in razpis novih volitev. Krizo treba preprečiti Pariz. 23. julija. AA. Vsi listi eo mnenia, da bo Doumergue razmeroma lahko likvidiral krizo, tako da bi vlada ostala ista kakor doslej. >Ere Nouvellet poudarja, da j« treba politično krizo na vsak način preprečiti ter vstaja hkratu proti socialistom ii skTajni desnici, ki hočeta izrabiti položaj, List pravi, da bi konec strankarskega pre mirja škodoval državi in nadaljuje: Kot velika stranka in kot republikanska stranka se radikalno socialistična stranka le predobro zaveda, da ne more od takšnih pustolovščin pričakovati ničesar ne država ne režim. Zato je radikalno socialistična stranka popolnoma mirna in čvrsto odločena« nasloniti se na arbitražo tako dobrega republikanca kakor je Doumergue. V poučenih krofih eo nocoj izjavljali, da se bo ves incident najbrže tako likvidiral, da bo Tardieu izjavil, da z napadom na Chautempsa ni mislil napasti radiklnih socialistov. Okrog vzhodnega pakta Prizadevanje italijanske vlade, da bi pridobila Nemčijo za pristop k vzhodnemu paktu Kralj Karol poseti Pariz in London Bukarešta, 23. julija, g- Kakor poročajo listi, sta kralj in ministrski predsednik Ta-tarescu v zadnii avdienci določila tudi čas inozemskega potovanja kralja Karola. Kralj bo potoval v Pariz v oktobru in pri tej pr> liki obiskal tudi London. Na potovanju po inozemstvu ga bo spremljal zunanji minister Titulescu. Oboroževanje Amerike Newyork, 23. julija, n. Roosevelt je imel nagovor na posadko vojne ladje »Huston«, v katerem je dejal, da bo ameriška vojna mornarica v treh do štirih letih znatno povečana in da bodo zgrajene vse one ladje, do katerih ima Amerika pravico po londonskem sporazumu. Razen tega bo ameriška vlada posvetila vso pozornost oborožitvi v zraku in bo zgradila toliko vojnih letal, da bo v tem pogledu najmočnejša država na svetu - Odbor za zrakoplovbo zahteva v danes objavljenem poročilu 2320 letal za armado in mornarico. Nabavilo naj bi se takoj 100 novih bojnih letal. Prvi poset poljske mornarice v Leningradu Varšava, 23. julija. wk. Dva poljska tor-pedna rušil ca s poveljnikom tn šefom Štaba poljske mornarice sta včeraj zapustila Gdinjo ter odplula na poset v Leningrad. To je prvi oficijelni obisk poljske mornarice v sovjetski Rusiji. Pariz, 23. julija Konferenco Mussoli-nija z nemškim poslanikom v Rimu spremljajo tukaj z velikim zanimanjem. Agencija Havas ^javlja o njej naslednje poročilo: Nemški poslanik je po Hitlerjevem nalogu izjavil da bi morala Nemčija povečati svoje vojaške sile. Pogodbe o vzajemni pomoči potrebujejo Po nemškem naziranju ne samo obrambne ukrepe, temveč tudi dovolj napadalnega orožja, če bi Nemčija pristopila k vzhodni pogodbi, bi za njo nastalo vprašanje, ali ji bodo obenem dovolili zadostna sredstva za izpolnjevanje obveznosti po tej pogodbi. Nemškemu načrtu je Mussolini postavil nasproti italijanski načrt ki bi Nemčiji dovolil določeno stopnjo aopetne oborožitve. Da bi se rešil politični problem, ki je nastal zaradi vzhodne pogodbe predlagane od Francije in Rusije, smatra Mussolini, da je potrebna uporaba pogodbe štirih. Sporazum štirih evropskih velesil, bi bil v vprašanju vojaške pomoči odločilnega pomena, ker bi moral točno določiti naloge udeleženih držav v vojaškem ozira. Nemčija in nesoglasja v Parizu Frankfurt, 23. julija g- »Frankfurter Zei-tung« zavzema v uvodniku stališče glede francoskih osnutkov o pogodbah in pravi med drugim, da je prišlo sedaj na trg mnogo pogodb cot blago, ki se prodaja v množinah. Te pogodbe izgubljajo zato vrednost prepričevalne sile. Inflacija je ™ vsehobmočjih slaba stva<- in morda bi b lo boljše. 6e bi se manj kopičilo in več skrbelo za notranji obstoj ln vrednost posameznih pogodb. Če že obstoja locarnska pogodba, naj se smatra kot resna. Smisel in korist imajo itak samo. pogodbe, ki so bile sklenjene prostovoljno ln po svobodnem spoznanju. da »o res potrdboe. Berlin, 23. julija AA. Današnja »Mon-tagpost« piše v zvezi v. nesoglasji v francoski vladi: Naj se francoska vladna kriza konča kakorkoli, nihče v Nemčiji naj se ne nadeja kakršnekoli izpremembe francoske , zunanje politike. V Franciji se lahko me- njajo ministri, toda francoska zunanja politika je zmeraj dosledna in enaka. Švedska proti Stockholm, 23. julija. AA- Švedski zunanji minister je imel v Falkjoepingu govor, v katerem se je dotaknil tudi vzhodnega pakta. Dejal je, da .bo Švedska sicer pozdravila ta pakt. če bo pripomogel k ustalitvi političnega položaja v vzhodni Evropi, vendar Švedska ne spada med države vzhodne Evrope, temveč "k severni Evropi, ki se mu zdi politično popolnoma stabilna. Švedska zato nima razloga za pristop k vzhodnemu paktu, temveč želi zbližanja z drugimi državami samo v zvezi in s sodelovanjem ostalih držav severne Evrope. , Švedski zunanji minister ie na koncu svo- ; jega govora pripomnil, da bo po njegovem | mnenju vstop Rusije v Društvo narodov mnogo pripomogel za okrepitev miru. Beck odpotoval v Talin Varšava, 23. julija. AA. Zunanji minister Beck je odpotoval v Talin. Ogromen gozdni požar Berlin. 23. rulija. AA. V Qollnowu na Po-morjanskem se je osenj. ki je nastal v soboto v gozdu Friedrichswald, s takšno naglico razširil, da je danes vpepeljenih ie 21 km8 gozda. Oeeni je pomagalo gasiti več ko tisoč članov napadalnih oddelkov, zaščitnih čet in vojakov. Nad gorečim gozdom kroži letalo nemške J>Lufthanse< in vodi gasilna dela. Motorni vlaki na Francoskem Lille, 23. julija AA. Danes so uvedli novo brzomotorno zvezo na železniški progi Pariz-Lille-Roubaix-Tourcoing. Pri tej priliki so napravili tudi hitrostno preizkušnjo motornih vozil. Motorni voz se je pri hitrosti 141 km na uro ustava na 850 m v 36 sekundah, čeprav je znašal padec proge 4% in čeprav so bile tračnice mokre. Da se čuje resnica Kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je bil v nedeljo 22. t. m. v Ribnici velik shod JNS, na katerem so govorili gg. minister n. r. Ivan Pucelj, senator Miljutin Dragovič in narodni poslanci Albin Koman, Ivan Urek in Milan Mravlje. Shoda se je udeležilo nad 1.200 ljudi, ki so pozorno sledili izvajanjem govornikov. Govorniki so se bavili z vsemi perečimi vprašanji, dotaknili pa so se tudi raznih klevet, podtikanj in laži, ki jih širijo proti JNS in njenim predstavnikom nasprotniki. Ker so mnoge teh ugotovitev zelo poučne ne samo za kočevski srez, nego za vso banovino, objavljamo nekaj najznačilnejših: , Zaplotni obrekovalci Kakor drugod, so tudi v kočevskem srezu na delu zaplotni obrekovalci in klevet-niki, ki širijo vse mogoče laži in mečejo blato na predstavnike JNS, zlasti pa na njene voditelje. Govorijo o korupciji in o vsem mogočem in nemogočem, toda vse to le skrivaj, z namigavanjem, prišepetava-njem, z raznimi letaki, skrivnimi pismi itd. Minister g. Pucelj je o njih dejal: Kakor že ponovno, pozivam tudi danes vsakega obrekovalca, naj tu stopi na oder in možato pred vso to tisočglavo množico pove, zakaj se skriva po kotih, zakaj samo skrivaj govori in prišepetava, zakaj ne stopi na plan, da se pred sodiščem pomenimo in si pogledamo iz oči v oči, pa da se pred sodiščem čuje resnica! Bojevnikom in vsem drugim klevetnikccm je torej dana najlepša prilika, da razgalijo in pred sodiščem ožigosajo vse korupcioniste iz vrst JNS. Ali se bodo te prilike posluzilie Bajka o oškodovanju Invalidov za 100 milijonov Protikorupcionistični bojevniki, za njimi pa tudi tako zvana narodna stranka so po svojih shodih trosili klevete, da je bila med drugimi tudi v ministrstvu socialne politike velika korupcija. Pripovedovali so, da so bili invalidi oškodovani za 100 milijonov. Govorili so tako, da je moral vsakdo misliti, aha. to je pa Pucelj! Čeravno je minister Pucelj to stvar razjasnil že davno v Narodni skupščini in pozneje tudi že na raznih shodih, sta smatrala resnicoljubni »Domoljub« in pa »Gorenjec« za potrebno, da še sedaj ponatiskujeta te laži. Minister Pucelj je o tem dejal med drugim: Dne 5. januarja 1932 sem postal minister socialne politike in sem vodil ta resor dalje nego 2S mojih predhodnikov. Sodeloval sem pri najvažnejših akcijah v tej dobi in vodil ta resor v dobi, ko je nastopila naihujša socialna kriza, -ko so bila sredstva vedno bolj pičla. Poleg proračunskih sredstev sem izvlekel še 44 milijonov za zaostalo invalidnino, ki se v prejšnjih boljših časih ni izplačala. Kako mislijo o meni in mojem delu pravi invalidi, ne tisti, ki hodijo po bojevniških shodih, je pač najboljši dokaz to. da me je Invalidsko udruženje kraljevine Jugoslavije izvolilo za svojega častnega člana! Res je, da so se tudi pri invalidskih podporah vršile neke nepravilnosti, toda ne v mojem ministrstvu, nego pri beograjski finančni direkciji, kjer nima Pucelj nič komandirati. Seveda pa ni govora o stotinah milijonov, a tudi ta stvar je bila, čim se je za njo izvedelo, takoj urejena. Dotični uradniki so zaprti, njihovo premoženje zaplenjeno, teko da ne bo trpela ne država, ne invalidi kakšne Škode. Kako so bojevniki,odžagali4 Puclja in Kramerja Ko je bila izvršena poslednja rekonstrukcija vlade, so se bojevniški gromovniki hvalili po svojih shodih, češ dva strupena zoba smo že izruvali, Puclja in Kramera smo mi odžagali. Verjeli so jim seveda to debelo laž le oni naivneži, ki ne vedo, da ministre postavlja in razrešuje le Nj. Vel. kralj. Minister g. 'Pucelj je o tej stvari povedal to-le: Ko sem 2?. marca nesel Nj. Vel. kralju v podpis zakon o pobijanju spolnih bolezni, ki ga skušajo nezreli ljudje smešiti, za kar pa sem dobil od najvišje duhovščine katoliške cerkve zahvalo in priznanje, sem izjavil Nj. Vel. kralju: »Veličanstvo, nekoliko me tare bolezen, n« drugi strani pa se mi zdi pametno, da za nekaj časa odložim ministrski položaj in vas prosim, da me razrešite.« Nj. Vel. kralj me je vprašal: »Zakaj? Saj ni nobenega vzroka, nobenega povoda za to?« Odvrnil sem: »Veličanstvo. smatram za dobro in potrebno, da odstopim kot minister, da lažje grem med narod, med svoje volilce rn se posvetim podrobnemu delu. Če je človek zaposlen 16 ur na dan, ni mogoče posvečati potrebne pozornosti podrobnemu delu. Želim se posvetiti organizaciji stranke, a ne samo to. nego moje prepričanje je, da nisem samo jaz pozvan za ministra socialne politike, nego da je treba tudi drugim omogočiti, da pokažejo svoje sposobnosti, da se ne bo reklo, češ samo za ministrski stolček se drži. za drugo pa se nič ne briga.« Odstopil sem tudi zato. ker sem prepričan. da je potrebno, da pridejo k sodelovanju. aktivnemu, pozitivnemu in ustvarja jočemu z« narod in dr*avo tudi tisti, ki danes stoje ob strani. To je resnica o »bojevniškem žaganju« ministrov in nič dnioptfa! Vse drugo je tež 'n klevete. Kdo so nasprotniki JNS Minister g. Pucelj se je v svojem govoru bavil tudi s teko zvano opozicijo in dejal med drugim: Kdo so ti, ki stoje proti JNS, ki rova-rijo proti njej, ki jo kritizirajo, ki blatijo in grde vse, kar je v zvezi z JNS. To je tista opozicija, ki jo poznamo že od zdavnaj. Naj se nihče ne vara, da so to morda bojevniki, ali da je to morda tako zvana jugoslovenska narodna stranka. Ne, opozicija je naša bivša SLS. Opozicija, to so tisti, ki vas 8. novembra 1931 niso pustili na volitve, opozicija so tisti, ki so se 6. januarja vrinili v diktatorsko vlado, sedaj pa se igrajo opozicionalci. Bojevniki in narodna stranka so samo dediči, ki bi radi kaj podedovali po umirajoči SLS. To so samo lovci za dedščine. Pri tem pa jim je na potu JNS. zato bi jo radi zrušili in zanesli razkol v naše vrste. Zato love slabiče v svoje mreže. Vse skupaj je samo zgrešena špekulacija. Pravi in lažni Jugosloveni Razni gromovniki. ki hodiio po shodih bojevnikov in narodne stranke, Se bijejo na prsi in naglašajo, da so za kralja, ze 6 januar, za narodno in državno edinstvo za veliko in močno Jugoslavijo. Če je te- ! ko, bi človek mislil, da bodo z obema ro- j kama zagrabili za delo in pomagali gradit' > terrtfelje lepše in srečnejše bodočnosti. To- j da oni kaj hitro najdejo izgovor, češ. \ že, toda s tem nočemo iti, z onim nočemo sodelovati in kar je še takega več. V resnici tw ni ne za državo, ne za narod, marveč jim gre zgolj za to, da bi prišli do oblasti. Že v sv. pismu je zapisano: Ne vsak, ki kliče, Gospod, gospod, pride v nebeško kraljestvo, namreč predvsem tisti, ki izpolnjujejo voljo mojega očete, ki je v nebesih. To velja tudi za tolmače 6. januarja. Ni vsak, ki kliče: Živio kralj! »Jaz sem za narodno in državno edinstvo!« pravi Jugosloven. Kajti kdor je za kralja, ze šesti januar, za narodno in državno edinstvo, za veliko in močno Jugoslavijo, te mora pustiti tudi prejšnje stranke ter lojalno sesti k skupni mizi ter sodelovati s tistimi, katere je kralj določil. Kdor drugače tolmači šesti januar, je ali politični bedak, ali pa laže. Kdor ima nekaj drugega v srcu, je hinavec in nepošten. Ko so nas poklicali v Beograd, nismo rekli, s tem nočemo delati, marveč smo storili vse, kar se je od nas zahtevalo, če je bilo v interesu kralja, naroda in domovine. Pripravljeni smo sodelovati tudi s tisto opozicijo, toda ne z ono, ki se dela opozicijo, marveč z ono pravo opozicijo, ki jo vodijo gg. Aca Stenojevič. Ljuba Davidovič, Mehmed Spaho itd. Tudi ti gosnodje so napravili nekak sporazum in prišli v Beograd ter rekli: »Mi smo tudi za državo, priznavamo obstoječe stanje, priznavamo šesti januar itd. A dajte nam volilno vlado in oblast.« Pa niso dobili ne vlade ne oblasti, ker ni dovoli reči, jaz sem za kralja, za narodno in državno edinstvo, marveč je treba to pokazati tudi z dejanji. Če so premagali ono gkvno, kar jih je ločilo od naše jugoslovenske nacionalne politike, če so se izjavili za narodno in državno edinstvo. čemu potem hoditi okrog hrbta v žep. Zakaj ne krenejo po krajši poti in se ne pridružujejo veliki fronti JNS. ki rada snrejme vse pametne in trezne elemente. Tudi oni imajo v svoji sredi mnogo pametnih institucij in gospodarskih naprav, ki komaj čakajo, da sedejo z nami za eno mizo. Če sem jaz zadržek, da tega ne store, se rad umaknem, je izjavil minister g. Pucelj. Toda oni nravijo, kdor je pri JNS. s tem nočem. Kdor pa tega noče, zaman kliče: Gospod, gospod... Kdor je za šesti januar, naj sede za skupno mizo, da bomo skupno reševali težka vnrflšania. k; nas tarejo vse skupaj. Zakaj sili Narodna stranka v Slovenijo 1 To uganko je rešil na nedeliskem shodu v Ribnici senator g. Miliutin Dragovič, ki že 26 let zastopa iablaniški srez v parlamentu. Senator Dragovič je brat narodnega poslane« Miloša Dragoviča, ki hodi po shodih Narodne stranke po Sloveniji in se predstavlja za novega odrešenika našega kmete. Senator Dragovič je pojasnil, da je prav za prav on odstopil svoj poslanski mandat svojemu bratu, misleč, da bo vestno zastopal interese svojih volil-cev. kakor jih je zastonal on sam polnih 26 let. Toda neugnan kakor vedno je Mi-l'o'š Dragovič tudi sedaj zašel na stranpo-ta. Senator Dragovič je izjavil, da je njegov brat Miloš kakor neprevreto vino - ki se še ni očistilo in je še vedno kalno. Njegovi volilci so zaradi tega nad njim skrajno razočarani in poslanec Miloš Dragovič se ne sme v svoiem lastnem srezu niti pokazati, kamoli. da bi prišel na kak shod. Zato ima časa dovolj, da hodi delat zgago po Sloveniji in se ponujat za od-rešenika kmetov, ko se niti za svoje lastne volilce ne briga, če pride do novih volitev, Miloš Dragovič ne bo več poslanec, ker ga njegovi lastni volilci ne marajo več. Ko je prišel v parlament, mu je stopilo vi- no v glavo in ko je_.videl druge stare in I preizkušene politike, je smatrai, da mora tudi on ustvariti novo stranko po onem starem pregovoru: Videla žaba konja podkovati, pa je tudi soma dvignila nogo. Norčevanje iz ljudstva Znani kmečki borec, narodni poslanec g. Ivan Urek je spregovoril na shodu v Ribnici prav tehtne besede. Dejal;je med drugim: Ko že leta in leta motrim prilike med našim kmečkim ljudstvom, sem prišel do prepričanja, da našemu kmečkemu narodu, našemu malemu človeku ni pomoči. In zakaj ne? Zato, ker mi samo tarnamo, a nič ne delamo. Vse čaka, da bo prišel novi Mesija, da nas bo rešil. Pri tem pa naseda naše kmečko ljudstvo vsakemu demagogu, hujskaču in pustolovcu, ki pride, da ga vleče za nos ter dela razdor med malim človekom. Pa naj se pojavi največji pustolovec, naj govori še take neslanosti in neumnosti, ljudje poslušajo in ploskajo, nihče pa ne vpraša, kaj si ti, ki nas hočeš učiti, napravil za narod. Nihče teh ljudi ne pozna, in ne ve kaj so dosedaj delali. Ploskajo pa, če vrže kdo kamen na one, ki že desetletja stoje v javnem življenju in ki jih pozna že vsak otrok. In to bo šlo tako dalje, dokler ne bo dobil naš kmečki človek dovolj samozavesti in zaupanja v svojega soseda, ki ga pozna in o katerem ve, da je pošten in da se bori za pravice svojih rojakov. Laž ima kratke noge Poslanec Urek se je v svojem govoru dotaknil tudi silne demagogije, ki jo uganjajo razni gromovniki po bojevniških taborih in shodih Narodne stranke. Najbolj priljubljen predmet jim je seveda korupcija. Na nekem shodu Narodne stranke v brežiškem srezu je mlad odvetnik iz Ljubljane, ki se je pojavil sedaj kot reševalec kmeta in malega človeka, razlagal zakon o razdolžitvi kmetov. Zakon, ki je rešil na tisoče in tisoče kmetov pred propastjo, je seveda docela za nič, ker ga je izdala JNS. Razlagal je takole: Pred štirimi leti je stala telica 4000 Din, danes pa stane samo 1000 Din. Zato naj bi se vprašanje dolgov rešilo tudi tako, da bi plačal kmet namesto 4000 samo en tisoč. Na drugi strani pa pravi dotični ljubljanski advokat, da se mora denar, ki je vložen v posojilnicah in bankah vlagateljem- takoj vrniti. To se na prvi hip prav lepo sliši, toda ljubljanski advokat ni povedal, kako naj se ta čudež napravi. Če bi naj oni, ki so dobili posojilo, sedaj manj vrnili kakor so v resnici dobili, kje naj potem posojilnice vzamejo denar, da ga vrnejo onim, ki so ga vložili. Kljub tej neumnosti pa so poslušalci govorniku navdušeno ploskalri. Pa kakor vsaka laž, ima tudi taka politična laž kratke noge in kdor le sam malo premisli, bo uvi-del, kako imajo" ti samozvani odrešeniki našega kmeta za norca. Korupcija in davki Korupcija je na. vsakem shodj Narodne stranke in bojevnikov glavni šlager. Pravijo, da danes ni več človeka v iavni funkciji, ki bi imel lfe Še en sam pošten las na glavi. Tako je že prej omenjeni ljubljanski advokat na shodu Narodne stranke pripovedoval, da ie točno izračunal, da bi ne bilo treba 10 let plačati nobeneea davka, če bi prišel nazaj v "državo ves tisti denar, ki eo pa žene ministrov in drugih odlifnikov odnesle Tiz "d rža ve:? Človek, Iti' ne' S ta. iii riima pojma o državnem gospodarstvu, mora naposled verjčtf ?tSki'rh trditvam,' " zlasli; če jih izreče advokat, ki mora vedeti, kaj govori in mora biti o takih stvareh poičen; Nihče ee seveda ne vpraša, ali je to sploh mogoče. Vsega denarja v naši državi je 5 milijard, več ga ni. Proračun za eno eamo leto pa znaša 10 milijard, če bi torej ves denar, kar ga je sploh izdanega v Jugoslaviji^ dali za davke, bi bilo s tem plačano ko-mat polovico davkov za eno leto. V obtoku pa ni denarja niti 5 milifard. Iz tega ee torej jasno vidi, kako bedastih laži ee poslužujejo in za kako neumnega imajo naše- ga kmečkega Soreka, da si ®pajo • takimi demagoškimi lažmi priti na shode. Ljudje, ki na tak način varajo našega kmeta, dokazujejo s tem jasno, da našega kmeta ne smatrajo za resnega. Imenovanja m upokojitve pri železniški direkciji Beograd, 23. julija, p. S kraljevim ukazom je imenovan za pomočnika direktorja železniške direkcije v Zagrebu inž. Pavle Taržik, dosedaj načelnik gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani. Za svetnika gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani je postavljen inž. Vladimir Žakič, dosedaj v Zagrebu. Upokojeni so: pri železniški direkciji v Ljubljani svetnik Fran Kunaver, Albin Potočnik, inšpektor Ailbn Adlešič, poverjenik Janko Soklič, višji kontrolor Jakob Cesar, kontrolor Tomo Zupan, svetnik Alojzij šulgaj in višji kontrolor Emil Brinšek. Iz ministrstva za telesno vzgojo Beograd, 23. julija, p. V ministrstvu za telesno vzgojo se je pričelo danes prvo zasedanje posvetovalnega odbora ministrstva. Seje so se udeležili vsi člani. Zasedanje je otvoril minister g. dr. Andjelinovič, ki je obrazložil naloge odbora in razvil program za bodoče delo. Odbor je nato izvolil pododbore za proučevanje posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Odbori bodo takoj pričeli proučevat: dodeljena jim vprašanja ter sestavili svoje predloge, ki bod« tvor.li podlago za nadaljnje delo Stavisky v drugi izdaji Pariz, 23. julija, n. Listi poročajo, da so oakiili novega Staviskega. V Lil'u je hiia včeraj glavna skupščina delniškega društva za vzajemno pomoč. Takoj po skupščini so aretirali generalnega direktorja Georgesa Petita. ker mu je bilo na skupščini dokazano, da je prevari! društvo za 300 milijonov frankov. Samo za ureditev svojega stanovanja je izdal poldrugi milijon. Afera je vzbudila v javnosti veliko senzacijo. Oblasti so izvršile najstrožjo preiskavo. Tour de France Pariz, 23. julija. AA. Osemnajsto etapo kolesarske dirke okoli Francije je dobil Francoz Vietto pred Francozom Lape-diejem in Italijanom Martanom. Prevozil je razdaljo 172 km med Tarbesom in Pau-jem v 6:32.01. Na tej etapi sta dve visoki gorski sedli, in sicer Tourmalet (2114 m) in Gol Aubisque (1704 m). Ponesrečena stavka pod zemljo Madrid, 23. julija, n. Narodna banka v Madridu gradi nove tresore, ki se nahajajo 30 m pod zemljo. Pri tem je zaposlenih okrog 200 delavcev. Preteklo soboto eo delavci zahtevali povišanje mezde. Ker je podjetje to odklonilo, so delavci proglasili 6tavko in izjavili, da tako dolgo ne bodo zapustili podzemeljskih prostorov, dokler ne ugode njihovi zahtevi. Intervenirala jie policija, ki je s plinom za eolzenje prisilila stavkajoče, da eo se vdali in zapustili jjod-zemeljske t-rostore. Štirje delavci 6o se pri tem zastrupili in eo jih morali prepeljati v bolnico. Poplave v Koreji Tokio. 23. julija. AA. Agencija Reago poroča. da 60 nastale v Južni Koreji strahovite poplave. Okoli 400 hiš je uničenih. Bati se je, da so povodn;i zahtevale tidi človeške žrtve. Izbruh indijskega vulkana Berlin, 23. julija. w. Po vesteh iz Amsterdama je začel ognjenik Merapi, največji aktivni vulkan v nizozemski Indiji, močno bruhati. Geologi so mnenja., da je to delovanje ognjenika ▼ zvezi s potresi zadnjih dni. Škoda po streE v Mostah pri Komendi Danes je divjala po kamniškem okraja velika nevihta. Od časa do časa se je vlila silna ploha, kakršne še ni bilo letos. Med nevihto je tudi močno treskalo, zlasti na ravnini okrog Komende. Najhuje je bilo okrog 15. ure. V Mostah je strela udarila istočasno v hlev pocestnice Ivane Bergan-tove iz Most št. 67 in v kozolec posestnika Janeza Žagarja. V hlevu je bilo troje goved. Strela je udarila skozi zidano steno in jo vanjo napravila 3 luknje, kakor bi potegnil iz nje troje debelih žebljev, na notranji strani stene pa je odkrhnila precejšen kos. Strela je ubiLa kravo, ki je stala ob steni, telica in korenjaški vol pa sta pridirjala iz hleva. Vol se je kmalu zgrudil in ker ga je strela močno oplazila, so ga morali zaklati. telica pa je ostala nepoškodovana. Nad hlevom je ležal v senu domači 2(>letni sin, ki ga je nenadni pok tako prestrašil, da je komal prišel k sebi. Kozolec, ki je okrog 300 metrov oddaljen od hleva, je pričel goreti. Vnelo se je žito in sosedje, ki so takoj pritekli na kraj požara so pometali goreče snopje iz lat in tako rešili kozolec, da ni zgorel. Goreče žito je naliv takoj pogasil. Okrog 18. se je nevihta v kamniškem okraju zopet ublažila in na vedrem nebu ie posijalo solnce. Mednarodni šahovski turnir v Curihu Sedmo kolo Največje zanimanje je vladalo za partijo Flohr - Aljehin, ki pa je na splošno presenečenje že po 30. potezah končala remis. Bogoljubov je v 24. potezah porazil Jo-hnerja, Niemcovič Rossellija, Lasker Bern-steina, Miiller Hennebergerja, Gvgli Jossa Stahlberg Naegelija. Partija Grob - Euwe je končala remis. Odigrani sta biH tudi obe viseči partiji iz 6. kola: Grob je izvojeval svojo prvo zmago nad Jossom, ki je napravil hudo po-greško in izgubil stolp. Partija Naegeli-Gvgli je končala po osem urnem boju remis. Osmo kolo Senzacija dneva je bil že drugi poraz bivšega svetovnega mojstra dr. Laskerja Tokrat je imel za nasprotnika Bogoljuoova m je igral francosko igro. Oba nasprotnika sta si zgradila zelo trdne pozicije, vendar pa se je Bogoljubovu končno posrečilo d'^-biti dva kmeta in s tem tudi igro. Aljehin je igral z Niemcovičem damsti gambit v sijajnem stilu. Žrtvoval je kvaii-teto za svobodnega kmeta in si tako priboril premoč. Partija je bila prekinjena v ugodni poziciji za Aljehina. Bernstein je gladko porazil Mullerja, Joh-ner Rossellija, partija Joss - Stahlberg je brez posebnih zap'etljajev končala remis. Partije Euwe - Gygli, Flohr-Grob ia Naegeli - Henneberger so bile prekinjene. Stanje po VIDI. kolu: Bogoljubov 6, Flohr 5 in pol (1), dr. Lasker in Stahlberg 5 in po', Aljehin in Euwe 5 (1). Niemcovič 4 (1), Bernstein, Johner in Miiller 4. Grob, Gygli in Henenberger 2 in pol (1), Naegeli l in pol (1), Rosselli 1 in pol, dr. Joss 1. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes? Porast oblačnosti, poslabšanje vremena verjetno. Novosadska vremenska napoved za torek: Toplo in večinoma vedro vreme Vreme na Jadranu. (Poročilo mornariške vremenske postaje): Split: v severnem Pri-morjlu redki oblaki, drugod pa vedro, £labi jjžni in jnžnovzhodni vetrovi, morje m^lo valovito. Temperatura je znašala ob 7. zjutraj 24 do 27 stopinj. Včerajšnji maksimum je bil 32 stopenj. Temperatura morila ob 14.; Omišalj 25, Split 24. Hercecmovi 25 stopenj. Dunajska vremenska napoved za torek; Spremenljivo in spet manj oblačno. Temperatura se bo spet dvignila. + Naš zlati, ljubljeni soprog in atek, sin, brat, stric ln svak, gospod JOŽE BRICELJ graditelj in prokurist ljubljanske gradbene družbe nas je danes po kratki ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil. Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Božjem grobu v štepanji vasi dne 25. julija ob 17. uri. V L j u b 1 j a n i, dne 23. julija 1934. V tužni osamelosti globoko žalujoča njegova družinica TONČKA, soproga; IVANKICA, MARJETKA, hčerkice, in vsi ostali sorodniki. LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA naznanja tužno vest, da je umrl njen najboljši sodelavec, gospod Jože Brlcef graditelj in prokurist Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v sredo, dne 25. julija, ob 17. uri na pokopališče pri Božjem grobu v štepanji vasi. V Ljubljani, dne 23. julija 1934. Uprava ljubljanske gradbene družbe. up Sfe •v • -ta se ponesrečila dva planinca, vendar pa ne tako hudo, kakor se je sprva domnevalo. Pod Grintovcem je v nenadno nastopiv-U megli izgrešil pot 231etni delavec Franc Gorenje iz Most pri Ljubljani. Zašel je iokrog 11. dopoldne na neko strmino, kjer mu je izpodrsnilo, da je zdrknil po precej istrmem bregu in se pri tem nekajkrat moč-oo udaril. Dobil je znatne poškodbe po hrbtu, po glavi in po rokah ter je obležal 'baš na poti, katero je bil zgrešil. K sreči je kmalu prišla nasproti gruča turistov, ki je icašla ponesrečenega tovariša in ga prenesla v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Kamniški Skalaš g. Biško je organiziral ekspedicijo in se s požrtvovalnima reševalcema Tonetom in Alojzem Erjavškom podal na Kokrško sedlo, od koder so prenesli ponesrečenca v Kamniško Bistrico. Na telefonično sporočilo je tajjnik kamniške podružnice SPD g. Koželj odhitel s Kregar-jevim avtomobilom v Bistrico. Popoldne okrog 3. pa je v dolini Kamni-gke Bele pod Konjem doletela skoraj enaka usoda kamniškega športnika g. Iva Ku-tnra. Pri plezanju po prav nič nevarni steni se je nad njim sprožila skala in ga iz-podnesla. G. Kumer se je zvalil po steni 20 m v globino, kjer je padel preko nizkega pomola in se nato valil po grušču še kakih 10 m, dokler se mu ni posrečilo, da se je ustavil. Pri padcu si je zlomil levo roko v zapestju in se hudo pobil po glavi. Prišel je še sam do Kopiš, kjer mu je nudil prvo pomoč neki ljubljanski zdravnik, potem pa so ga z vozom prepeljali do Stahovice in dalje s Kregarjevim avtomobilom v Kamnik in v ljubljansko bolnišnico Avtomobil, ki je šel po prvega ponesrečenca v Bistrico, je nekdo zavrnil, ces, da ima ponesrečenec zlomljeno hrbtenico m da mora priti ponj reševalni avto. V Kamniku je ta vest povzročila veliko zmedo, ker niso mgoli dobiti reševalnega avtomobila iz Ljubljane, naposled pa so ga dobili od uprave smodnišnice. Med tem pa so vnovič poslali iz Bistrice po avto, ki je ponesrečenca naložil in ob 21. pripeljal v Kamnik. Oba ponesrečenca bosta v bolnišnici gotovo kmalu okrevala in je upanje, da poškodbe ne bodo imele nobenih hudih po-sledic Smrt Milana Koširja Gozd-Martuljek, 23. julija Družbi turistov, ki so plezali včeraj zjutraj pod Špikom na desne na takozvani Rušici pod »Ferdamanimi policami«, se je pridružil 201etni učiteljiščnik Milan Košir iz Loga pri Kranjski gori. Pozneje se je lo- rovalno znamko, bi me to več veljalo, ka-kor je vse skupaj vredno. Zato nisem tako (Jobra knjiga lahkomiseln, da bi porabil denar brez vsa- ■ ' ° kega uspeha. Nisem se pa tudi naperiL da bi s tem morda postal kak podjetnik alj kapitalist, ampak da bi udobneje živel, kakor živim. Zato sem prišel na idejo, da bi bilo to najbolje kje na deželi. V Ljubljani bi moral zadevo prijaviti hi bi imel stroške ali pa zapor. Kadar bi imel par sto komadov narejenih, bi plačal samo mestu za dovolje- iflolisi Mi,^-^ psnflil PROIZVOD UNION, ZAGREB glasu zdrknil pod vodno gladino. Takoj se je pognal bratec za njim in tudi sam lzgi- —........ - ------ , ,, .. .. . . , nil pod površino. Mati je vse to videla, nje, da prodajam. Skrbi me pa tudi, alj bi ven prepad, približno 20 m globoko tn se potem še kotalil kakih 50 m. Vsi so hiteli na pomoč, med prvimi pa je bil znani ljubljanski alpinist jurist Jože Lipovec. Vsaka pomoč je pa bila zaman, kajti nesrečni Milan je padel na glavo in si razbil lobanjo, zlomljeni in razbiti pa je imel tudi obe je s pomočjo tovarišev mov. Trupelce drugega utopljenčka še iščejo. Sava je zaradi nevihte na Gorenjskem zelo narastla in je njihovo delo hudo otežkočeno. O tragični nesreči so obvestili očeta otrok, ki leži bolan v Zagrebu, šele danes. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go- Y* ;__IrtnmiU notroll Vi Orl Q 1TA_ 1. 1909. imenovan za notarja v Žužemberku. Tu je ostal do 1. 1925. Tedaj je preselil svojo pisarno v Ptuj. Pokojni je bil v Žužemberku zelo agilen naroden delavec. Bil je ustanovitelj tamošnjega Sokola, ka- ____ teremu je bH do svojega odhoda starosta. I rečici v želodcu, krvnih navalih, glavo-Z enako vnemo pa se je udejstvoval tudi boiUi splošni slabosti vzemite zjutraj na roki I inovec «a je s pomočjo tovarišev i pri drugih narodnih društvih in tudi v Ptu- tešče kozarec »Franz Josefove« vode. Po odnesel v dolino kamor so prispeli okrog ju smo ga povsod srečavali v prvih vrstah izkušnjah, rabranih na klinikah za no-17 Milana Koširja so položili na mrtvaški narodnega dela. Le zadnje čase se je za- tranje bolezni, je »Franz Josefova« &ren-njp. v n;eo0vi domači hiši v Logu, mali radi bolezni odtegnil javnosti. V strogo na- aca izredno dobrodejno odvajalno sred- - • 1 cionalnem duhu je vzgojil tudi svoje otro- gtva »Franz Josefova« voda se dobi v ke, izmed katerih je Vida pravkar maturi- | vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih rala na mariborskem učiteljišču, Milan študira medicino v Zagrebu, Borut trgovsko pomorsko akademijo v Boki Kotoreki, najmlajši Silvo pa je še na ptujski gimnaziji. K ve5nemu počitku bodo blagega in zaslužnega moža položili v sredo 25. t. m r.b 18. na mestnem pokopališču v Ptuju, ohranjen pa mu bo časten spomin. vasi med Kranjsko goro in Gozdom. Milan Košir je dovršil tretji letnik državnega učiteljišča v Ljubljani, bil je vzor dijaka, izredno marijdv in resen. Za njim žalujejo oče, pet sester in brat. In tudi vse ki so ga poznali, je vest o njegovi tragični smrti silno potrla. K večnemu počitku bodo Milana Koširja položili jutri ob 16. na domačem pokopališču. Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani je o smrti vzornega dijaka obvestilo profesorski zbor in dijaštvo. Šolska maša zadušnica za vestnim in dobrim dijakom bo v začetku prihodnjega šolskega leta. trgovinah. Huda nevihta s točo Ljubljana, 23. jtrffja Po dalje časa trajajočem lepem vremenu so se na Gorenjskem pričeli že v noči od nedelje na ponedeljek zbirati in kupi-čiti težki oblaki nad planinami. Oblačne mase so se nato pomaknile višje pod nebo m se jele trgati Pokazalo se je mestoma spet jasno nebo, popoldne pa je že priče o treskati m grmeti. Kmalu po 12 se je vlila huda ploha, ki pa ni trajala dolgo časa. Dež je postal mirnejši, dokler se ni spet uveljavil vihar. Med gromom m pišem se je spet vlila ploha in je ponekod padala tudi toča. Kakor na Gorenjskem, je hudo deževalo tudi v polhovgrajskih m škofjeloških hribih, kjer je vihar napravil dokaj škode. ... Posebno huda nevihta s točo pa je divjala danes ob pol 4. popoldne na Jezici. Lsodni oblaki so se naenkrat od Vodic sem strnili nad pokrajino m vsula se je kakor lešnik debela toča, ki je napravila veliko škode, ker je padala suha. * Maribor, 23. juKja Danes popoldne je besnelo nad Mariborom hudo neurje, ki je povzročilo zlasti po vrtovih mnogo škode. Nevihta, ki je prišla od zapadne strani, je napravila tudi v okolici precejšnjo škodo. Ponekod je padala kot lešniki debela toča, '-.i je ležala še dolgo po cestah in poljih. Huda avtomobilska nesreča Vurberg, 23. julija V nedeljo zjutraj se je zgodila na bano-vinski cesti Maribor-Vurberg-Ptuj huda avtomobilska nesreča, ki bi skoro zahtevala mlado življenje. Neki avtomobilist iz Ptuja je vozil od Sv. Martina proti Ptuju lovce. Pred avtomobilom je šla v spremstvu staršev 8letna Frandlova Matilda iz Rogoz-nice im sicer po levi strani, medtem ko so starši hodili po desni. Pred ovinkom pri pošti na Vurbergu je avtomobilist dajal predpisane znake. Naenkrat pa je zapazil, kako je deklica skočila z leve na desno stran proti staršem. Voznik avtomobila ni mogel več ustaviti, tako da je deklica padla naravnost pred vozilo. Avto se ni mogel izogniti na nobeno stran, ker je na levi strani hrib. na desni strani pa 15 m globok prepad. Deklico, ki je obležala negibna pod vozilom, je avtomobilist takoj odpeljal t ptujsko javno bolnišnico, kjer so ugotovih hud pretres možganov. Ce ima še kake druge notranje poškodbe, se še ne ve. Nesrečo je zakrivila otroška neprevidnost. Nenavadne pustolovščine črnogorskega Arnavta Važen dan v zgodovini Triglava Bohinj, 23. julija Živel je z 20 ženami, ld so bile vse prepričane, da je njihov mož, ki se je „od mrtvih" vrnil iz Rusije Dr. Pupin za svoj rojstni kraj Naš slavni rojak v Ameriki, učenjak dr. Mihajlo Pupin, goji vročo ljubezen do stare domovine, posebno naklonjen pa je svo- nosti je velikopotezni načrt slavnega učenjaka, ki je združen z zgradbo narodnega doma v Idvoru. Narodni dom bo zgrajen na stroške dr. Pupina, zemljišče pa je že dala na razpolago idvorska cerkvena obči- Praga, julija Že dolgo se ni češkoslovaška javnost toliko zanimala za kako pustolovščino, kakor se zanima sedaj za sleparije nekega zagonetnega Arnavta iz okolice Beran v zetski banovini Ta možakar se je lahkovernim ženam po moravskih in slovaških vaseh izdajal za njihovega moža, ki se je po dolgih letih vrnil iz ruskega ujetništva, ko je bil že davno proglašen za mrtvega. Slepar V petek dopoldne je bilo na vrhu Triglava 500 naših vojakov. Naš očak Triglav še ni imel nikdar takega obiska. V petek ob 5.15 je krenil g. podpolkovnik Milan Popovič, komandant 4. planinskega bataljona z vsem bataljonom na vrh Triglava. Bilo je pet čet, broječih 500 vojakov. Ob 11. uaia »» --------- —---------- , je vseh 500 vojakov v polni opremi prispe- --------------------^ na To zemljišče je blizu cerkve sredi vasi. lQ nft Vrh Triglava. Ves vrh jih je bil poln. je imel nenavadno srečo. Živel je t>aje z Za zgradbo velikega narodnega doma so Tolika skupina vojaštva na vrhu Triglava 20 ženami in vse so bile prepričane da se nekateri stavbeniki napravili tudi načrte, je nudila nenavadno sliko, ki pa jo je k je vrnil »od mrtvih«. Skrivnostno, kakor se ki so jih potem iz Idvora poslali v Ame- sre& vjel tudi fotografski aparat. Vojaki je pojavil, pa je vedno tudi izginil in siri ko, da jih dr. Pupin pregleda in odobri. so šli nekaj časa v dveh smereh: od Ale- cer nikdar prazen, temveč dobro oskrbljen V narodnem domu, ki ga slavni rojak gra- ksandrovega doma in od Kredarice. Turisti z denarjem do nove take sleparije. di svojemu rojstnemu kraju, ne bodo pod « vseh planinskih zavetišč so z velikim za- 1 .....«» n 6treho samo vse prosvetne in narodne qr- I nimanjem gledali ta prizor, ki je bil res ganizacije, temveč bo ta dom obenem tu- j nekaj nenavadnega. Opazovali so ga seveda da središče gospodarskega napredka vsega I tudi italijanski vojaki. Italijani so prišli na kraja in najširše okolice. vrh Triglava že s 150 vojaki in vojaško Dr. Pupin se živo zanima za vrtnarstvo I godbo, naših vojakov pa se je zbralo na in sadjerejo ter hoče za ti važni panogi na- | vrhu Triglava kar 500 in ie to gotovo ve- levažen dan v zgodovina Triglava. Ponesrečil se ni nihče in vsi so se zdravi vrnili na Konjščico. Na vrhu Triglava je skupina 500 vojakov trikrat vzklikaila »Ura« za Jugoslavijo nn trikrat »Živel kralj«. j emu rojstnemu kraju Idvoru v Banatu. Najnovejši izraz te ljubezni in aaklonje- rodnega gospodarstva navdušiti in usposobiti tudi svoje banaške rojake. V narodnem domu bo urejena šola za vrtnarstvo in sadjerejo, da bi banaško prebivalstvo v njej dobilo navodila, kako bi se dali obsežni pašniki izpremeniti v vrtove in sado-nosnike, ki niso samo »kmečki raj«, kakor pravi dr. Pupin, temveč tudi vir izdatnih dohodkov. Dr. Pupin je napisal že več poučnih razprav o vrtnarstvu in sadjereji na banaških ravninah. Vrtnarska šola v narodnem domu bo najmodernejše urejena in bo dr. Pupin sam poskrbel za najboljše učne moči, ki bodo imele v domu tudi svoja stanovanja. Pupinov narodni dom bo imel tudi električno centralo, ki bo dajala vsemu kraju električno razsvetljavo. „V Ljubljani se ne da kaj začeti" Značilno pismo brezposelnega delavca — človek, ki bi se z najboljšo voljo rad rešil iz brezdelja, je deležen samih zaprek Ljubljana. 23. julija. Našemu poročevalcu je prišlo do rok pismo, ki ga je pisal brezposelni delavec svojemu prijatelju in iz katerega se- jasno raz-Jbere duh, ki uklepa naš čas. Delavec, ki »e bil svoj čas kot kovinarski profesionist zaposlen v revirju TPD, se je pred dobrimi desetimi leti izselil v Francijo, kjer je delal v raznih rudnikih in tovarnah. Poleg Francije je v nekaj letih obredel še industrijske revirje Belgije. Luksemburga, Ho-landije, Nemčije, Švice in Avstrije, nato pa se je izčrpan, tuberkulozen, praznih rok in brez izgleda vrnil v domovino. Dela ni, a truden in oslabljen od naporov bi tudi težko speli al težko delo svoje profesije v tovarni. V Ljubljani je obiskal vse instance, ki jim je naložena skrb za bedne ljudi. Borzo dela. Delavsko zbornico, mestni socialni urad, bansko upravo — a nikjer se ne da nič iz-biti. V brezdelici in romanju okrog je prišel na nekaj praktičnih idej. Kot spreten, inteligenten človek si je izmislil nekaj majhnih patentov za izdelovanje igrač in koristnih reči. Toda brezposelnemu delavcu, ki bi se rad dokopal do dela m kruha, so na svetu stavljene same ovire: niti orodia nima niti kotička, kjer bi lahko začel, povrhu pa še vse polno formalnih zadrzkov. Takse tukai, takse tam. patent stane denar. Samo nekaj stotakov, samo malo razumevanja na merodajnih mestih bi bilo treba in en pošten, delaven, trezen človek bi bil rešen iz bede in obupa v redno življenje. Objavljamo to pismo, ki je po svoji iskrenosti in preprošč:ni dragocen dokument našega časa. Živ dokument, da se med brezposelnimi delavci ne nahaja samo »ba- raba«, kakor rad meščan pavšalno sodi, temveč da je med njimi brez dvoma mnogo več sijajnih, razumnih, sposobnih in visoko moraln h ljudi, ki so vredni, da bi jim družba nudila vso podporo v njihovi borbi za življenje. Odveč se nam zdi, da bi pisma dodajali kakšno prošnjo alj komentar. Dragi prijatelj! Naznanjam Ti, da sem bil te dni v Žalcu v Savinjski dolini. Pa letos ni tako, kakor je 'bilo lani. Letos hmelj dozoreva počasi in ga obirajo večinoma domačini. Letos se je deio omejilo in sem se vrnil v Ljubljano. Veliko raizmišljam o zadevi mojega patenta. Ti si mi ponudil priložnost, da hI mi poiskal sredstva do tega. Vsa čast Tebi da se zanimaš zame in da bi rad olajšal bedno stanje, v katerem se nahajam. Pa tudi jaz nisem v tem oziru lahkomiseln. Nikogar .ie mislim izrabiti, da bi vzel kako pomoč, potem pa ne bi mogel z delom naprej. Zadnjič nistva utegnila, da se o nadevi pogovoriva do kraja, in zato je moja dolžnost, da Te o vsem informiram. V Ljubljani bi bilo nekaj takega nemogoče. Vsak kotiček je zaseden, in če bi že na kaj naletel, bu moral takoj plačati drago najemnino, pa čeprav bi samo bolhe pobijal. Drugič bi porab i 400 Din samo za orodje. Ko bom delal ne bom utegnil, da bi po dve in tri ure skakal okrog, da dobim kal v želodec, ker se zadnje čase tudi Ljubljana nahaja v gladovni stavki. Nihče ne kuha in nihče ne je. Tretjič, če bi delal in sproti prodajal, bi mi že drugi konkurirali, če pa prijavim patent, da si pridobim zava- Obisk srbskih in hrvatskih agronomov Slatina Radenci. 23. julija. Dijaki srednjih kmetijskih šol iz Križev-cev (20) in Valjeva (28) se te dni mudijo na poučnem potovanju v dravski banovini. V spremstvu svojih profesorjev so si 20. t m. ogledali Slovenske gorice, zlasti vzorno urejeno veleposestvo g- Meinla v Apačah in obširne vinograde in trsnice g. Bouver-ja v Gornji Radgoni. Novi fuksurni avto mesta Maribora je nato izletnike odpeljal v Slatino Radence in od tam h Kapeli, kjer je bil skupni obed v gostilni gospe Horvatove. Pri tej pnbki je želel izletnikom dobrodošlico domači poslanec g. Jakob Zemljič. Zahvalil se mu je za lepi sprejem hi gostoljubnost profesor g. inž. Zamečnik Juraj. Ob dobri kapelski kapljici se je zatem razvil živahen razgovor. Mladi agronomi se kar niso mogli dovolj načuditi lepotam naše pokrajine. Po obedu se je vršil ogled banovinskih trsnih b sadnih nasadov, ki iA Tiorao irejnje upravnik f. JoSko daser. Proti večeru je avto izletnike « Kraev-cev popeljal spet skozi Slovenske gorice v Maribor, a izletniki iz Valjeva so se vrani domov čez Ljutomer * večen im vlakom. Smrt dveh bratcev v Savi Lfabtjma, 23. julija Ponedeljsko »Jutro« je kratko beležilo tragično smrt dveh bratcev pri kopanja v Vikerčah. Nesreča ki je zadeJa rodbino trgovca g. Stancerja iz Zagreba, je strašna m je silno potrla domače, globoko sočutje pa vzbuja tudi pri prebivalstvu v vikerčah, Mednem m okolici. Stancerjevi so prihaiali več let zaporedoma na počitnice v Vikerče. Letos je gospa. bi je hčerka znanega veleindustnjca g. Dragotina Hribarja iz Ljubljane, prispela s sinovoma 13!etnim Jurijem m 91etnim Jankom že pred dnevi. Kakor vsak dan ob lepem vremenu je odšla gospa tudi v soboto po kosilu z otrokoma k Savi, kjer so se skupaj kopa« v ne pregloboki strugi, ki je mestoma celo prav plitva. Poleg njih je bilo tam seve še dosti drugih kopalcev, zlasti na medenski strani. Kmalu po 16. sta odšla Jurče in Janko skunno z materjo spet v vodo. Snlaval« sta od matere proč naprej po strugi. Nižie doli pa je mlajši bratec naenkrat zakrilil z rokami in brez Preiskovalne obiasti še sedaj ne vedo, kdo je ta človek — Bajram Zelkovič ali Zukovič, Jan Salajka, Štefan Mičuh, Jožef Rišanek, Jan Oprhal ali nekdo drugi. Razmere pa je moral ta slepar poznati že od poprej po raznih slovaških vaseh, v katerih se je pojavljal kot mož te ali one vojne vdove. Moških, ki so se nenadoma živi in zdravi, ko so bili že davno proglašeni za mrtve, pojavili od nekod iz Sibirije, je mnogo in to okoliščino si je slepar vzel za svoj V vasi Liskovu se je pred leti pojavil visok, suh človek, ki je slabo govoril slovaško. V neki krčmi je povedal, da se po dolgih letih vrača iz ruskega vojnega ujetništva naravnost iz Sibirije in da mu je ime Jah Oprhal. Ljudem se ni zdelo čudno, da je pozabil svoj jezik, in nekateri so se tudi spominjali Oprhala, ki je izginil že v začetku vojne. Možakar je mimogrede vprašal tudi, kaj je z njegovo ženo Ano, če je še živa in če se ni drugič poročila, ko je dobil zaželjena pojasnila, se je napotil k Ani Oprhalovi, ki ga je z začudenjem m veseljem sprejela kot svojega moža, dasi se ji je zdel močno tuj in izpremenjen, celo večji in čudno suh in črn. Pa kaj hočete, dolga leta v Sibiriji izpremenijo človeka. Žena je bila presrečna, ker se ji je mož vrnil po tolikih letih. Jan je mirno živel na kmetiji, dasi so po vasi krožili glasovi, da najbrž ni pravi Oprhal. Vaščani so se celo razdelili na dva tabora, eni so prisegali, da se je vrnil pravi Oprhal, drugi pa so imeli razne pomisleke. Nekega dne je Jan — izginil, kmetica Ana pa je še vedno prepričana, da je odšel zaradi tega, ker so ga ujezili sosedje, ki mu niso hoteli verjeti« Podobno kakor pri kmetici Ani v Liskovu je črnogorski Arnavt živel še pri raznih drugih vojnih vdovah. Pred nekaj leti so ga bili pri neki taki slepariji celo razkrinkali, zaprli in izgnali iz kraja. Sedaj so ga zaprli v moravski vasi Telči, kjer se je izdajal za Jana Salajka, a je slučajno naletel na ženo, ki ni hotela ničesar slišati o svojem prvem možu pa naj bi bil nenavadni prišlec res pravi ali kak slepar. Kmetica je namreč drugič poročena in, ko se je nenadoma pojavil njen »prvi mož«, mu ni hotela za nobeno ceno izročiti zahtevanega deleža od premoženja. Odpor žene je bil tako odločen, da je zadeva vzbujala veliko pozornost in da so jo naposled oblasti spravile v zvezo z mnogimi primeri nenadoma vrnivših se mož, ki pa so po kratkem času spet izginili. Med preiskavo se je Javilo mnogo prič, ki trdijo, da je skrivnostni Jan Salajka identičen s skrivnostnim povratnikom iz Rusije, ki se je v drugih krajih predstavljal z drugimi imeni. Možakar pa trdi. da je prišej z nekim Jugoslovenom iz Vladivostoka in da je bfl leta 1928. tudi v Beogradu. Kakor vse kaže, je ta slepar eden od onih Arnavtov, ki so med avstrijsko okupacijo v Črni gori stopili v avstrijsko vojsko. Avstrijci so namreč že konec leta 1916. po ar-navtskih vaseh razvili agitacijo za »sveto vojsko« na strani turškega sultana in avstrijskega cesarja. Arnavtom so obetali, da sploh ne bodo prišli na pravo fronto, marveč da bodo zaposleni samo pri komori-trenu. Iz Plava, Gusinja in tudi iz Beran so se tedaj pomikale fantastične trume po cesti proti Podgorici ter oplenile spotoma mnogo hiš in tudi avstrijskih skladišč. Mnogi priglašene* za »sveto vojsko« so se med potjo premislili in zbežali, oni pa, ki so jih srečno spravili v kasarne v Podgorici ali na Cetinju, pa so se kmalu znašli na pravi fronti in ne pri obljubljeni komori. Bajram Zelkovič, ali kakor se že piše, je bil najbrž med njimi. Na gališki fronti in pozneje v ujetništvu se je spoznal s češkoslovaškimi sotrpini in tako je pozneje izbral češkoslovaške kraje za torišče svojih nenavadnih pustolovščin. Strelišče domžalskih strelcev K-oVor ie iavilo že nedeljsko »Jutro«, bo v nedeljo 29. t. m. ob 14.30 v Domžalah slavnostna otvoritev novozgrajenega strelišča, ld ga predočuje slika Strelce je bilo ®*aieno pod vodstvom lekarnarja g. Miliča po strokovnih načrtih g. Pthlerja m novelinika orožniške postaje g. Skoka Strelišče mlade požrtvovalne m za strelski SDort zelo vnete strelske družine v Domžalah, ki šteje že 150 članov je na idiUčnem prostoru in bo v ponos in veselje domžalskim strelcem kakor tudi dobrodošlim gostom Danes vesela filmska opereta ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7.U. in 9.^4 uri. Dvorec na jugu Liane Haid — Viktor de Kowa iiimace vesti ♦ Ban g. dr. Marušič nastopi 24. t. m. svoj redni letni dopust. Za časa njegove odsotnosti na bo nadomeščal podban g. dr. Pirkmajer. ♦ Spomenik žrtvam avstrijske krvoloč-notj v Kruševcu. Med okupacijo pred 18 leti so na vojašniškem dvorišču v Kruševcu Avstrijci ustrelili in obesili 150 domačinov in niso znana niti imena vseh teb narodnih mučenikov. V kotu vojašnice, ki je sedaj garnizija 47. pešpolka, so skupni grobovi teh žrtev avstrijske soldateske. Pododbor združenja četnikov v Kruševcu je uvedel akcijo, da bi se tudi tem narodnim mu-čenikom uredila skupna grobnica in da bi se njihov spomin počastil s primernim spomenikom, četniški pododbor je s pomočjo raznih društev v Kruševcu in drugih krajih zbral že toliko denarnih redstev, da je pričel izvajati svoj načrt. Temelje grobnice in spomenika bodo blagoslovili 14. oktobra, odbor se ponovno obrača do domoljubne javnosti, da bi podprla z gmotnimi sredstvi njegovo akcijo ter čimprej omogočila dovršitev grobnice in spomenika. ♦ Velika slavnost v Bioghadu na moru. V starodavnem mestu hrvatskih kraljev v Biogradu na moru se je pričelo že v soboto veličastno slavje, kakršnega to mesto še l.e pomni. Ob ogromni udeležbi ljudstva iz severne in srednje Dalmacije je imela Jadranska straža svojo skupščino, združeno s posvetitvijo praporov Jadranske straže za Biograd, PreKo in Zemunik. Posvetitvi praporov so prisostvovali predstavniki glavnih postojank Jadranske straže v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Predstavniki treh naših glavnih mest so praporom ku-movali, da bi se tako simbolično označila zveza vse države z morjem. Poročilo oblastnega odbora Jadranske straže kaže najuspešnejše delovanje, s posebnim zanimanjem pa so aborovalci sledili poročilu o stanju fonda »Daksa« za podpiranje ponesrečenih mornarjev in njihovih rodbin. Iz tega fonda je bilo razdeljenih že okrog 200.000 Din. Fond ima sedaj preko 800.000 Din, a je okrog pol milijona dinarjev »zmrznjenih« v raznih bankah. + Lepo slavje bunjevških Hrvatov. Bu-njevški Hrvati imajo lep običaj, da po žetvi priredijo svečanost v znamenju hvaležnosti za dobro letino. Taka svečanost, ki se imenuje »doženace«, se je v nedeljo vršila v Subotici. Vse hiše bunjevških Hrvatov so bile okrašene z venci, spletenih iz klasja. Glavni osebi pri taki slavnosti sta »banda« in »bandašica« — mladenič in mladenka, ki ju udeleženci izvolijo po starem običaju. Bandaš in ibandašica držita v rokah krono in venec iz klasja, vozita pa se v kočiji, ki je bogato okrašena, po vsem mestu in naposled v cerkev, kjer med zahvalno službo božjo stojita pred oltarjem kakor ženin in nevesta. V sprevodu »do-ženaca« so pestre narodne noše, konjeniki in godbe. Slavnost zaključi velika ljudska zabava. + Priprave za zdravniški kongres na Bledu. Te dni sta imela svoje seje in tudi skupno zborovanje naš nacionalni komite vseslovanske zdravniške zveze in ekseku-tiva Jugoslovenskega zdravniškega društva. Priprave za kongres naših zdravnikov na Bledu se bližajo svojemu zaključku, napovedana pa je udeležba tudi od strani zdravniških društev iz drugih slovanskih držav. Na dnevnem redu blejskega kongresa pa so tudi razna vprašanja vseslovanskega kongresa, ki se 'bo vršil leta 1936. v Bolgariji. Glavna točka kongresa: zdravstvena služba v vasi bo ilustrirana z veliko razstavo pod istim imenom, če se bo posrečilo premagati razne težave pri •tem velikem zasnutku in delu. Predavanja ki predavatelji na kongresu so že določeni, na sporedu kongresa bo, kakor znano, tudi vprašanje sindikalne organizacije naših zdravnikov. Ob splošnem zdravniškem kongresu pa bodo imela svoja zborovanja tudi razna naša zdravniška združenja, ki imajo razširjen svoj delokrog na vse državno področje. Tako bodo zborovali zdravniki, nameščeni v bolnišnicah, zdravniki v občinskih službah, zveza jugoslovenskih stomatologov, Jugoslovensko psihiatrijsko društvo, Jugoslovensko zdravniško društvo za duševno higieno, zveza zdravniških zbornic in še nekatere druge organizacije. ♦ Nov grob. V Kobaridu je umrl v noči od sofoote na nedeljo g. Ferdinand Vola-rič. Pokojnemu blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Delavska zbornica v Zagrebu je imela v soboto in nedeljo svoj občni tfbor, na katerem je bilo sklenjeno, da bo zbornica Znani španski filozof Jose Ortega y Gasset je nedavno govoril o problemu mladine v evropski družbi, torej o enem najvažnejših vprašanj današnjega časa. Ortega y Gasset se je ostro izrekel zoper oboževanje mladine in pretirano vero v njeno sposobnost, da brez izkušenj prevzame v roke usodo narodov. (To hočejo številna »mlada gibanja«. Tudi narodni socializem v Nemčiji se je proglasil za tak pokret,) Po svetovni vojni, pravi španski mo-droslovec, se Evropa nenehamo dobrika mladini in jo na vse načine razvaja. Razvil se je pravi kult mladine, ki so se mu pridružili tudi očetje. Petnajst let je trajalo stupidno življenje. Cock-tail, spolna svoboda, nagota v morskih kopališčih, nezdrave zabave, — v vsem tem so videli znake blagodejne sproščenosti življenjskih sil in pogoje za razvoj srečnejšega človeštva. Pozabili so, da je nad glavo in pod nogami Evropcev vse polno težkih problemov in da je življenje trše nego je bilo nekoč. Do 1. 1928 eo vsi mislili, da se je Evropa zasidrala gradila sama svoj dom na Starem sejmišču v Zagrebu, če ne bo prišlo z Borzo dela do sporazuma za zgradbo velike palače, v kateri bi bile nastanjene razne delavsice ustanove. Glavna točka občnega zbora je bila odobritev proračuna, v katerem ;e tudi 250.000 Di,n za podpore brezposelnih delavcev in njihovih rodbin. ♦ Nova postaja. Z odlokom prometnega ministra bo uvedena 29. t. m. na progi Karlovac-Ljubljana nova postaja Zaloka za Dotniški promet. Vozni listki se bodo izdajali za potnike na postaji, za prtljago pa v vlaku. Postaja je oddaljena 17 km cd Karlovca. ♦ Dovršenje banovinske ceste Rače-Ši-kole. Gradba banovinske ceste II. reda Ra-če-šikole se vleče še izza predvojnih časov. Medtem ko je bila cesta v mariborskem srezu do meje ptujskega sreza dograjena, že leta 1914. so se morale nadaljnja dela zaradi nastanka vojne ustaviti. Sreski cestni odbor se je že vsa leta prizadeval dovršiti to cestno gradbo, vendar mu to zaradi denarnih neprilik ni uspelo. Nadaljevalna dela so se lahko pričela šele letos. Na cesti je stalno zaposlenih do 50 delavcev. Podaljšek ceste bo zgrajen po najmodernejšem sistemu z 20 cm debelo kameni-to podlago, ki bo nato še temeljito posuta z gramozom. Gradita se tudi obcestna jarka na obeh straneh. Cesta bo v najkraj-času dograjena in bo najkrajša prometna zveza med Mariborom, Pragerskem in Ptujem, kar 'bo velikega gospodarskega pomena za Dravsko polje, ker se bo ta cesta priključila v šikolah na banovinsko cesto H. reda Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj. ♦ Vojaška godbena šola v Vršcu sprejme 50 mladeničev od 14 do 16 let. Informacije daje kapelnik Josip Petrovič vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. ♦ V ruski kapeli pod Vršičem, ki je bila pred dnevi posvečena in je dobila za pa-trona sv. Vladimirja, krstitelja Rusov, bo na praznik sv. Vladimirja, v soboto dne 28. t. m. služba božja. ♦ Christofov učni zavod, najstarejša najbolje obiskovana, oblastno dovoljena enoletna zasebna trgovska šola v Ljubljani, vpisuje ves uesec juli, avgust in september na Domobranski cesti št. 15. Prilika za priučenje trgovskim predmetom itd. Izobrazba v perfektne stenografe-stroje-pisce. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Siromašnejši popust. Poui se prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisfra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Pozdravni večer novemu šolskemu upravitelju na Viču. Z največjim zadoščenjem je sprejela viška nacionalna in napredna javnost vest, da je imenovan za šolskega upravitelja viške narodne šole nacionalni in sokolski delavec iz Krškega g. Leopold Levstik, ki je 15. t. m. prevzel posle dosedanjega upravitelja g Ivana Štruklja. V soboto zvečer so v posebni sobi Mesčeve gostilne v Rožni dolini priredile vse viške napredne organizacije pozdravni večer novemu šolskemu upravitelju. njegovi soprogi in hčerki. Večer je organizirala k. o. JNS. Predsednik k. o. g. Mesec je kot domačin otvoril domače slavje s toplim pozdravom na upravitelja g. Levstika in njegovo družinico, nato pa pozdravil banovinskega šolskega nadzornika g. Drnovška, narodnega poslanca g. Komana, šolskega upravitelja iz št. Vida g. šmajaka, predsediika viške Občine g. Petrovčiča, zastopnike društev in učiteljstvo narodne šole. V nadaljnjem govoru je g. Mesec izrazil veselje, da je viška šola dobila jugoslovensko čutečega upravitelja. Nato je izrekel tople pozdrave v imenu viške občine predsednik g. Petrovčič in obljubil vso podporo napredku šole na Viču. V imenu sreske organizacije JNS je čestital Vičanom k pridobitvi tajnik g. Pavel Borštnik, ki je med drugim izvajal, da bo 15- julij zapisan z zlatimi črkami v zgodovini viške Občine. Za Sokola na Viču je pozdravil odličnega Sokola upravitelja načelnik br. Bruno Borštnik. Narodni poslanec g. Albin Koman je naglašal važnost učiteljskega stanu v naši državi za nacionalno vzgojo ter čestital viškim občanom, da so dobili za upravitelja moža, ki bo vse svoje sile posvetil napredku šole in narodne prosvete. V daljšem govoru je nato banovinski šolski nadzornik g. Franjo Drnovšek orisal delo g. Levstika na šolskem in izvensolskem področju za blagor naroda v trajnem blagostanju, a že čez nekaj mesecev so pričeli resnobno grmeti veliki problemi nezaposlenosti, vzbujajoč obup in strah, ki sta vedno spremljala razvoj človeštva. 2e v stari Grčiji so gojili kult mladih in so to plačali tako, da so prišli v pest mladeniča Alkibiada. Rimljani so bili trši nasproti mladini. Opirali so se na zrele ljudi, »patres« in »senatores«, zato so postali gospodarji sveta. V današnji Evropi se širi zmota, da smejo mladi ljudje vse smatrati za svoje in da njihovi neizkušenosti ni nikakih meja. Duševno stanje današnjih Evropcev bi bilo treba popraviti. Predvsem moramo rešiti problem mladine, a ne tako, da ji izročimo vajeti sveta, marveč da jo včlenimo k zrelemu pokolenju in naučimo, da odtod gleda jedro stvari. Ne gre, da bi mladina vse rušila in si za vse probleme izmišljala svoje rešitve ne oziraje se na izkušenost starejših. Kako je treba delati, naj se ljudje učijo pri znanosti, ki je kljub vsemu neredu okrog nas čedalje sposobnejša in s svo- in domovine. V markantnih besedah je očrtal trajevo pot naprednega učiteljstva pred vojno, toda napredno učiteljstvo ni klonilo, marveč je šlo ravno svojo pot, zavedajoč se, da pride dan zmage jugoslovenske nacionalne misli. Vidno ganjen se je zahvalil za lep pozdravni večer upravitelj g. Levstik, ki je v svojem govoru podal smernice, po katerih ho vodil viško šolo. Obljubil je svoje sodelovanje pri vseh nacionalnih društvih, kakor je to delal doslej v Krškem. Izrekel je svojo posebno zahvalo vsem društvom, ki so na tako lep način pokazala naklonjenost učiteljskemu stanu. Ko sta govorila še šolski upravitelj g. šmajdek iz št. Vida in starosta Sokola br. Rems se je razvila prijetna zabava. Vrlemu nacionalnemu šolskemu upravitelju g. Levstiku izrekamo najiskrenejšo dobrodošlico! u— Ameriška miss Jugoslavija v Ljubljani. Kakor je zabeležilo ponedeljsko »Jutro« je v nedeljo dopoldne prispela v Ljubljano gdč. Lilijana Kuharjeva :z Clevelenda ki je bila lani o priliki kon-testa clevelaudskega dnevnika »The News« izvoljena za najlepšo Jugoslovenko. kakor so bile voljene kraljice lepote vseh ameriških narodnosti. Kakor piše gdč. Kuharjeva sama v »Ameriški domovini«, je imela tJi lepotna tekma predvsem namen, zbližati mlade zastopnice raznih narodnosti med seboj. Prekooceanska prometna družba družba Cunard Line je stavila miss Jugoslaviji brezplačno vozovnico na razpolago, da obišče domovino svojih staršev. V soremstvu uradnika linije g. Milutina Ekeroviča se je gdč. Kuharjeva vkrcala 14. junija v New Yorku na veliki preko-morski parnik »Akvitanijo« in je v nedeljo. prispela v Ljubljano. Mlada, osemnajst-letna dama se vsa navdušena izraža o lepoti naših krajev, ki je ne more prehva->:ti. V Ljubljani, kjer ima nekaj sorodnikov in znancev, se bo nekaj časa pomudila, da se privadi novemu miljeju, potem pa bo potovala po Jugoslaviji. Kakor znano, se njena mati, ga. Marjanca Kuharjeva, ki je iz Bevk doma, tudi literarno udejstvovuje v ameriškem slovenskem tisku, prav tako pa se je gdč. Lilijana, ki je leto6 v juniju dovršila gimnazijo v Clevelandu, že pričela publicistično udejstvovati. Ce se bo za delj časa pomudila v Jugoslaviji, se bo za en semester vpisala na eno naših univerz. Pozneje pa se misli posvetiti časnikarstvu. Včeraj je ameriško miss Jugoslavijo sprejel g. ban in se z njo delj časa razgovarjal o razmerah, v katerih žive naši rojaki v Ameriki. u— Anketa gospe Omeljčenkove. Prejeli smo: Kakor je bilo že objavljeno, se pr? nas mudi znana kulturna delavka gospa Marija Omeljčenkova, da prouči delo naših žen — književnic, socialnih ter kulturnih delavk vobče. Omeljčenkova je — skoro lahko rečemo — edina osebnost, ki seznanja tujino o našem delu. Tudi sedaj bo izdala daljšo študijo v slovenskih, hrvatskih in srbskih knjižnicah, pozneje pa zbornik »Slovanka«, kjer namerava pisati tudi o našem delu in življenju. Najmanj, kar smo ji dolžne, je, da ji gremo toliko na roko, da ji odgovorimo na njena vprašanja in hitro postrežemo z zaželjenimi informacijami. Gospa je tuicaj na lastne stroške in navezana na zelo skromne dohodke, zato jo tembolj razbremenimo, čim hitreje ji pošljemo odgovor na anketo, ki jo je razpisala na več naslovov, na katero pa žal zelo počasi prihajajo odgovori. Književnice prosi zlasti za točno bibliografijo, navedioo revije, kjer je bilo delo objavljeno, z letnico. S tem ji bo delo mnogo olajšano. V primeru, da katera od žen pomotoma ni prejela vp^ašalne pole, naj dobrohotno pošlje sama odgovore na vprašanja, ki jih na njeno prošnjo objavljamo: 1. Kdaj in kje ste se rodili? Ime in poklic vaših rodite- Dr. GREBENC ANTON specijalist za zobne in ustne bolezni zopet ordinira. Zobozdravnik specialist DR. IVAN OBLAK ne ordinira do 22. avgusta. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 33-87 v Šiški. Tel. 33-87 Komorni pevec Leo Slezak in lepa Lee Pary v veseli opereti Gospoda od Maxima V ostalih vlogah Jobannes Riemann, Jessie Virogh. Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri Foxov zvočni tednik prikazuje rudniško nesrečo v Kaknju. Pride! Pride! »SALON DOORE GREEN« jo tehniko, s svojimi izumi trdno iadra v bodočnost. Prav tako se Ortega y Gasset upira oboževanju množice. Danes so pričeli množici pripisovati moč in sposobnosti, ki jih nikdar ni imela in jih tudi nima. Kaj je množica brez odgovornih poedin-cev? Nekateri bi hoteli vso odgovornost zvrniti na neodgovorne skupine, ki so pa zmaterializirane in zmehanizirane. Prav zaradi tega, ker začenjajo ljudje oboževati take kolektive in ker jim po-edinci prepuščajo svojo odgovornost, namesto da bi brez ozira na skupine izpolnjevali svoje dolžnosti, nastajajo toliki zapletljaji. Oboževanje mladine in oboževanje množice sta po Ortegi y Gassetu dva globoka vzroka današnje neurejenosti Njegove misli so zanimive tudi za onega, ki se ne bo v vsem strinjal ž njimi. Ortega y Gasset potrjuje važnost mladinskega problema. Upravičeno pa zahteva, da naj mladina upošteva tudi zrelejši, izkušenejši rod in naj skuša 2 njim vred reševati vprašanja časa in oblikovati njegov obraz. * Naj zabeležimo še neki donesek k mladinskemu vprašanju. Oni dan so na Slovaškem zborovali mladi češki in slovaški učitelji. Na zborovanju je govoril o delu za novo Ev- Danes senzacijonalnl film LUKA GREHA ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene 4.50 in 6.50 £>in ljev? 3. Vaša izobrazba? 4. Vaši prvi ooj-tni iz šole? Kdo je imel na vas največji vpliv? 5. Vaše prvo čtivo? Kateri pi6ate« Vam je najbljubši? 6. O čem ste sanjali v svoji mladosti? Vaš najmočnejši dojem iz detinskih in deklišKih let. 7. Vaš poklic. Zakaj ste se ga izbrali? 8. Vaši prvi poiz kusi v pisateljevanju. Kdo je vplival nanje? 9. Kako gledate na žensko vprašanje? Sodelujete li v kakem društvu, sedaj ah prej? 10. Kakšno mnenje imate o vzajem nem delu slovanskih žen? V katerih časopisih ste objavljali svoja dela? 11. Prosim tudi Vašo fotografijo, zlasti pa podrobno bibliografijo. Odgovore blagovolite poslati na naslov: Marija Omeljčenkova, Verstov-ŠKOva ulica 24, Ljubljana. u— Sreska organizacija JNS za ljubljansko okolico sklicuje za nedeljo 29. t. m. v restavraciji »Zvezdi« sejo sreskega odbora, katere naj se zanesljivo udeleže vsi gg. odborniki. u— Starši, ki imate deklice v koloniji podmladka Rdečega križa na Vranskem, pridite danes ob 13.36 pred glavno postajo po deklice, ki se bodo vrnile z vlakom z Vranskega. u— Tujskoprometna razstava v Frančiškanski ulici zaprta do 20. avgusta. u— Društvo »Tabor«. Drevi važna pevska vaja. u— Enomesečni učni tečaj na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Da ne bodo starši učencev, ki imajo popravni ispit iz enega ali dveh predmetov, oglasov in dopisov omenjenega tečaja napačno tolmačili, pojasnjuje ravnateljstvo H. državne gimnazije, da ta tečaj ni v nobeni zvezi z II. državno gimnazijo in njenimi profesorji in da je ravnateljstvo samo iz prijaznosti dovolilo prirediteljem začasno uporabo treh sob. — Ravnateljstvo. u —Bleivveisovo cesto prekopavajo in zniža vajo zdaj že pri odcepu Tržaške ceste. Delo gre zdaj hitreje od rok, ker je tam zaposlenih več delavcev. Ob koncu tedna bodo že lahko pričeli z betoniranjem ceste in bodo nato nadaljevali že z asfaltiranjem. Ko bo ta cesta gotova, bo s tem doprinešeno prav veliko k olepšanju tega najlepšega dela mesta in novi cesti tudi še tako živahen tovorni promet ne bo mogel do živega. u— žrtev napada. V bolnišnico so pripeljali včeraj dopoldne posestnikovega sina Antona Petelina iz Vidma pri Kočevju. Kocjana so na poti domov pretepli neki fantje in se ga lotili tudi z nožmi. Zadali so mu več ran. Kaj je fante privedlo do napada, še ni znano in orožniki so uvedli preiskavo. — Iz Zadobrove je prišel v bolnišnico 371etni delavec Anton Kocjan, ki je 'doma tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. u— Aretirana tatica. Na živilskem trgu se je že nekaj dni udejstvovala predrzna žeparica, ki se je sukala okrog prodajalk in kupovalk kakor podlasica in jim posegala v žepe in torbice. Nekateri so jo sicer opazili, vendar jim je neznanka že izginila izpred oči, predno so mogli ugotoviti da bo okradeni. Včeraj dopoldne pa se je vendarle ujela, in sicer med skupino kmečkih prodajalk, ki jim je skušala odnesti denarnice. Bila je to zagrebčanka Je a Č. Ženske so jo predale stražniku, ki jo je odvedel v zapor. Iz Celja e— Zborovanje brezposelnih v Grižah. Celjsko glavno poverjeništvo »Delo m eksistenca« je priredilo v nedeljo dopoldne zelo dobro obiskan shod v Grižah pri Žalcu. Tajnik celjskega poverjeništva g. Zer-jal, ki je predsedoval shodu, je po pozdravnih besedah nazorno pojasnil namen društva Za njim je povzel besedo predsednik 'celjskega poverjeništva g. Štefan Horvat Naglasil je, da mora zapoceto socialno gibanje privesti do uresničenja zahtev brezposelnih. Ne samo brezposelni, marveč tudi vsi drugi, ki imajo čut do bližnjega, so poklicani, da pomagajo pri reševanju najbolj perečega vprašanja — brezposelnosti, zato je pozval vse sloje, da pristopijo k društvu. Izjavil je, da ie nuino potrebna ustanovitev društvenih delavskih zavetišč za samske brezposelne, v katerih bodo imeli bedni brezposelni stanovanje, hrano in obleko, poleg tega pa bi se skrbelo za zaposlitev brezposelnih pri javnih delih. Danes cesti prepuščeni brezdomci bodo s tem spet moralno podprti, njih telesno in duševno hiranje pa bo zajezeno. Govornik je zahteval takojšnji odpust dvojnih zaslužkarjev v raznih oblikah in odpust poročen;h žen, katerih možje so zaposleni v podjetjih. Vodilnim uradnikom naj se znižajo neupravičeno visoki prejemki, s prihrankom pa se naj nastavijo nove moči. Sledil je govor centralnega , . Ij, —.n . ropo eden najuglednejših in najizobra-ženejših češkoslovaških diplomatov dr. K. Krofta. Govoril je mladim ljudem o idealih, ki še niso izgubili vrednosti, o idejah, ki še niso mrtve. To so ideali in ideje nadčasovnega pomena, ki obenem vežejo odhajajočo in prihajajočo generacijo. Ideje naroda in domovine. D". Krofta je zagovarjal mladi rod pred očitkom, da se je odtujil plemenitemu idealizmu in nacionalizmu. Opozarjal je, kakor posnemamo iz časni-škega poročila o tem zborovanju, da tudi predvojna mlada generacja ni bila tako »zlata«. Res je, da ni posvečala toliko časa športu in telesnim zabavam, ki jih zdaj očita povojnemu rodu, zato pa je nesmortno zapravljala mnogo časa v kavarnah in zakajenih krčmah, čeprav tiste čase ni bil stik z dekleti tako lahek in prost, kakor je danes, vendar ne kaže trditi, da je bilo spolno življenje predvojne mladine boljše in čistejše. Zanimanja za literaturo in umetnost je bilo takrat med mladino več nego danes, vendar pa bi bilo zmotno misliti, da je vsa tedanja mladina gorela od ljubezni do naroda. Po predavateljevem mnenju ni bila predvojna mladina v celoti nič boljša od današnje, in če je imela nekatere dobre lastnosti, ki jih ne opažamo pri današnji mladini, pa zopet pri sedanjem mladem z veseljem zazna- delegata g. Kreutzerja iz Ljubljane. Kakor besede g. Horvata so bila tudi izvajanja g. Kuntzerja sprejeta z živahnim odobravanjem. Delovne izkaznice, zaščita zakonitega, toda v pretežni meri na izvajanega osemurnega delavnika, investicijski proračuni javnih oolastev so programske točke društva, ki so potrebne za odpravo brezposelnosti. Če so se za kritje stroškov v svetovni vojni lahko dobile ogromne vsote, bi se lahko dobil denar tudi zdaj, ko je treba celiti rane in delati za izboljšanje položaja človeštva. Dela je dovolj, zato naj pristojni činitelji pokažejo, da hočejo nekaj storiti, kar bo v korist sploš-nosti. Govornik je zahteval socialno zavarovanje ne samo za delojemalce, ampak tudi za delodajalce in osebe s samostojnimi poklici. Kapital je treba zaščititi, da bo služil v blagor vseh. Končal je z apelom, da bi šli vsi z zaupanjem v društvene vrste in pomagai aktivno pri izgraditvi tega nadstrankarskega socialnega pokreta. G. Klinar iz Celja ie govoril o potrebi sloge in orisal položaj brezposelnih, ki jim je treba sedaj ob dvanajsti uri pomagati, da postanejo zopet dostojni člani človeške družbe. V stvarni debati je g. Kreutzer dajal razna pojasnila, nato pa je bil shod zaključen, Zborovalci so odšli z vtiskom. da hoče društvo »Delo in eksistenca« s stvarnim delom pomagati pri izboljšanju položaja v našem gospodarstvu. e— V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 63 letna kočarjeva žena Helena Vohova iz Dobrteše vasi pri St. Petru v Savinjski dolini, v nedeljo pa 84 letna občinska reva Antonija Obrulova iz Dolenje vasi pri St Pavlu pri Preboldu, 67 letni občinski revež brez stalnega bivališča Jakob Ko-štomaj in 55 lena prevžitkarica Marija Plevniikova iz Roginske gorce pri Pristavi. e— Nova tarifa za plin, ki jo je izdelala mestna plinarna, stopi v veljavo L avgusta. Sedaj stane kubični meter plina pri mesečni porabi do 20 kubičnih metrov 4 dinarjev, pri porabi 21 do 100 kubičnih metrov 3.50 Din, pri porabi nad 100 kubičnih metrov pa 3 Din. Po novi tarifi bo znašala cena kubičnemu metru plina pri porabi do 5 kubičnih metrov 5 Din. pri porabi 6 do 15 kubičnih metrov 4 Din, pri porabi 16 do 30 kubičnih metrov 3.50 Din, pri porabi nad 30 kubičnih metrov na 2.90 dinarjev. e— Tujski promef je ▼ zadnjem času znatno narasel. V Celju in okolici je sedaj večje število letoviščarjev. Med toji-mi sestavljajo Avstrijci več;no. V topli Savinji -vsak dan kar mrgoli kopalcev. Toplota vode znaša že 19 do 20 stopinj R. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Veseli svatje« in dve zvočni predigri. b Maribora a— Gledališke predstave na prostem ob priliki Mariborskega tedna. Mariborsko gledališče vprizori ob Mariborskem tednu Go-lievo zabavno komedijo »Kulturno prireditev« na prostem. Uprizoritev bo na otroškem igrališču v parku na koncu Tyrševe ulice. Vaje se vrše z vso intenzivnostjo. Režira glavni režiser Kovic. Sodelujejo Dragutinovičeva, Zaikrajškova, Kraljeva, Savinova, Gorinškova, Barbičeva, Križaje-va. Cepič, Skrbinšek, Kovič P., Kovič J„ Medven, Grom, Gorinšek, Rasberger. Blaž, Furij-an. Na k rs t Harastovič, Crnobori, Ver-donik, Turk in Štandeker. a— Prvi državni tožilec v Mariboru g. dr. Matko Zorjan je nastopil svoj redni letni dopust za časa odsotnosti ga zastopa g. Sever. a— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Mariboru p-iredi v sredo 25. t m. ekskurzijo v Hutterjevo tvornico. Zbirališče ob 9. na oglu Aleksandrove in Meljske ceste. a— Na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo vršila zaključna svečanost šolskega leta v soboto 28. t m. ob 9. dopoldne. Kmetovalci in prijatelji zavoda so vljudno vabljeni. a— Smrt v valovih Drave. Skupina plavalcev je v nedeljo popoldne obrog 16. plavala iz Kaferjevega kopališča po sredi Drave proti Kristijanovemu kopališču. Z njimi tudi 181etni slaščičarski vajenec Ivan Vo-grin. Ko so kopalci prispeli v bližino glavnega mosta, je Vogrin naenkrat izginil pod vodo. Plavalci', misleč, da se Vogrin le za šalo potaplja, se sprva niso zmenili zanj. Ko pa ga ni bilo več na površje, so ga pričeli iskati, a zaman. Naj bo tragičen dogodek resen opomin vsem kopalcem, nai ne plavajo v odprti Dravi, ki je zahtevala že toliko žrtev. a— Beg Iz življenja. V Fratrn sj je v nedeljo zvečer pognal v samomorilnem namenu kroglo v srce posestnik Pavel Tup-ner. Bil je takoj mrtev. Vzrok ni znan. a— Cigani so iih napadli. Včeraj zjutraj sta se vračala domov iz Počehove Kmetic Ivan z ženo in otrokom in njegov prijatelj Fiser Fric. Že blizu mesta pa so rti nenadno napadli cigani - imizrkanti. Kmetič in Fišer sta se postavila v bran, a sta dobi- vamo marsikaj, česar takrat nismo imeli, na pr. več praktičnega čuta, večjo podjetnost, več zdravega, a ne deročega vzgona in razmaha. Češki državnik je nadalje naglašal, da je bilo predvojno politično življenje v marsičem lažje, tako rekoč udobnejše, ker takrat nismo mogli sami odločevati in zato tudi nismo imeli odgovornosti, kakršna leži danes na nas vseh. Toda samo ljudje ozkega duha in majhne vere bi mogli vzdihovati za preteklostjo, ki je imela za nas na mesto polnega življenja samo nečastno životarjenje. Dr. Krofta je izrazil vero, da se bo mlada generacija prosvetnih delavcev ogrela za stvarjalni optimizem ministra Beneša, ki je dejal v nekem svojem govoru, da je usoda naložila naši generaciji velike dolžnosti, mnogo muk in trpljenja, a tudi vzvišene politične, socialne in moralne naloge, ki ji dajejo značaj ene najodgovornejših generacij naše zgodovine. V okviru svobodnega naroda in države se lahko izživlja tudi mladi rod in kaže svoja stremljenja in sposobnosti pri nadaljnjem izgrajevanju in izpopolnjevanju tega, kar so mu pripravili in ohranili predhodniki Oba glasova — eden iz daljne, politično vzburkane Španije, drugi iz resnobno umerjene demokratične Češkoslo- L M rn -__________^riSB^^BM I EMBt— !!■■ ■ ■ MBMMBBBI I j________Šm Kulturni pregled Mlajša in starejša generacija ToreS, 21VTL 193? la tako hude poškodbe, da so morali reševalci oba prepeljati v bolnišnico. Za napadalci poizvedujejo orožniki. a_ Opozorilo lastnikom koles. Predstoj- ništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike koles, ki še n!so vzeli evidenčnih tablic, da gredo takoj ponje. Proti onim, ki ne bodo tega storili do 31. t m. se bo uvedlo kazensko postopanje. Evidenčne tablice se dobe pri predstojništvu v sobi 18 vsak dan od 8. do 12. ure. a— Nesreči. Včeraj dopoldne se ie na Koroški cesti stanujoči 561etni, pri tvrdki Nassimbeni zaposleni delavec Fran Nerat hudo poškodoval. Pri delu je padel z zidarskega odra in dobil poškodbe po vsem telesu. V nedeljo je pri obiranju lipovega cvetja padel z drevesa 121etni viničarsKi sin I. šarna ter si poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. .___ a— Dan karambolov. Policijska kronika Je beležila predvčerajšnjim celo vrsto karambolov med avtomobilisti m kol^arji Na oglu mosta in Glavnega trga v smer. proti Židovski ulici se je zaletel G V. v avto Avstrijca R. V pri čemer pa je bilo poškodovano samo kolo. Na oglu Stnta -jeve in Magdalenske ulice je istotako prišlo do karambola med avtom m kolesom. Sunek je bil tolik, da je kolesarju posnelo rZ teto vso obleko. Na Tattenbachov, ulici pa je prišlo do karambola med kolesarji vmes pa je posegel tudi dvovprezen voz k se je zaletel v kolesarja. Razen manjših prask in materialne škode ni bilo hujšega. a'— Aretacija. V nedeljo je policija v Mariboru aretirala Avgusta Frasa iz An-drejcev pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je- tam izvršil več tatvin. Gospodarstvo Zakon o državnem računovodstvu Pogodbe in nabavke* Kakor smo že v prvem članku omenili, pozna novi zakon o državnem računovodstvu glede nabavk stvari in materiala, oddaje crradbenih del. zakipov itd., 3 načine iz sklepanje pogodb. in sicer pogodbo na podlagi iavne licitacije, v izjemnih primerih ki jih zakon iziecno določa, pa tudi pogodbo, sklenjeno na podlagi neposrednega dogovora ali na podlagi ponudb. Neposredni dogovori. Izjemno se smejo (po § 145) pogodbe sklepati na podlagi neposrednega dogovora v naslednjih primerih: 1. glede vseh poslov, katerih vrednost presega 1000 Dm; 2. elede nabavk materiala v vrednosti do Din 50.0n0 zaradi nuinesa popravila državnih, prometnih ali drugih gradbenih objektov, pokvarjenih zaradi elementarnih nezgod ali zaradi drugih nepredvidenih slučajev, _ ako so ta popravila neobhodno potrebna in se izvrše v režiji; 3. za posle, ki se morajo v interesu države držati v tajnosti; 4. ako numoet potrebe v izjemno važnih razmerah zahteva v interesu države izvršitev posla v Čim krajšem rokj; 5. za nabavke predmetov ki jih izdeluje samo eno podjetje v državi in predmetov, katerih izdelava je izključni patent ali izključna pravica posameznika. kadar ni druge vrste takih predmetov; 6. za nabavko predmetov, ki ee lahko dobijo samo pri eni osebi (starine, zbirke in drugi redki predmeti); 7. za posle, ki ee oddajo državnim gospodarskim pod-jetiem in ustanovam; 8. za popravilo strojev instalacij pri tvrdki. ki jih je dobavna, ako je zaradi tehničnih razlogov izvršitev posla mogoča samo pri tej tvrdki; 9. za nakup konj in živine za potrebo vojske, kakor tudi za nakup plemenske živine in per.it-nme; 10. za nabavko žita, sena in slame^ za vojsko neposredno od producentov in njihovih zadrug (vojna oblastva imajo odrediti cene in pozvati producente odnosno zadruge, da blaco neposredno izroče komisijam v vojnih skladiščih v določeni kakovosti); 11. nabavko materiala za razsvetljavo, kur- r.a I vo in steljo za vojsko v času manevrov; 12. za nabavko kmetijskih proizvodov od- nosno proizvodov domače industrije neposredno od producentov in njihovih _ zadrug, ako nabavka ne presega 10.000 Din; 13. v primeru točke 3, § 140. (ako se pri drugi javni licitaciji javi samo en ponudnik) in točke 2. § 157. (ako se na podlagi drugega poziva za predložitev ponudb javi samo en pobudnik); 14. ako se pri drugi javni licitaciji ali na ponovno zahtevanje ponudb ne javi noben ponudnik, vendar je v takih primerih za zaključen ie neposrednega dogovo redb, ki se nanašajo na zaščito domače in dustrije in delavnosti. Ako je vrednost neposredne pogodbe, či-je veljavnost je odvisna od odobritve na-redboda.iialca. večja nego 10.000 Din, tedaj jo ponudnik dolžan v določenem roki, ki ne sme biti daljši od 15 dni, položiti ka/-cijo, kakor je predpisana pri licitacijan. Če ponudnik v določenem roku kavcije ne položi, ima to za posledico razveljavljanje sklenjenega neposrednega dogovora in ^odgovornost ponudnika za škodo, ki bi državi zaradi tega nastala. Neposredni dogovori razen dogovorov po točki 6 (nakup starin itd.) se smejo sklepati samo z osebami, ki so producenti ali so po obrtnem zakonu pooblaščeni za vršitev poslov, glede katerih se dogovor sklepa. Naredbodajalec jje dolžan skrbeti, da se ne protežirajo posamezne osebe in da se po možnosti sklepajo taki dogovori s čim večjim številom oseb. Pogodbe na podlagi pismenih ponudb. Brez licitacije lahko naredbodajalec izjemno sklepa pogodbe tudi na podlagi pismenih pomjdb glede vseh poslov, katerih vrednost ne presega 100.000 Din. Na isti način se smejo sklepati tudi pogodbe, ki trajajo več let (največ tri leta), ako izdatki na podlagi teh pogodb ne presega jo 60.000 D m letno. Take pogodbe na podlagi pismenih ponudb ee sklepajo komisijskim potom. Člane komisije imenuje naredbodajalec, ki je dolžan predpisati tudi pogoje in rok za vlaganje ponudb, ki ne smejo biti krajši od 10 dni, če vrednost posla presega 20.000 Din. Komisija lahko zbira ponudbe kratkim potom s tem. da ee neposredno obrne pismeno na čim večje število oseb (producentov ali po obrtnem zakonu pooblaščenih oseb) in mora to razslasiti v uradu na pristopnem in vidnem mestu. Ako vrednost posla presega 20.000 Din. mora biti poziv za vlaganje ponudb z izvlečkom pogojev objavljen tudi v službenem listu banovine in v enem od krajevnih dnevnih listov (ee takih ni v enem listu, ki izhaja na sedežu banske upra-ve). V vsakem primerj mora biti objavljen rok. v katerem se ponudbe sprejemajo in član komisije, ki je pooblaščen, da sprejema te ponudbe. Ponudba mora vsebovati izjavo ponudnika, da eo mu pogoji znani. Ponudbe se izročajo neposredno pooblaščenemu »anu komisije, ki izdi potrdilo. Prvi dan po zaključku roka za sprejemanje ponudb, odpre komisija došle ponudbe in jih predloži naredbodajalcu s svojim poročilom in mišljenjem o tem, katera ponudba je najugodnejša. Ne morejo ee uooštevati ponudbe, ki ne pa ee sme izvršiti eamo, če se je pojavila kot posledica spremenjenih razmer in oxcl-noeti ki jih prej ni bilo mogoče predvideti. Odločbo o taki spremembi ali dopolnitvi pogodbe pa mora izdati finančni minister po zaslišanju odbora za oceno državnih dobav; v ta odbor mora biti pritegnjen še en član' glavne kontrole in državnega sveta. Ce se menjajo pogodbe preko enega milijona Din, mora spremembo odobriti še ministrski svet. Izjemno sine naredbodajalec na zahtevo eopogodbenika podajati pogodbene roke za največ SO dni, in sicer eamo enkrat za isti rok. Za podaljšanje roka preko 30 dni pa je treba postopati, kakor je bilo prej navedeno. Sopogodbenik mora podaljšan.je roka zahtevati pred potekom pogodbenega roka, v primerj višje sile pa mora biti taka zahteva predložena v 10 dneh od dneva, ko ie nastopila višja odnosno v 5 dneh. od dneva, ko je potek.»l rok. Pozneje predložene zahteve glede podaljšanja roka ee ne morejo vpoštevati in se mora pogodba razrešiti. Sopogodbenik, ki mu je rok podaljšan, mora za vsak dan poda! išania plačati 2 pro mil od vrednosti pogojnega posla, in sicer v korist invalidskega' fonda, razen, če ne gre za višjo silo, odnosno če sopogodbenik ni mogel držati roka zaradi neizpolnitve iste pogodbe od strani države. Sprejem izvršenega posla. Spreiem izvršenega poela 6e mora izvršiti preko komisije, razen v primerih neposrednih dogovorov za dobave do 1000 Din. Ciani komisije ne smejo biti uradniki, ki opravljajo dotične stvari, odnosno pri gradbenih delih uradniki, ki so imeli gradbeno vodstvo ali ki eo vršili nadzorstvo. V primeru spora ima sopogodbenik pravico zahtevati v 5 dneh strokovno razsodisce. Člani komisije, ki bi sprejeli predmete pogodbe ki ne ustrezajo pogojem v pogodbi, eo pole* kazenske odgovornoeti odgovorni glavni kontroli za vse vsote, ki bi se po taki odločbi imeli izplačati . .. , V primeru, da sprejemna komisija odnosno komisija strokovnjakov ugotovi, da je sopogodbenik samo deloma izvršil pogodbo, je naredbodajalec dolžan pogodbo razdreti, če znaša zavrženi del več nego 30®/o pogojene vrednosti vsega posla. Ako je odeto- ' . . , ___jv.j.LU. a/vc«a1 i orv vanih razlogov odstopne od izvrSitve evo- I ff§ča a D pa neposredno oddelka državo* jih obveznosti, osebe, ki eo ee izkazale kot dolgov in državnega kredita v Beogradu. nesolidne, ki so onemogočale izvršitev r°-slov, ki eo pri izvrševanju poslov delale ob-lastvom težkoče z neosnovanimi zahtevami, osebe, ki so se ponovno in težko pregrešile v svojih zakonitih dolžnostih naspioti uslužbencem in delavcem, osebe, ki so nudile ali sprejemale materialne kori6li. da bi na javnih licitacijah sodelovale ali da ne bi sodelovale, m osebe, ki so z daianjem materijalnih koristi unli-vale na državne uslužbence pri odločanja v poslih. Hmelj = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 21. t m- — Danes smo si temeljito ogledali hmeljske nasade našega okoliša ter našli sledeče: S Kdor noče zamenjati obveznice, mora izročiti davčni upravi prijavo in seznam obveznic. Obveznice morajo biti urejene po aritmetičnem vrstnem redu. Od julija 1934 naprej se sprejemajo stare obveznice območje davčne uprave Ljubljana-mesto od 8. do 12. ure pri blagajni davčne uprave Ljubljana-mesto, Vodnikov trg št 5, I. nadstropje. . = Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini dolžnika Josipa Gumzeja, strojno mizarstvo na Bregu pri Celju (poravnalni upravnik dr. Jurij Skoberne, odv. v Celju, poravnalni narok 23. avgusta ob 9., prijavni rok do 18. avgusta) in o imovini Franca Ur»iča. mizarskega mojstra v Zavodni pri Cel j j (poravnalni upravnik dr. Ernest Ka-lan. odv. v Celju*, pora-vnalni narok 23. pobiranjem hmelja se, kakor smo že zad- j avgu6ta ob 11., prijavni rok do 18. avgusta), njic poročali, nadaljuje, vendar so hmeljarji presenečeni glede neznatnega uspeha. Pozno obrezani nasadi imajo siceT obilo cvetnega nastavka, ki bo pri ugodnem vremenu tudi prehajal v kobule in dal še zadovoljivo letino, vendar so ti nasadi prav •a potrebna soglasnost finančnega ministra, vsebujejo izjave glede pogojev, kiniec> pred-Vsi ti neposredni dogovori ee smejo skle- tožene na predpisan način m v predpisali samo komisijskim potom, razen sklepa- nem roku. ponudbe, ki se ne dne pogojev nja neposrednih dogovorov za posle, ki ne kjer niso cene točno določene, kjerso cei presedajo 1000 Din. ki se poverijo posebnim večje od proračuna, ponudbe od oseD, ki uradnikom. Komisijo tvorijo 3 člani iz vr-t | nimaio dobavne spo^b^ti uradnikov. Neposredni dogovor velja, kadar ga odobri naredbodajalec (če ni potrebna še soglasnost finančnega ministra). Naredbodajalec pa lahko pooblasti komisiji, da brez njegovega odobren ja sama kratkim potom dve ponudbi. V nasprotnem primeru mora «lrii„?5 in i7vrši dogovor in izplača pogojr 1 odrediti, da se zahtevajo nove ponudbe. Ako se na ponovni poziv za predložitev po- nem roku. ponudbe, ki se ne drže pogojev, ioločene. kjer eo ceie ponudbe od oseb, ki ______tbnoeti in ponudbe oseb. ki so izključene od licitacij. Naredbodajalec izdaja odločbo o dodelitvi posla, ako so bile predložene vsa tri ponudbe, ki se jih lahko upošteva, odnosno v primerih, ki jih je treba objaviti (preko 20-000 Din) vsaj zaključi in izvrši dogovor in izplača pogo> no eeno. toda le v primerih iz točke 1, 2, 7, 9, 10. 11 in 12 ter iz točk 3, 4 in 5. kadar 'vrednost nabavkov ne presega 100.000 dirarjev. Za vse posle, kjer ee sklepajo neposredni dogovori razen postov iz točke 1, 5 in 6. mora naredbodajalec predpisati posebne poboje. Komieija. ki ie pooblaščena,'da sama sklepa neposredne dogovore kratkim potom, ne sme te pogoje menjati ali dopolnjevati. Ako naredbodajalec ne izda odločbe o odobrenju sklenjenega neposrednega dogovora v 30 dneh. tedaj odpade obveza ponudnika. Pri izdaianiu odločb, s katerim se odobravajo sklenjeni neposredni dogovori, se mora naredbodajalec držati od- * Gleji >Jutro« od 22. L m. nudb javita eamo dva ponudnika, tedaj se odda posel najpovoljnejšemu ponudniku. Ako pa ee tudi na dragi poziv javi eamo en ponudnik, tedai se z njim lahko sklene neposredni dogovor v smislu § 145. Pri od-daii poetov preko 10.000 Din je dolžan ponudnik v roku. ki ee določi v odločbi o dodelitvi posla (največ 15 dni) potožiti ka0g« in >05< 140— j 60 (140-150); >6« 120-140 (120-130); >7« 105—110 (105-110); 107.50-112.50 (107.50—112.50). Otrobi: baški, sremski <7.o0 —80; banatski 80- 82.50. 4- Budimpeštanska terminska borza (23. t m.). Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za okt 16.41—16.42. za marc 17.30 — 17.40; koruza; za avg. 10.27—10.28. vaške — poudarjata potrebo kontinuitete med mlajšo in starejšo generacijo, skupnega dela, nekih skupnih idealov — v/lic temu, da je naravna pravica in celo dolžnost vsakega mladega pokole-nja, da prines kaj novega. Toda novo ne sme biti zanikavanje vsega prejšnjega. Po prevratu so bili med mladino najbolj razširjeni nazori, da bi bilo treba vse prevrniti in drugače postaviti; danes, ko imamo že marsikako slabo izkušnjo, kako se to obnese v praksi, se zopet sliši geslo, da je treba stremljenje po novem spraviti v sklad s pozitivnimi vrednotami, kl so že na svetu^ Eden izmed problemov današnje mladine je torej tudi to: kaj bo prevzela od generacije, ki je danes na krmilu in ki se stara, in kaj bo prinesla svojega?! Vprašanje novodobne pisave V Mariboru je izšla študija doc. dr. Ivana Matka »Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske higiene«. 0 tej knjižici smo prejeli tale referat: Glede na današnji smoter šolskega pouka, ki hoče. kakor navaja tjdi avtor v svojem sestavku, vzbuditi v otroku čim vec tvorne sile in aktivnosti ter vzgarah k cim popolnejši samostojnosti in samostojnemu1 dejetvo-vaniu sploh, se je pojavila kot posledica potreba po reorganizaciji pouka. Ta preurea ba predpostavlja načeto čim večje ua elieve oasivitete in čim večje učenčeve aktmtete kjer in v kolikor ie pač to mogoče. To načeto ki pa ni novo (spominjam ee Kou-eeauia i. dr.!), je začeto polagoma prodirati tudi v naše narodne šole: zdi ee mi. Kolikor sem videl sam in slišal od drugih da posebnih uspehov do danes še ni bilo. Vzrok te<*a jie v nerazumevanju posameznih izrazov in izvajanju »moderne« šoto, ki ,1 niso znali poiskati pravega bistva. Ni čudno torej, da je rezultanta tega vse ka, drugega, eamo ne to. kr v jedru hoče novi način pouka. Ker tudi avtor navedene knjige večkrat uporablja izraza »novodobno« n »sedanje«, bo morda koga interesi rola splošna opredelitev teh pojmov. »Novo(dobno)« ni isto kot »sedanje«, tem-ve? je kulturnozgodovinski pojem, ki ee prilega n. pr. našemu XX. stoletju, podobno kot n. pr. ars nova XIII. etoletfj. Enako je ta izraz za novodobno glasbo formuliral n-li Apel v svojem članku v reviji »Die Mu-sik« (XXIV zv. 3). Tudi med »sodobno« m »sedanje« obstoja še posebna razlika: »sodobno« oomeni odnos do nekega objekta, ni na na mestu, kadar velja absoluten eedanjik. Kakor sem že omenil je nujna posledica prej navedenega smotra reorganizacija pouka. ki se je kakor v ostalih predmetih, p> kazala potrebna tjdi v načinu poučevanja pisanja. Zato eo govorili razni vzroki, ki eo povzročili tudi »revolucijo« v vseh umetnostnih panogah, v gospodarstvu, znanstvu. politiki in drugje. Potreba po preusmeritvi je docela utemeljena. Avtor zgoraj omenjene knjižice, docent dr. Ivan Mat k o, ki nam je po svojih doeedaniib delih ze dobro znan, podrobno navaja in obravnava posledice načina pisanja v »stan« soli: kratkovidnost skrivljenje hrbtenice itd. Toda, nepravilna drža povzroča krčevitost, zato priporoča avtor, ki se v svojih izvajanjih naslanja na Siitterlina in Jungka, vaje za nihanje dlani in zapestja (telovadno-pisalne vaje) in upogibanje prstov, kar naredi zapestje in prste prožne in voljne. Tudi klavirski učitelj izvaja e svojimi učenci taksne »muzikalne gibalne vaie« rok. ki pospešujejo mehko, vzdržno in prožno igranje. Končni smoter pisalnega pouka je mdivi; dualna. živlienieka pisava, do katere vodi not preko temeljne (osnovne), vezane ^ (izhodne) in občevalne pisave. Avtor, ki svoja izvaianja spraviti v sklad e sodobno pedagogiko in Jih utemeljuje po higienskem vidiku, podrobno obravnava vsako teh pisav, daje nasvete slede pisala, natančno obravnava vrste peres, ki naj ee v pisalnem pouku uporabliaio na posameznih ntonnirih: nadaV razpravlja o tablici 'n 7VP7,kih. nalivniku in drži peresa, črnilu, drži telesa in legi zvezka, novodobni pisavi ter šolski higieni, vse glede na novi način pisalnega pouka. Ob koncu govori še o pisalnih potezah. Knjižica, ki je važnega informativnega pomena, je opremljena z 19 slikami, ki izvrstno ilustrirajo pisateljeva izvajanja. Nedvoumno spoznavamo potrebo reforme p<-salnega pouka iz istih vidikov kakor avto* Kako in v kolikor bo pa novi način metodično izvedljiv, ali je praktičen ali ne, lažji ali težji od načma v eta«i šoli, o tem pa danes, ko se ta način šele ponekod poskusa in se tore," še ni uveljavil, ne moremo izreči končne sodbe. O tem novem načinu sem govoril že poprej z mnogimi učitel.jn, ki so izrekali pozitkne in negativne sodbe m slednje utemeljevali s težkim prehodom na vezano pisalo. Mislim pa. da njihova negativna sodba ni upravičena. Počakati moramo poročil večine praktičnih učiteljev ki bodo znali na podlagi izkustev najbo.jše presoditi. Videti ie. da je novi način pouka ois?ma utemeljen v novem učnem in higienskem smotru- veljavnost pa bodo dal; a.i ovrgli izsledki eksperimentiranja teorije v praksi, ki kdaj pa kda; pokaže drugačne rezultate nego teorija Nesporno pa je. da je v pisalnem pouku reforma potrebna' Jezik razprave je lep. predgovor je napisalo uredništvo »Popotnika«, kjer je bil sestavek prvič objavljen (št. 9, let. LV. 19''3'34). . Po važnosti in zelo uspeli izvedbi je kn.n-žica jčitel'stv'1 potrebna in priporočljiva za praktično nr»'7t-'i£p"anie. katerega izsledka bodo vzgojitelji lahko morda še poglobili in razširili ter končno v pisalnem pouku uspešno uporabljali. Kot naslednja potreba se bo ia-vila zahteva in potreba po metodiki novega načina pisalnega pouka glede na nove vidike, namene in stališča, sinteza občnega šolskega in higijenskega ter še posebej pisalnega smotra, čemur so že deloma vključeni in se kot važni pridružijejo se drugi, zlasti estetski vidiki. Drago Cvetko. Nov slovenski roman. Pravkar je izšel roman Miška K ran i ca »Pesem ceste«. (Izdala J j gosto v. knjigama). Dejanje se odigrava v Prekmurju. K novemu domačemu spisu se vrnemo z obširnejšim poročilom ▼ prihodnjih dneh. . Prevodi iz antične književnosti. Zagrebški profesor M. Tepeš je prevel in izdal v posebni knjigi znamenito delo rimskega filozofa - poeta Lukrecija »O prirodi«. Mednarodni kongres likovnih umetnikov bo 27. in 28. t- m. v prostorih doževe palače v Benetkah Udeležeui bodo zastopniki 19. evropskih držav in šest odposlancev latinske Amerik« Na indeksu. Nemška vlada ie odredila, da ee vsi spisi Uptona Sinclaira uvrste v indeks prepovedanih knjig. Vse izvode, ki so je v knjigarnah, je treba uničiti. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Poslušanje z zobmi Najnovejši izsledek radio tehnike po mnenju strokovnjakov nima praktičnega pomena Kakor poročajo iz Amerike, je tam neki inženjer izumil aparat, ki naj bi osebam « slabim sluhom in gluhonemcem omogočal poslušanje govorice in glasbe z zobmi. Zvočne valove lovi mikrofon, ki jih spreminja v električni tok. Tu se z radio aparaturo ojači in v tej obliki dovaja pacientu. Ni prvič, da čujemo o podobnih izumih. Celo do 16. stol. lahko zasledujemo posku-ae, ki naj bi gluščem s pomočjo zobov omogočali poslušanje. L. 1550. je izdal neki Cardano knjigo, v kateri priporoča položiti sulico na lutnjo, drugi konec pa prijeti % zobmi. S tem naj bi bili zmožni slišati zvoke in besede, ki bi jih iz daljave drugače ne slišali. L. 1928. je ameriški patentni urad izdal nekemu Lonceu patent za pripravo z zvenečim imenom »dentifon« (zob- ni slušalec), ki ni bil nič drugega nego Cardanova sulica, samo da je imela obliko telefonske slušalke. 2e prej so poskušali mikrofon in radio postaviti v službo istemu namenu. Naglušne osebe ali gluho-nemci naj bi zvoke v obliki tresljajev telefonskih mrenic ali rahlih električnih stresljajev tako rekoč otipavali s konci prstov ali z zobmi. Kako je z vsemi temi izumi? Ali imajo v resnici kakšen pomen? V neki strokovni medicinski reviji se bavi ravnatelj fonetičnega laboratorija hamburšikega vseučilišča prof. dr. Pancon-celli-Calzia s tem vprašanjem in prihaja do zelo pesimističnih zaključkov. Sklicuje se pri tem ina strogo znanstvene Taziskave prof Gutzmanna glede občutenja zvočnih tresljajev s tipom. Te raziskave so poka- zale, da tipalni občutki ne pridejo nikoli v slušne in da je poslušanje z zobmi brez slušnega živca izključena. Imamo lahko zabrisan občutek tresljajev, a to je vse. To je umljivo tudi zaradi tega, ker je normalno uho sposobno dojeti celo osmin-ko tona, tip pa sprejma frekvenčni razmak od a do f kot isti »zvok«. Nič bolje ni s »poslušanjem« elektrike. Lipski učitelj v gluhonemnici Lindner je prišel v tem pogledu do istih posledkov kakor Gutzmann. Popolni gluhonemci, ljudje brez slušnega živca, ne bodo s tipanjem nikoli slišali kakšne besede ali zvoka. Samo naglušne-žem lahko rabijo številne priprave za »poslušanje« z zobmi in slične kot dopolnilo k čutnemu doznavanju vnanjega sveta. Česar pa ne sliši slušni živec, tega seveda ne morejo slišati niti zobje niti konci prstov, Nasprotstva v francoski vladi Minister brez portfelja v francoski vlad! Andre Tardieu, Id Je s svojimi izjavami o aferi Stavlskega povzročil nesoglasje v kabinetu Doumer-gueja, in .-v-; Camille Chautemps, bivši ministrski predsednik vlade radikalnih pocialistov, ki je izjavil, da se zaradi Tardieu jevih izjav noče več srečati z njim Kaj čitajo otroci? Neka velika knjižnica na Angleškem je napravila statističen pregled in ugotovila, da čitajo otroci najrajši Defoejevega »Robinzona Crusoeja«. Poleg njega je mladini najljubše štivo »Stric Tomova koča« ter Dickensov sloviti roman »David Copper-Geld« Odprava na Elbrus Iz Moskve poročajo, da je 250 častnikov rdeče vojske odrinilo na Kavkaz, kjer hočejo naskočiti najvišji vrh v evropski Rusiji. Ekspedicijo vodi general Sedjakin. Odprava bo trajala predvidoma dva meseca in pol. Eros in smrt Maskarada smrti se je začela... V angleSki prestolnici so namreč otvo-rili razstavo z imenom »Elegantna plinska maska«. Angleški izdelovalci plinskih mask so si namreč izmislili novo, prikupljivejšo obliko plinskih mask, kakor so jih prodajali dc«lej za civilno prebivalstvo. S tem so dosegli pri občinstvu nepričakovano velik uspeh. Največ mask je baje prodal trgovec, ki je natisnil reklamne listke z besedilom: »Mflostiva! Pazite, da vas ne zaloti vooljske sokolske zveze, ki se je je udeležilo 56 bratov in sester. Predsednik starosta Zamejski je najprej govoril v spomin umorjenemu poljskemu notranjemu ministru Pierackiemu, nakar s«e je zbor v enominutnem molku poklonil spominu umrlih sokolskih pripadnikov. Zbor je foil sklican v prvi vrsti zaradi nekaterih notranjih zadev, vendar pa tudi z ozirom na bližajoči se vseslovanski vse-sokolski zlet prihodnje leto v Varšavi, kjer bo moralo poljsko Sokolstvo pokarati pred svojim narodom in slovanskimi Sokoli vso svojo silo. Na referat br. Leseviča o novih določbah pravilnika o članstvu in o novih članskih legitimacijah se je po daljšem razpravljanju osvojilo mišljenje in predlog zvezne uprave. Veliko brige pa zadaja vsem sokolskim društvom zamrznenje denarja pri raznih denarnih zavodih, kar zelo ovira delovanje poedinih edinic. Tudi v tem pogledu je bilo storjenih nekoliko nujnih sklepov. O varšavskem vsesokolskem zletu je podal poročilo o pripravah starosta Zamoj-ski, ki je zlasti naglasil naklonjenost poljske vlade glede podpore, raznih znižanj vožnje itd. Odbor Zveze poljskega Sokolstva bo naprosil predsednika republike in vojnega ministra maršala Pilsudskega, da prevzameta pokroviteljstvo nad prireditvijo. čim prej bodo ustanovljeni potrebni odbori in odseki, da priono s temeljitimi pripravami za zlet. Kot zletni prispevek je bil določen iznos po 4 zlote na vsakega člana, ki se mora vplačati najkasneje do 31. maja 1935. leta. Bivši zvezni načelnik br. Fazanovič je podal zborovanju lepo in podrobno poročilo o budimpeštanski mednarodni tekmi ter je pri tem naglasil, da mora poljsko Sokolstvo v bodoče posvetiti mnogo več pažnje in sredstev tekmovalcem, ki jih namerava posla na tekme v inozemstvo. Na seji je br. Kune starejši v imenu sokolskega društva Grudziadz izročil diplomo častnega članstva društva bratu starosti Zamejskemu. Društvo je to sklenilo na svoji letini skupščini in je izkoristilo priliko zborovanja plenarne uprave, da počasti svojega zveznega starosto in častnega člana. Sokol v Grudziadzu je najstarejše sokolsko društvo v pomorjanski župl. Dr. Walter Schmid pride raziskovat ilirske naselbine Vače, 23. julija V kratkem pride spet na Vače znani zgodovinar dr. Walter Schmid. Tojak iz Stražišča pri Kranju, zdaj direktor muzeja v Gradcu in tamkajšnji vseučiliški profesor, in bo prei-skaval stare naselbine na Vačah. Tu so pred 4000 leti živeli stan Kelti in Iliri. Ostankov stare naselbine je pri nas še mnogo. Oje ga je usmrtilo Ljutomer, 23. julija V nedeljo zjutraj se je peljal viničarski sin Franc Lesjak iz Presike na kolesu k maši v Ljutomer. Ko je privozil blizu železniškega prelaza pri pokopališču, ni opazil, da mu prihaja naproti kmečki voz. Najbrž je bil preveč sklonjen nad kolo. Neki trdi-- • « •---trenutek ozrl nazaj, Z*- jo celo, da se je za Športni drobiž Taris je še zmerom dober. Na francoskem plavalnem prvenstvu v Parizu si je Taris trikrat priboril naslov prvaka. Zmagal je na 200 m z 2 : 8, na 400 m s 4 : 58 in na 1500 m z 20 : 35.4. Nov ženski rekord. Na meddržavnem lahkoatletskem mitingu med Nemčijo in Poljsko, ki ga je nedavno v Varšavi Nemčija s 64 : 3j točkam odločila zase, je Nemka Mauermever vrgla kroglo 14.38 m ter s tem prekosila doseda-n j- svetovni rekord Haubleinove v tej dis-ciplini (13.70). Poljska je v tem srečanju nastopila brez znane rekorderke \\alasie-\vicz. Madžarska plavalna prvenstva. Pr, nedavnih madžarskih prvenstvih v skih žup pobriga in začne akcijo med ro-. odlikoval tudi nam jaki v Gradcu, da se bodisi priključijo če- O poslanstvu bolgarskih Junakov v narodu. Zveza bolgarskih junaških društev izdaja list »Gimnastika, Šport in Kultu-ura«. V njem je priobčil starosta zveze br. Lazov zeLo lep članeg o veliki nalogi, ki čaka junaška društva v bolgarskem narodu, zlasti pa junaške čete med preprostim bolgarskim ljudstvom, čete so se že pričele ustanavljati Po jugoslovenskem vzoru in imajo pred vsem nalogo, da s telovadbo, poučnimi predavanji in čitalnicami zbude pri preprostih ljudeh zanimanje ia racionalno kmetsko gospodarstvo, dvignejo samozavest in smisel za telesno vzgojo in slovansko čutenje širokih bolgarskih mas Razvoj, ki se je že pričel v tem pravcu, kaže prav zadovoljive uspehe in se lahko trdi, da je postalo junaško delo mnogo bolj uvaževaio in spoštovano, kakor je bil poprej. V svojih Junakih vidi bolgarski narod ono organizacijo, kakor jo predstavlja pri ostalih slovanskih narodih Sokolstvo, Zato je Junaštvo pzvano, da nadaljuje s svojim delom in tako polagoma priklene na sebe ves bolgarski narod češkoslovaški Sokol v Gradcu. V Gradcu deluje čsL sokolsko društvo v vzezi s tamkajšnjim čsl. društvom Praha, ki je nedavno prazndvalo 40-letnico delovanja. Ob tej priliki je Sokolova slavnostna telovadna akademija prav izvrstno uspela in je bila tudi prav dobro obiskana ne samo od rojakov v Gradcu, marveč tudi od gostov iz čsl. republike. Udeležili so se je tudi zastopniki mestne občine, ki so društvu iskreno čestitali. Naši rojaki, ki jih prebiva v Gradcu mnogo več, se nikakor ne zganejo v tem pogledu. Poročilo o 40-let-nici društva Praha nikjer ne omenja, da bi se bili udeležili proslave tudi Slovenci iz Gradca. Skrajni čas je, da se ena drav- to se je z vso silo zaletel v voz. tako da ga je konec ojesa udaril v želodčno jamico. Zgrudil se je s kolesa in omedlel. Čeprav so mu stanovlci blrznjih his nudili takojšnjo pomoč in je prišel tudi zdravnik, je Lesjak po preteku pol ure umrl. Najbrž mu je počil želodec ali pa je dobil druge notranje poškodbe, da je na znotraj izkrvavel. Truplo so spravili v bližno mrtvašnico. Voznika ne zadene nobena krivda. Lesjak je postal žrtev svoje neprevidnosti. Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— Umesten ukrep. V Kamniku skrbno pazimo na red in snago po mestnih ulicah Vozniki z dežele imajo navado, da radi' postajajo pred trgovinami in gostilnami in tam krmijo živino. S tem ovirajo promet in puščajo na cestah ostanke krme. Te*a bo zdaj konec, ker je občina izdala proti tej razvadi strogo naredbo. Kršitelji bodo zapadli globi. ... „ , ka— Sušev most preko Nevljice ▼ Pod-gorici je v zelo slabem stanju in treba bo misliti, da čim prej zgradimo novega- Leseni most je že precej star, podporniki ne vzdržijo več velike teže in tudi lesene stene ob bregovih ne kažejo prevelike odpornosti. Les je zdaj poceni m delavnih moči je tudi dovolj na razpolago, zato bo novi most lahko v kratkem času in ob razmeroma nizkih stroških zgrajen. ka_v kinu Kamnik se bo danes ob pol 21. zadnjikrat ustavil »Ljubavni efcspres« s tenoristom Jožefom. Schmidtorn. Iz Krškega jjr_ Zadnja pot vzorne žene in matere. Po hudi bolezni je umrla v Krškem ga. Milka, soproga višjega sodnega oficijala g. Ludvika Modica. Pokojnica je bila vzorna žena in mati. ki je z velikim požrtvova-njem vzgojila tri hčere, od katerih sta Anči in Olga že učiteljici, a tretia. Danica, pride letos v V. letnik učiteljišče. Rodbina Modičeva biva že skoro 20 let ▼ Krškem in je splošno spoštovana, kar so tudi pokazali pogreb ge. Milke in mnogoštevilni venci in šopki. Pred hišo žalosti so domači pevci pod vodstvom ravnatelja g. Vut-koviča zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Nato je krenil sprevod proti župni cerkvi, kjer je izvršil blagoslovitev krs- » pisarniško uradnico pri BresKem v Ljubljani upravno-pisarmsKa. pripravnica Ida Cerar-GrozniK, za policijske stražnice 1. razreda L skupine policijski stražniki *. n«reda zvaničniki II. skupine pri v Ljubljani Maks Adamič, ViMor Hat nagel, Leopold š 1 e m i c i n koš- za policijska stražnika E. razrea* ^vaničnTka D. lupine policijski stražnik HI razreda zvaničnik HI. skupine pri predstojništvu mestne policue v Marib^-?u Henrik Jesih; v višjo skupino so Saknjeni upravno-pisamišM uradni* vri sreskem načelstvu v Metliki Pavel čes upravno načelstvu n i k, obrtni učitelj na srednji tehnični 6ro- | konju brez ^^ dosegljivih Zmagal je jezdni odsek Sokow ;»uauo nrosto: Magashazv 1:15.2: IW m Hromo: i BoleslaVi sledi Piaški Sokol in karlinsKi 1-30 6- '?O0 m prsno: >zasz 3:.£>.o: | , T . ,---j:—« v; ^ loVit-n .»nae- 400 m prosto: Ilonka Toth'6:24; 4 krat jaki škoslovaškemu Sokolu ali pa da ustanove, oziroma obnove Jugoslovenskega Sokola v Gradcu. Sokolske konjeniške tekme r Pragi so bile 29. in 30. junija. Tekmovalo se je v Iti ričlanskih vistah v četveroboju, ki je obsegal proste vaje, jezdno šolo, skoke mete na od 300 m dalje do cilja. 100 m prosto: 5:36.8. Den Oudenova zmerom hitrejša. Znamenita holandska plavačica den Oudenova ki je nedavno s krasnimi uspeli1 startala na Dunaju in v Budimpešti, je te dni v Rotterdamu spet presenetila svet z novo svetovno znamko. Plavala ie 400 m prosto 5:16 in s tem izdatno izboljšala dosedanji svetovni rekord, ki ga je od olimpiade 1932 v Los Angelesu branila Helen Madison. Tako ima zdaj mlada Ho'andkfl rias!ednje svetovne rekorde: na 100 v 58.8. n« 100 m 1:04.8. na 200 v 2:14.2. na 220 y 2:27.6, na 300 m 3:38 in zdaj še na 400 m. odsek Izmed ooedincev, ki so lahko dose-sli največ 40 točk. jje prvi br. Keler iz mlade Boleslave s 33.05 točke Tekmovali so tudi v troboju v prostih vajah, jezdni Soli in skokih s konjem preko 1 m visokih ovir. Bilo je 8 tekmovalcev, najvišie dosegljivih točk 30. Prvenstvo je odnesel br. Holin-?ki iz Praškega Sokola. Šestoboj v prostih vajah iezdni šoli, skokih preko 90 cm visokih ovir e konjem, metih na neoeedlanem konju, plavanj j in streljanju lz vojaške puške, dosegljivih točk 60. tekmovalo je 9 tekmovalcev. Prvi je bil br. Holinski e 48.25 točke. Potrebno bi bilo. da pričnemo tudi v naših jezdnih odsekih s sistematičnim vežbanjem. Vremensko poročila £*evilke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 22. julija Ljubljana 7, 758.5, 190, 72, 0, 1, —, —; Maribor 7, 755.9, 21.0, 70 SI, 2, —. —; Zagreb 7, 757.5, 22.0, 70, NNW2, 0, —, —•; Beograd 7, 757-6. 26.0, 60, SE1, 5, —, —; Sarajevo 7, 76O.7, 18-0, 80, 0, 3, —, —; Skopi je 7, 761.5, 18.0, 80, 0, 3,--; Split 7 760.7, 27.0, 60, SSE5, 5, —, —; Kumbor 7. 76I.6, 24.0, 80, E3, 1, —, —; Rab 7, 759.2, 23.0, 70, S3, 2, —, —. Temperatura: Ljubljana 29.6, 16.8; Maribor 28.6, 18.0; Zagreb 32.0, 1S.0; Beograd 32.0, 20.0; Sarajevo 31.0, 14.0; Skoplje 33.0. 16.0; Split 32.0, 25.0; Kumbor 33.0, 22.0; Rab —, 1.0. 23. julija Ljubljana 7, 756.8, 19.2, 85, NNE1, 3, —, —; Ljubljana 13. 756.2. 23.7, 59. NNW6, 9, —, Maribor 7, 755.5. 20.0, 70, 0, 4, —, —; Zagreb 7. 757.0, 22.0, 70, Wl, 0, —, —; Beograd 7, 757-3, 27.0, 70, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 759.5, 20.0. 80, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 759.1. 25.0, 55. 0, 0. — —; Split 7, 758.6. 27.0. 70, SE2, 0, —, —; Kumbor 7, 760.3. 25.0, 70, S2, 0, —, —; Rab 7, 759.2, 23.0. 70, SSE3, 3. —, —. Temperatura: Ljubljana 29.0, 17.0; Maribor 28.2. 16.0; Zagrefo 31.0, 20.0: Beograd 35 0 21.0: Sarajevo 31.0. 15.0; Skoplje 36.0. I6.0'; Split 32.0, 24.0; Kumbor 33.0, 23.0; Rab —, 22.0. UU1 LUl ----, , • -mm«. u V Ljubljani Alojzij Knafelj, uprav- no-pisarniški uradni* pri sreskem nač<£ Stvu v Slovenjgradcu Svan Ki t o ir3 a™ upravne-pisarniški ^^J^l^i^ breg Grga Zuccoa; premeščena je waa- niška pripravnica pri ^^ ^ ambulanti v črensovcih Evgemja r •. m i c k nravstvenemu domu v MursM^v boti; vpokojeni so: podnadzormk sk h agentov pri npravi policije v L}^ ljani Ivan Dondjevič, zvamčnfr P* banski upravi v Ljubljani Anton Miriv šek podnadzornik policijskih agentovT llurskiSoboti Martin cijski stražnik pri upravi polKiler^J ljani Alojz »Gvardijancič, polto^ stražniki pri predetojništv« je v Mariboru Franc M a r o 11 i, Ivan r -štva >Cankar«. — 22: Cae, poročila, repro-ducirana glasba. BEOGRAD 18.30: Klavirski koncert — 19.10: Orkester. — 19.30: Narodne pesmL — 20: Prenos iz Ljubljane. — 2256: Lahka in plesna muzika. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Preno6 koncerta iz Ljubljane. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.35: Zborovske skladbe. — 19.«: Dramski večer. _ 21: Orkester. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19.10: Vojaška godba. — 20.10: Salonski orkester. — 21: Pnogmm iz Prage. — VARŠAVA 20.12: Koncert orkestra ia solistov. — 21: Vojaška godba. — 21.12: pogmi. _ 21.30: Klavir. — 22.25: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Lahka godba. — 16.C0: Plošče. — 17.50: Bachova glasba. — 19.30: Orkester. — 20.45: Dunajski večer _ 23: Ples. — 24: Vedra fflasba. BERLIN 20 35: Vojaška sodba. _ 21: Plesni večer. — K6NTGSBERG 20.35: Prenos iz Berlina — 21: Klavirke skladbe. — 22.40: Lahka tn plesna glasba. — MOHLACKER 20.35: Program iz Berlina. — 21: S potovanja. — 2145: Zvočne slike. — 23.25: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.50: Madžarske pesmi. — 20.15: Plošče. _ 2235: Ciganska kapela. — RIM 1710: Komorna glasba. 01000201020201010202000202000101534848534823532348 U Wolft: 54 €*arragan Roman »hi kaj "dela mogočna Amerika zidaj? Na zlatu vsega sveta sedi in izkuša prebaviti ta velikanski rumeni grižljaj, kar se ji ne bo nikoli posrečilo. ,1 am sorry, strašno mi je žal, vendar — evropske težave me ne zanimajo,' pravi blaga Amerika in nam meče, beračem, temu kakor onemu, po nekaj ušivih dotarjev. Fej!« Garragan ni poslušal predavanja razsrjenega tasta. Kaj mu je bilo mar ameriške politilke? Ali ni povsod na svetu tako, da močnejši izbija šibkejšemu poslednji košček kruha iz roke? Ali ne zmagujejo Bokofzerji na vsej črti? »A svet se spet in spet vrača v raivnotežje,« je končaj kap:ta.n Diedrichsen. »Mi tega ne spoznamo, ker vidimo samo drobne ni-hljaje, dokler se tehtnica ne umiri Cez petdeset let bodo pametni ljudje govorili: Kolikšna sreča za Nemčijo, da je bila takrat premagana! Blagoslovljena bodi Amerika, ki nam jih je dala po glavi!« Garragan je vstal. »Zdaj moram pa iti, papa Diedrichsen.« Kapitan ga je hotel še zadržati, a Garragan je bil tako truden m pobit, da so mu bile besede, tudi najljubšega človeka, neznosne. Ta dušeča potrtost ga skoraj vso pot ni več zapustila. Mračen samotar se je izprehajal po palubi; časih je v brezupni zamišljemosti po mnogo ur sedel v počivainiiku in strmel na morje. Znanja ni sklepal z živo dušo. Vzlic vsej feprevidevnosti ga je brezmejno togotilo, da je potoval v drugem razredu. V kajuti prvega razreda ali v medpahibju, oboje je bilo mogoče, samo v drugem razredu se baron Garragan ne bi biti smel voziti. To spoznanje ni bilo plemiška ošabnost niti ne želja po večjem razkošju, amipak nezmožnost, hoditi srednjo pot. Človek je na vrhu ali na dnu. Ali sedi v ječi, ali pa hodi prost po svetu. Ali je bogat, ali pa prodaja užigalice. Vse je moči prenesti, samo zlata sreda je neznosna. Kadar je pri obedih opazoval veselo in samozadovoljno živahnost sopotnikov, ga je n VievaJ tek do jedi. Kaj ga je družilo s temi vrlimi potniki vseh strok, s slkitajočimi se humoristi, z izseljenci itn iskalci dolarjev, z zamaknjenimi pevci operne družine? Vsi so bili častiti ljudje, a kaj mu je bilo do njih? Ali naj bi se udeleževal njihove ne-osnovane veselosti ali njihovega bedastega kvartanja? V takih urah se je dramilo staro sovraštvo do Glorije, ki je bilo v Nilkolininem ozračju že opešalo, in mu sežigalo kri. To, da je sede! tukaj, siromašnejši od vsakogar izmed sopotnikov, vozeč se s klavrnim motorjem strašnemu ponižanju naproti, in se v togi in grenkobi davil, s svojim grižljajem, je bilo to Glorijino delo. Čim bolj se je ladja bližala obljubljeni deželi, tem bolj zapuščenega se je čutil Garragan. Pot v Ameriko, ki mu jo je bil Trucken-brod vtepe! v glavo, se mu je zdela blazno in brezupno podSetje. Nerazumljivo mu je bilo, kako se je mogel dati nagovoriti v toli smešno predrznost. Ali je bil tako brez volje, da ga je mogel vsak, kdor je imel močnejše živce od njega, spraviti na pota, ki so se mu samemu upirala? Ali ga ni bžl Truckenbrod prav tako poslal v Ameriko, kakor Glorija k mlademu Veršiininu? Ali res ni imel oblasti nad svojiim lastnim življenjem? V brezupnem malodušju je Garragan slonel ob ladftsffri ograji in z zmedenimi očmi strmel v praznoto. V tej mračni uri je Garragana reSIJo Nikoftnino pfsmo, ki ga je bil pozabil, zdaj ga Je pa naše! * žepu obleke, ki je že od Berlina ni biJ več nadel. Ko j i držal to pismo v roki. se je nehote odvrnil od svoKh težkih mžsli; spon ii jalo ga je Nikoline, ki mu je bila v teh dneh popolnoma izginila z ohzorja. Kako je mogoče, da sem pozabil Nikolino, kakor di je ne bi bilo na svetu? se je začuden vpraševal, a odgovora ni mogel najti. Odprl je pismo m bral. »Vrnite se vsekako, Jožef Garragan! — Vaša Nikolina.« Priloženih se je bik) 320 ameriških dolarjev. Garragan je stal na mestu kakor človek, ki so ga zbudili iz mučnih sanj. Doživljaj je podoben pretresdjaj kakor tisto prvo noč svojs prostosti, ko se je bil vrnil domov in našel v predsobju starega slugo, ki ga je pričakoval. Še so bili ljudi e, ki so verovali vanj. In sam je hotel obupati nad seboj. Ganjenost im nežnost sta ga prevzeli. »Vrnfte se vsekako.« je bral spet in spet. Ln »vaša Nikolina« je bik) napisano. »Vaša Nikolina«! Ali je bilo mogoče, da je to mlado, močno dekle ljubilo njega, starca, izžetega od desetletnega jetništva? Nočem biti truden, si je obljubil Garragan in se vzravnal. Uspel bom, uspeti moram! Tako misleč se je s trdo odločnostjo ozrl po morju proti daljni, grozeča deželi, ki jo je hotel zavojevati 24 Grof Henikstein je bil kar najvljudneje odklonil gostoljubje Les-Heja Macphensona, ki mu je ponujal svojo prazno knežjo hišo, in >e stanoval v enem izmed velikih razkošnih hotelov, ki zapeljujejo evropske potovalce v prekipevajoče slavo speve. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Oin 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ISčejo služb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo ogiaaa Din 12.—. Dopisi ln tenltve se zaračunajo po Dto t.— sa vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Dto 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dto L— za besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesefa za enkratno objavo oglasa Dtn 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|:M * _ _ ^.—i,.!, odgovor, priložite DM v mamkali. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Samo ilustrirana slovenska revija ^Življenje in svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za 2 Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva uL 5 Služkinjo sprejme takr>j učiteljska dražima v Depoered-ni bližino Ljubljane. Zglestti ee je t St. Vidn na/d L j nb! St. 64. 19555-1 1 Službo dobi 1 Postrežnico mtado in (iieto u domena dela od 6. dop. de 2. pop. eiprejmem. Predstaviti se od 9. de lil-, mre. Pogoj: »Cifta in n»t«m&Do«. Naslov v og-ioen-ean odjlboim« i»: Fotič, vila H»ler, Bled. 19291-1 Natakarico ttnn»k> m mropa^iftne sprej-mem. Pre«iata.viti ee je v repta.vra«ciji Legat na Je-eeuicab. 19330-1 Mizar, pomočnika priidmego in poštenega, epo-eobnega m pobi&tive, prejme fflka-TBtvo »Sarva«, Ko-lodjvoreka 38. 19368-4 Peik. pomočnika t mojetrektim (rapitoffli, k«rt poslovodjo aprejme takoj nam« pekama Praprotmilk, Jesenice. Goremjeko. Pred-eteivibi ee je oeebtto. 389K-1 1 Sluf.be išče J Seseda 80 para. davek ■t Din. sa Slfro ali dalanje naslova 3 Din. Najmanjši *n«»1t 12 Din Dekle sta.ro 94 let, pridno hi po-Steme žeda službo — najraje kjer bt pooia^aJa tmdš kafra Bi. Pocudbe M oglae. oddeLek »Jatra« pod šifro »L aivgvst 1934<. 18865-2 Kuharica SI zna dobro kuhati, dobi službo v gostilni, — predstaviti se je v torek 23. t. m. popoldne od 2. do 4. na naslov, ki ga pave. ogl. odd »Jutra«. 18043-1 Natakar R4-let«n, g-orori ve6 tirjib jeaikov, i&6e nam^^Senje. Cenje&e pon-odbe na po-dražnico »Jwtr&< Maribor pod »Kavcija«. 19ČJ67-2 Prvi tenor i bas je potreba« ruskem« orkestra bala.:ejke »J-aa«. — Obrati n «e ce.: Semenov, R-a.diči^eva. 40, Sombor (Bačka). 193716-4 Službo natakarice ali kuharice ta takoj a-li poa-neje, iščem. Sem 2TT let stara. Imam tudi otfbn-o pravico. Naslov v <*gia»-3«m odldelku »Jutra«. 19273-2 Gospodično K bi m botete n&i-ti g-Mft-be. «prejmem. Mora iuneti po« Tih i.n 7>na-ti peti. — Bpih Heleu-a, Fa-ra pri Ko- Konjar threbo. Sem vajen •k-ocjev. V eluSSo stopim 8 1. avgustom. Ponudbe n«. ojrlasn.i odide!^ »Jutra« pod šifro »Konjar S422« 1957^3 G. Th. Rotman: Peter Plaveč m Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 23 »Da, da, le delaj se spečega,« je ponovil, a jaz ti pokažem!« To rekši je zgrabil "nič hudega slutečega gospoda za grlo in ga jel mikastiti, kakor da bi mu hotel du&o iz-tresti iz telesa. Nesrečna žrtev se je zaman trudila, da bi dosegla zavoro za silo; nič drugače ni šlo treba je bilo trpet] kmetovo divjanje. /1* f>' Seseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kadimo Vam m roajbem denar dobra oblačila. A. Presker Ljubljana. St. Petra cesta 133 Spalni divan i Jimm-ico im predalom ter kacai zalogo oca 300.000 Din — iv3a.mem v najem in plačam dtve tretjini t gotovimi. Predpogoj mesečni promet vsaj 50.000 Dm. Ponudbe s ipodtom prodaun. Vpraša ee v Ljubljani, Cerkvena nI. 36. 19066-20 Novo zidano hišo Hgod«y> prodam. Frarakopa-ncva 2, Poidbrežje pri Maribora. Vprašati v gostitelj Skok. 191965-30 Lokali tieeeda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesnico dobro idiofco v večjem mestu ali trgu ira8ffl«m v najem, na naduri, ali kot podružnico. Imam la6tm« koncesijo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Prometno«. 19288-19 ktti.MiF.nm Beseda 50 para. davek « Din za Slfro %u da lanje naslova 3 Din. Naj mani* enm*k 19 Oin Prazno sobo oddam. Nasiov pove oglas, oddelek »Jutra«,. 19238-23 Kabinet dtobro opremljen, e postreS-bo in razsvetljavo takoj oddaim »a 300 Din mesečno v Knafljevi ulici št. 13/H. 18871^8 Prazno sobico podstrešno, oddam takoj. 150 Dim nMeeono. Cielič, Mestni trg 11. 191284-23 Opremljeno sobo oddam gospod« s 1. a.v-giistom. Pioiljaiiski nasip 19t206-Ž3 Sobe išče Beseda 90 para. davek 2 Din. za Slfro ail dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 19 Din Prazno sobo za kiparski atelj«, po možnosti v kleti, -iščean. Ponudbe na oglase i odd eiek »Jutra« pod značko »Svetla klet«. 191207-336 Stanovanje odda Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Na križišču centra Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropja komfortno stanovanje, obstoječ« n 5 velikih »ob ta 2 kabinetom. Primemo tudi za poslovne lokale. Naelo-v po-ve oglas, oddelek »Jutra«. 17883 Trfsob. stanovanje e kuhinjo, kopalnico, predsobo ki teraso, odd«m. Šmartimeka e. 30. 19-260-21 Dvosob. stanovanje se odda na Vodnikovem trgu s 1. avgustom. Naslon v OfrIas«>«n oddelku »Juha«. 18(270-21 Dvosob. stanovanje lepo, oddam. Sršetn, Vodmi-koo?a e. 18, &iška. 19263^1 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš; znesek •'« Din Družina brez otrok iiče soloono m mirno divo-ald trisobne stanorvaiij« na Pru,I«b, Mir ju aii v Spodji Šieki, « 1. novembrom. — Piomudibe na ogla«, oddelek »Jatra« pod »Mesto takoj«. 1910631/« Sobo in kuhinjo ▼ sredini mesta išče mlad zakonski par brez otrok. — Ptwmd.be pod »Sredina« na oglasni oddelek »Jutra«. 19Qil-21a _________ Beseda '4 Din davek a Din za Slfro aH dalanje naslova 8 Din. Najmanjši anasek 30 Oin. Verjela Oprosti! Tisočkrat Tvoja. — Žalostna. 1SLMO-34 Veverica! Hvala — Se več T« l jubim. Stori kar eean predlagal, ker drugače m možno. V mislili vedmo 6 Teboj. .19374-84 IflfUfH Beseda 2 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Gospodična mirna, skrbna gospodinja z nekoliko gotovine želi poročiti državnega uslužbenca aH posestnika. Samo resne ponudbe na -podružnico »Jutra« Maribor pod »Tiha sreča 27«. 19204-25 rieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stiskalnico za seno (Kettenpresse svetem May-fabrt), dobro ohranjeno lo poeeni prodam. Stiskalnica je bila pred letom ge-nerelin-o popravljena, torej je zdaj v najboljišem stanju in funikcijonira brez -rsa.ke napake. Cena 4000 Din. Naslov po«ve oglasmi oddelek »Jutra«. 19e32-ž9 Pisalni stroj rabljen, v brezhibnem stanju-, kupim. Ponud'he s ceno oa ogi. oddelek »Jatra« pod šifro »Pisalni stroj«. 19031-29 Sadje tteseda l Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši fneeoR 17 run. Maline v količinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na mestu z a v t rum.. Ponudbe na Anton Roje, Stična. .10(336-34 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjša znesek 17 Dtn. Preklic Podpisana Frančiška Smo-lej, preklacujem im obžalujem vse žaljivke, ki se.m jih povzročila gdč. Mariji Podrekarjevi, šivilji v Tržiču. — Izjaivljem, da ne morem reči gdč. Mariji Podrekarjevi ničeear nečastnega, kakor sem prvotno govorila in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnje tožbe. — Smolej Frančiška, Tržič. 19239-3! Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupu)« po najvišjih cenab CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!fova nlica 3 Beseda i Oin. davek l um za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Papigica evert!o*nodra, ee j« »gubi-ia. Najditelj naj jo proti nagrad': vrne. Aleksandrova Mteia 2, Vre tj« Dadstropje. 19248-27 PrimHa bih n gos>se jednu simpatična gospod jica, n zamen.u bi moja čerka ifla posle kod nje. Katarina Mihajlovič, Novi Sad, Ljubijaauka 7. 19.72-38 Čistokrvnega psa oemčiko dogio, star 14 mesecev, rujav« barve, prodam. Vaši Ciril, Novi trg St. 2, Ljubljana. 19251-27 Obrt Beseda ) Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za trajno kodranje je ADONIS, edini preparat, e katerim doeežete sigurne uspehe. Zaloga.: Navvn Sek, Ljubljana. 10261-30 INSERIRAJTE V ,^JUTRU" Na oročni dan. mi je mož priznal.. • Nikdar ne bom pozabila radost, ki m« je prevzela ko »em zvedela, da je bila ljubezen mojega soproga najprej vzbujena z lepoto moje sveže, mehke, bele kože, nežne nalik rožnatemu cvetu. Še pred nekaj mesecih je imelo mojo lice robato tkivo, pokvarjeno z raziirjenimi znofnicami m zaje-dalci. Tedaj pa sem i dnevno uporabo kreme Tokalon bele barve fki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta kreana beli, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neškodljiva. Prepričana sem, da bo olepSajoit učinek te krem« Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi, r&zvneti moiko srce. RODITELJI! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina«, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu mea 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica. Din. 35. Reg. S. br. 19147-33 Františkove Lažne (Pranzensbad) na Cežkoslovažkem s svojimi n« svetu edinstvenimi železomineralnimt blatnimi kopel j ml. a mnogimi mineralnimi tn v končen, trapljl stopnjevanimi kopeljml vsetnijočiml G!a*i-berjevo &oi zdravijo: protin, revmatlzem, sečno kislo dlatezo, ženske, srčne bolezni in bolezrrt presnove. Nedoseženi zdravilni uspehi. Najcenejše zdravilišču« in penzlonske cene. Od 1. maja 704« na oglasni oddelek »Jutra«. Moj dobri oče FERDINAND VOLARIC je umri v Kobaridu v noči od sobote na nedeljo. Ljubljana, dne 23. julija 1934. Nina škodlar-Volarič. 6490 Umri nam je naš predobri, nepozabni soprog in papa, gospod Anton Carli Javni notar v nedeljo ob pol 23. uri po velikem trpljenju. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. t. m., ob 6. uri popoldne iz bolnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala 28. t. m. v mestni cerkvi P t ti j, dne 23. juli ja 1934. MARIJA CARLI roj. PEHANI, soproga; MILAN, VIDA, BORUT, SILVO in ZDENKA, otroci. 6489 Urejuj« Davorin Ravljen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inaeratni del > odgovoren Alojz Novak. Ya| x Ljubdjani