MAKS KLANŠEK EN JOŠKO VUČEMILO O AKTTJALNIH VPRAŠANJIH SKUPNIH ES PREHODNJIH NALOG V PRIZADEVANJIH ZA BOLJŠE URESNIČEVANJE POLITIKE EKONOMSKE STABILIZACIJE
Do skupnih uspehov z delom, ob večjem zaupanju v lastne sile
KAKO OCENJUJETE DRUŽBENO IN GO-SPODARSKO SrrUACLlO V LETU 1982?
MAKS KLANSEK: »Vprašanje vsekakor ni enostavno. Čc govorimo o družbeno-politični situa-ciji v občini, je ta, po moji oceni dosti dobra, kljub težavam. ki so bile v tem letii prisotne na področju gospodarstva. S temi težavami, kot vemo, so se srečevale nekatere pomembnejše delovne organiza-cije.
Situacija je bila dobra. saj nismo beležili praktie-no nobenih ekscesov. V tem letu je močno opazno naraščanje kaznivih dejanj, ki so v določeni meri tudi posledica padca standarda. Vendar navzlic te-mu lahko situacijo dobro ocenjujemo. Prav je, da poudarim, da temu botruje tudi dejstvo, da so obča-ni izkazali precejšnjo mero razumevanja in zavzeto-sti ob sprejemanju ukrepov naše širše družbeno ekonomske politike«.
JOŠKO VUČEMILO: »Napovedi za leto 1982 so vsekakor imele v sebi noto zaskrbljenosti in pokazalo se je, da je bila ta zaskrbljenost na mestu. Večina organizacij združenega dela se je pravoča-sno pripravila na morebitne zaostrene pogoje po-slovanja, zatorej lahko v načelu ocenimo, da je gospodarska situacija v danih pogojih zadovoljiva. Prav je, da pri tej splošni oceni poudarim tudi spoznanje, da so pričeli tudi v krajevnih skupnostih svoje programe in aktivnosti, sicer počasi, a vendar-le, prilagajati novim materialnim možnostim«.
KAKO STA SE SKUPŠČINA IN IZVRSNI SVET V LETU 1982 VKLJUČEVALA V TA PRIZADEVANJA?
MAKS KLANŠEK: »Danes lahko rečemo, da je bila resolucija za tekoče leto naravnana na situacijo, v kateri se nahajamo. Temu je bilo prilagojeno delo skupščine in izvršnega sveta. V tem koledarskem letu smo težili, da sprejmcmo neke usmeritve z ozirom na nove pogoje gospodarjenja, še posebno v tistih dejavnostih, ki so za nadaljnji razvoj še kako pomembne. Razprava v delegatski bazi je bila širo-ka. Naše razprave in prizadevanja so izoblikovala odgovore v to, da smo vse dejavnike skušali usmeri-ti v spoznanje, da ni več mogoče tako in toliko trošiti za zadovoljevanje nekaterih skupnih potreb. Lahko rečem, da smo naleteli na razumevanje dele-gatske baze, saj je bilo iz delegatskih razprav čutiti mnogo volie in prizadevnosti, da se v te napore vključijo. Ce sem konkreten, iz razprav, delegatskih vprašanj, pobud in predlogov je vse manj opaziti prisotnost neuresničljivih želja, vse bolj pa se sreču-jemo s pobudami za selekcioniran pristop pri izva-janju programov.«
JOSKO VUČEMILO: »V tem letu je izvršni svet opravljal predvsem s konkretnimi aktivnostmi na podlagi spoznavanja razmer v gospodarstvu KS in SIS družbenih dejavnosti, zahtevno nalogo usklaje-
vanja in razreševanja problematike. Skupščini je predložil vrsto ustreznih poročil, analiz in izvajal načelno usmeritev skupščine. Pnsotnejši smo bili v tistih sredinah, kjer ti problemi nastajajo in jih je bilo potrebno razrcševati. In nenavsezadnje, opra-vili smo tudi korak dlje v reorganizaciji občinskih upravnih organov. V mislih imam predvscm izbolj-šanje odnosa naših delavcev v upravi do razreševa-nja življenjskih problemov naših občanov.«
Ponekod še vedno več modrujejo, kot sklepajo
KAJ MENITE, ALI SMO USPELI VSE SILE IN VSE NOSILCE V DOVOLJ VELIKI MERI PRI-TEGMTI K IZVAJANJL' POLITIKE EKO-NOMSKE STABILIZACUE?
JOŠKO VUČEMILO: »V celoti nismo uspeli. V nckaterih sredinah žal še vedno mislijo, da so ta prizadevanja sicer dobra stvar, njih samih pa se konkretno kaj dosti ne tičejo. Prav je, da povemo, da se s takimi pojavi v gospodarskih organizacijah v primerih, ko ne opažamo večjih vlaganj, več truda v izvozna prizadevanja izboljšav notranje organizari-je, pa tudi izboljšanja kadrovske strukture v OZD in navsezadnje tudi pretiranega trošenja na sektorju porabe, še srečujemo. Ob tem pa se naše materialne možnosti še slabšajo, saj prav v teh organizacijah oziroma sredinah ščitijo te svoje programe in jih nikakor ne konfrontirajo z danimi možnostmi.«
MAKS KLANŠEK »Mislim, da kljub precejš-njim prizadevanjem vseh družbenopolitičnih sil'še vedno nismo uspeli povsod ustvariti takyiega mobi-Iizacijskega razpoloženja pri občanih in delavcih, da bi prav ti v svojih okoljih preko delegatov v širši družbenopolitični skupnosti zahtevali spremenjen način obnašanja, da bi spojnali potrebe po zmanj-šanju porabe, po večjem ižvozu ...
Konkretnih zahtevkov ne zasledimo v samih or-ganizacijah. Zdi se, da vsak čaka na drugega. Skoraj ni primerov, da bi delavci zahtevali povečevanje izvoza, oziroma da bi strokovne službe bolj razmiš-Ijale o poslovanju v spremenjenih pogojih. Seveda to velja predvsem za tiste, ki se dosedaj temu niso prilagodili. Naj navedem še pozitiven primer »Zma-ge«, ki se je na področju naše občine edina pojavila v smislu novega izvoznika.«
KATERIM USMERITVAM, NAPOROM SMO DALI PREDNOST?
JOŠKO VUCEMILO: »Prednostno srao obrav-navali urejanje prostora, kmetijstvo, drobno gospo-darstvo in v zadnjcm času tudi turizem. Prostorski problematiki namenjamo več naporov, predvsem zato, ker smo v naši občini slabo gospodarili s prostorom, predvsem v razumevanju industrijskih
con, stanovanjskih con, kmetijskih površin in osta-lega.
Energetska kriza in lepote naše občine - Polho-grajska dolina, Rakitna z okolico, območje Velikih Lašč, prisotnost južne in zapadne obvoznice... no-sijo v sebi možnosti razvoja turizma, zatorej vabimo Ljubljančane, da nas odkrijejo.«
MAKS KLANŠEK: »Pridružujem sc temu mne-nju z ugotovitvijo, da na območju naše občine nimamo organiziranih turističnih centrov, tistih de-javnosti torej, ki bi lahko prispevale k razvoju turizma. Tudi Ljubljanska turistična zveza oziroma v okviru njc niso dovolj izpostavljene prednosti tega območja v LjuHjani nasploh. Zato morajo naše aktivnosti potekati predvsem v smeri ustanav-Ijanja turističnih društev, kot zametkov neke turi-stične dejavnosti in-V povezovanju s to zvezo uvelja-viti naše znane točke kol so Iški viritgar, Kurešček, Črni vrh, Polhov Gradec, Velike Lašče z okolico, Turjak itd....«
Radikalnih sprememb v letu 1982 nismo dosegli
KAKŠEN JE BIL ODZIV NA USMERITVE, KJE ZAOSTAJAMO, KJE PREDNJAČIMO?
JOŠKO VUČEMILO: »Usmeritve za tekoče leto so imele dober odziv v gospodarskih organizacijah, saj so v mnogih povečali produktivnost, žal pa je bilo manj rezultatov pri izvozu na konvertibilni trg, seveda z izjemo tistih OZD, ki so izvoz povečale.
Dalje, nismo uspeli z uresničitvijo usmeritve za povečanje kmetijske proizvodnje, nismo uspeli z boljšo vključitvijo v raziskovalno delo...
Uspeli pa smo ustvariti boljši odnos do razreševa-nja prostorske problematike, pa tudi pri nekaterih problemih izgradnje komunalne infrastrukture na območju nekaterih krajevnih skupnosti (ceste, vo-dovod, PTT,...). Naj omenim še, da je bilo letos predano svojemu namenu tudi več novih objektov družbenih dejavnosti.«
MAKS KLANŠEK: »Lahkorečem, da nekih ra-dikalnih sprememb nismo doživeli. Zato pa smo zaradi ponovnega spoznanja, da smo občina, ki ima veliko možnosti za razvoj, npr. kmetijstva, drobne-ga gospodarstva, razvili široko aktivnost v skupščin-skih klopeh skupaj z vsemi nosilci tega razvoja in z vsemi, ki so za to zainteresirani.«
ZADNJA SEJA SKUPŠČINE JE ODLOČNO ZAČRTALA PREMIK V KMETUSTVU, KI JE SILA DOLGI ROK, SEVEDA OBETAMO RE-ZULTATE
MAKS KLANŠEK: »Predvsem bi rckel. da je bila ta seja o kmetijski politiki zelo dobro priprav-Ijena. Izvršni svet je skupaj z nosilci kmetijskega
razvoja (OZD, Kmetijske zadruge) ob predhodrih razgovorih v krajevnih skupnostih, ki so pretežno ** kmetijsko orientirane, pripravil z analizo nadvse dobro iztočnico za temeljito razpravo. Ta je bila problemsko vodena o vseh tistih vprašanjih, ki za-devajo hitrejšo rast kmetijske proizvodnje in je hkrati s tem nakazala rešitve oziroma ukrepe za doseganje teh ciljev. Razpravljalci - delegati so bili torej močno motivirani za to razpravo, kar se je odražalo tudi pri zavzetem sodelovanju in oblikova-nju sklepnih usmeritev.
Spričo te zavzetosti si lahko že v letu 1983 obeta-mo določeno rezultate, npr. razreševanje položaja višinskih kmetij (zaradi sperifičnega terena imaroo večje število le-teh), organizacijsko učvrstitev druž-benega sektorja v kmetijstvu...«
JOSKO VUCEMILO: »Ne pozabimo, da si na-predek obetamo tudi ob tem, da bodo krajevne skupnosti, na katerih se nahajajo kmetijske povrsi-ne bolj razumele pomen in vlogo aktivnega kmetij-stva.«
KAJ PA POVRŠINE BARJA?
MAKS KLANŠEK: Mislim, da do nekatenh realnih rešitev lahko pridemo že v prihodnjem letu, kajti kljub številnim študijam in različni namemb-nosti, ki jo strokovnjaki barju namenjajo, je treba pogumneje to barje tudi izkoristiti.
TLJDI V NAŠI OBČHSI NI MALO NEOBDE-LANE ZEMLJE, KAJ BOMO STORILI?
JOŠKO VUČEMILO: »Smo edina občina v Ljubljani, ki ima komite za kmetijstvo. Ob tem deluje še kmetijsko zemljiška skupnost in večje število sodelavcev, kar pomeni, da lahko strokovno posegamo v probiematiko kmetijstva. Ne glede na vse težave, ki nastajajo, je naša usmeritev ta, da vse kadre, ki skrbijo za kmetijstvo, usmerimo v siž temeljnega problema - v zemljo. To pa pomeni, da bodo vse aktivnosti v naslednjem in nadaljnjih letih qOd uporabi sredstev, ki jih imamo. šle v smeri povečanega števila kmetijskih površin. Ta usmeri-tev je jasna, ne oziraje se na razmerje zemlje v družbeni oziroma v privatni lasti.«
Le obdelana zemlja bo lahko zagotavljala preskrbo!
ZASKRBUUJE PODATEK, DA V DRUŽBE-NEM SEKTORJU OSTAJA PRECEJ NEOBDE-LANE ZEMUE?
JOŠKO VUČEMILO: »To drži. V občini imamo slučaj, da dajejo Ljubljanske mlekarne - TOZD Posestva, ki upravljajo z zemljo v družbeni lastniri le-to preko kmetijskih zadrug v najem zasebnitn kmetom. Pri tem je zanimivo tudi to, da jih ob tem ne vežemo na obveznosti za proizvodnjo tistih pri-delkov. ki bi jih potrebovali za boljšo di-užbeno organizirano preskrbo prebivalstva.
Naši napori gredo v smeri izkorišcanja teh povr-
šin s katerimi kot družba razpolagamo na osnovi skupnih planov in obveznosti za zagotavljanje proi-zvodnje.«
MAKS KLANŠEK: »Naj opozorim, da bomo to
dosegli in uresničili le ob večjem številu strokovnih
kadrov v kmetijstvu, npr. v večjem številu pospeše-
valcev, saj bomo tako lažje zagotavljali tudi večjo
- tržno proizvodnjo zasebnih proizvajalcev«.
MORDA BESEDA, DVE 0 FARMI BREST, KI JO VSAKO LETO PONOVNO VKLJUČUJE-MO V MESTM PLAN?
MAKS KLANŠEK: »Z ozirom na precej časa izpostavljena vprašanja lahko potrdim, da sta zašči-ta in varstvo okolja sedaj že končno dorečena. Naša usmeritev. pa tudi rezultat ssfrnpupravnih dogovo-rov je, da vložimo vse napore in z izgradnjo v letu 1983 tudi pričnemo.
Precej glasne so bile govorice v nekaterih krogih, da je to politična farma. Vendar naša ocena je, da temu ni tako, saj odločitev^temelji na čvrstih s»o-kovnih ocenah vse od potrebe po mleku do možno-sti same izgradnje«.
ALI RAZMIŠLJAMO TUDI O DRUGAČNIH FARMAH?
JOŠKO VUCEMILO: »Premalo smo po mojem mnenju dosedaj naredili na področju razvoja tako imenovanih mini farm pri zasebnikih. Zakaj? Me-nim, da je aktivnost naših zadnjih zadrug v občini premalo smela, premalo dognana. Obstajajo vzori v Bosni in Srbiji, vredno bi jih bilo posnemati. Z razvojem teh farm bi resnično pripeljali zasebnega kmetovalca tudi v ekonomsko zavidljivejši polo-žaj.«
KOT KMETUSKA OBCCVA, NOSIMO TUDI V PRESKRBI LJUBUANE ODGOVORNEJŠO VLOGO?
JOŠKO VUČEMILO: »Naš cilj, ki je tudi sprejet v skupščinskih dokumentih, je doseči, da nas do konca leta 1985 preskrbuje naš pridelovalec s kme-tijskimi proizvodi. To pa pomeni, da moramo v naši občini ustvariti pogoje in biti v okviru mesta agre-sivnejši pri iskanju položaja v udeležbi večje pre-skrbe. To pomeni. da bi ob ustvarjenih pogojih lahko pričakovali, d" bi Ljubljana kot celota tudi vlagala sredstva in jih usmerjala v bližnjo okolico Ljubljane za boljšo preskrbo.«
Drobnemu gospodarstvu moramo dati ustreznejši položaj!
DELEGATI SO PRETRESALI TUDI POLO* ŽAJ DROBNEGA GOSPODARSTVA, SPRE-JETIH JE BILO VEČ SKLEPOV
MAKS KLAMEK: »Res je. Med delegati kra-jevnih skupnosti in združenega dela je ta razprava vzbudila precej zanimanja. Še več, pokazala je pre-
potrebnost nadaljnjega razvoja drobnega gospodar-stva v občini. Tako je po eni strani bila izkazana velika potreba po storitvenih obrtnih dejavnostih, saj se v mnogih KS srečujemo z mnogimi problemi, po drugi strani pa je nakazala potrebe po proizvo-dni obrti v smislu dopolnjevanja proizvodnje zdru-ženega dela.
Sklepi so tako usmerjeni v zagotavljanje in ustvarjanje pogojev razvoja storitvene dejavnosti, kar pomeni med drugim tudi razreševanje vprašanj davčne politike, zagotavljanje lokalov... Dana je-bila tudi iniciativa tako imenovanega stalnega pri-kaza možnosti in potreb proizvodne obrti kot do-polnilne dejavnosti, ne samo v občini, temveč v Ljubliani.«
JOSKO VUČEMILO: »Kakorkoli že, pred očmi moramo imeti dejstvo, da ta sektor ustvarja približ-no devetnajst odstotkov občinskega družbenega proizvoda in da zaposluje pomembno število delav-cev. Naša dolžnost je, da ustvarimo tako družbeno klimo, to je pokazala tudi razprava, na podlagi katere bo ta sektor zavzemal ustreznejše mesto. Zdi se mi, da v vsakdanji praksi ne izenačujemo te dejavnosti oziroma ji ne dajemo enakovrednega pomena v primerjavi z ostalimi gospodarskimi pa-nogami. Na primer, to je opazno pri delitvi goriva, službenih odhodih v tujino (plačujejo depozit), pri možnostih uvoza repromateriala... V .zvršnem sve-tu lemu sektorju dajemo poudarek. Tako je njihov predstavnik vključen v komite za gospodarstvo in planiranje, člani Obrtnega združenja pa sodelujejo v akcijskem odboru za uresničevanje sklepov. §e to, v pripravi imamo poseben samoupravni sporazum, s pomočjo katerega bi drobno gospodarstvo združe-valo sredstva za razvojrprispevani zneski pa se ne bi šteli v odmero davka«
Male inovadje zmorejo dati velike učinke!
PRVI KORAKI V POVEZANOSTI ZNA>-STVENIH IN RAZISKOVALNIH POTENCIA-" LOV Z ZDRUŽENIM DELOM SO TU, KAKO NAPREJ?
MAKS KLANŠEK: »Na splošno beležimo pre-mik v smeri večjega koriščenja teh potencialov še posebej aplikacijskih raziskav v gospodarstvu nas-ploh. Ne razpolagam sicer s konkretnimi podatki o tera, kako je le-te koristilo viško-rudniško gospo-darstvo. V letu 1983 si bomo prizadevali te poveza-ve ojačati. Predvsem naj bi se delovne organizacije povezale z znanstveno-raziskovalnimi institucijami pri iskanju in nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi. O tej povezanosti in sodelovanju, predv-sem pa o možnostih načrtujemo v okviru skupščine razpravo s cetftim zborom - skupščino raziskovalne skupnosti.
Dotaknil bi se še vprašanja inventivne dejavnosti. Več bi morali spregovoriti o tem koliko sta želja in sposobnost po inovacijah prisotna v našem združe-nem delu, o tem koliko je bilo predlaganih inova-cij... Izrednega pomena za doseganje ciljev naše stabilizacijske politike so prav male inovacije, zato bi se morale strokovne in. razvojne službe v OZD skupaj z delavci temu vprašanju bolj posvetiti. Ob tem pa ne moremo mimo razreševanja vprašanj motiviranosti, stimuliranja in nagrajevanja inova-torjev«.
JOŠKO VUČEMILO: »V občini gledamo na te organizacije preveč skozi prizmo kako poslujejo in jih tako izenačujemo z gospodarskimi organizacija-mi. Premalo jih vključujejno, pa tudi same so pre-malo iniciativne pri vključevanju v možnosti razvo-ja. Seveda pa se zavedamo, da so te institucije širšega, republiškega pomena.
Opozoril bi, da v približno sedemdeset in več odstotkih te organizacije izvajajo svojo dejavnost v neposredni menjavi, torej so v manjšem delu finan-cirane preko republiške raziskovalne skupnosti. Ob tem se poraja bojazen, da se bodo preveč naslonile na aplikativne raziskave, manj pa bo temeljnih da-lekosežnih raziskav. Več moramo pričakovati od teh organizacij, da se bodo tudi same bolj neposre-dno vključevale v izvozna prizadevanja.
Razprava zahteva jasne in realne cilje
KAKO OCENJUJETE DELEGATSKO RAZ-PRAVO O OSNUTKU RESOLUCUE ZA LETO 1983?
MAKS KLANŠEK: »Velika stopnja odgovorno-sti in pnpravljenosti za izvajanje resolucije v pri-hodnjem letu je bila prisotna v tej razpravi. Delega-ti takšno usmeritev podpirajo, čeprav so bila izraže-na mnenja - tudi dosti zahtevna in rigorozna npr. izvoz.
Vendar pa je razprava pokazala tudi to, da še vedno niso izkoriščene vse možnosti in zmogljivosti v smislu iskanja takšnih artiklov in plasmajev, ki bi jih lahko izvozili. Delegati so opozorili na nujnost realnega soočanja s prikazom tega stanja, ugodna pa je bila tudi njihova ocena o perspektivi povečane proizvodnje.
Odločno so menili, da je nujno opredeliti in izpostaviti cilj kaj želirflo in zmoremo, ob tem pa mobilizirati delovne Ijudi, saj so le-ti pripravljeni se odreči marsičemu, pripravljeni so delati več le, če je cilj jasno in realno zastavljen.«
JOŠKO VUČEMILO: »Pridružujem se tej oceni, da delegati želijo imeti jasne in realne cilje,. Ti cilji so v resoluciji opredeljeni ob doslednem spoštova-nju ustavnosti in zakonitosti v treh smereh: . - povečati dohodek gospodarstva občine ob hkratnem večanju deleža dohodka ustvarjenega z
izvozom na konvertibilno področje ter dohodka kmetijstva in drobnega gospodarstva v dohodku ustvarjenem v gospodarstvu občine;
-  opredeliti in izkoristitf vse naravne danosti za pospešeni razvoj kmetijstva;
-  ob omejitvi rasti vseh vrst porabe selektivno usmeriti sredstva v izvajanje prioritetnih progra-mov.
To pa pomeni, da želimo v letu 1983 predvsem okrepiti materialno osnovo v naši občini, ob tem pa podrediti porabo tem možnostim.«
ALI SMO SPOSOBNI URESNIČITI TA RE-SOLLCIJSKA PRIZADEVANJA?
JOŠKO VUČEMILO: »Za to imamo vse možno-sti. Kot je v resoluciji prikazano, bomo povečali akumulacijo organizacij združenega dela za 164 odstotkov. Izvršni svet meni, da so taki cilji kljub zaostreni situaciji, ki jo beležimo v svetu in pri nas, dosegljivi. Z ozirom na to, pa bomo že v teh dneh pripravili operativne programe skupaj z organizaci-jami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da bi k uresničevanju teh ciljev takoj pristopili.
Naj še povem, da smo odložili pripravo predloga rebalansa srednjeročnega plana občine zaradi nuj-nosti upoštevanja teh ciljev. Pa še to, v letu 1982 smo pri uresničevanju začrtane gospodarske politi-ke pri njenih nosilcih dosegali visoko stopnjo odgo-vornosti in zatorej sklepamo realne napovedi.«
PRISOTNI BODO.PROBLEMI PRI OSKRBI Z REPROMATERIALI 1N SLROVINA.MI, VERJETNO PA TUDI PRI DOSEGANJU IZVOZNIH CILJEV.
JOSKO VUČEMILO: »Vemo, da je bila oskrba z repromateriali v letu 1982 motena in pričakuje-mo, da se bo ta situacija v prihodnjem letu z nekate-rimi zaostritvami še nadaljevala. Pri tem pa je po-membno to, da so najpomembnejše delovne organi-zacije v občini (I 1L, Ilirija-Vedrog, Plutal, Ho-ja...) že v tem letu podvzele vse potrebne ukrepe za povečanje izvoza na konvertibilna tržišča. Ven-dar bodo po napovedih te motnje pri teh organiza-cijah manjše, saj so se pri razreševanju teh proble-mov že scdaj dosti uspešno povezovale z drugimi OZD v Jugoslaviji. Seveda pa bodo težave bolj boleče tam, kjer se o ukrepih in stabilizaciji več , pogovarjajo kot pa ukrepajo.«
MAKS KLANŠEK: »Vsekakor velja opozoriti tudi na večja prizadevanja v smeri iskanja in zago-tavljanja novih izvoznikov v občini.«
Nova organiziranost mora enakovredno vplivati na razvoj vseh KS v Ljubljani
NA PODROČJU KOMLTVALNEGA GOSPO-DARSTVA OSTAJA VRSTA ODPRTIH PRO-BLEMOV, KI SO PEREČIIN NE MAJHNI, AU JIH BOMO V OKVIRU ENE KOMUNALNE SKUPNOSTI V LJljBIJANI USPESNEJŠE RE-ŠEVALI?
JOŠKO VUČEMILO: »V skupnem življenju iz-postavljamo koncept solidarnosti v Ljubljani, kar še posebej poudarjeno velja za komunalno gospodar-stvo. Vemo, da je že dosedaj ta solidarnost vplivala na razvoj komunalne infra-strukture v naši občini. Mnenja smo, da bo nova organiziranost lahko samo še dodatno to potrdila in izboljšaia.
Moramo pa opozoriti na probiem neenakega obravnavanja izven mestnih, primestnih in mestnih krajevnih skupnosti. Zato so napori naše skupščinc, izvršnega sveta in obdnske samoupravne komunal-ne interesne skupnosti usmerjeni v to, da mora nova organiziranost enakovredno vplivati na razvoj ko-munaine dejavnosti vseh petih ljubljanskih občin, torej tudi za področja od Velikih Lašč do Črnega vrha. Takšne pobude smo posredovali preko pri-pravljalnega odbora in delegatov mestne skupščine k pripravi dokumenta nove organiziranosti.«
MAKS KLANŠEK: -»Kako uspešno se bodo ra-zreševale komunalne težave naše zelo obsežne obči-ne v tej skupni komunalni skupnosti, pa bo v veliki meri odvisno tudi od naših delegatov v tej skupno-sti. Odvisno zgolj in predvsem od realnega in pre-pričljivega prikaza perečih problemov s področja komunale in seveda njihove delegatske aktivnosti.«
Novoletna čestitka
KAJ Bl ŽELELA VOSČITI OBČANOM IN -¦DELOVNIM UUDEM OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1983? MAKS KLANŠEK - JOŠKO VUČEMILO: »Za
nami bo kmalu leto 1982, v katerem je bilo oprav-Ijenih veliko nalog. Temu, da smo jih več ali manj uspešno opravili gre v veliki meri tudi zahvala de-lavcem občinske uprave, katerim želiva srečno in zadovoljno 1983. leto«.
JOŠKO VUČEMILO: »Ohčanom in delovnim ljudem želim, da bi si predvsem z dehm ob večjem zaupanju v lastne sile ustvarili srečno 1983. leto!«
MAKS KLANŠEK: ~ »Vsem želim, da bi v htu 1983 vsi skupaj in vsak posebej - kot član delovne-  ¦ ga kolektiva, kot zasebni kmetovalec, kot obrt-nik... doprinesli na vseh področjih življenja in dela svoj delež k politiki stabilizacije. Skup vseh teh.. prizadevanj in malih rezultatov nam da lahko velike rezultate.                     T
Skupna volja in hotenje nam bosta prav gotovo pomagalo, da bomo lafje in manj boleče prebrodili to situacijo.
Vsem želim veliko osebne sreče, delovnih uspe-hov in mirno 1983. leto!«