LISTEK. Naš ideal kmetske občine kot gospodarske in kulturne zaiednice. (Konec.) Drugače na deželi. Tu ie doma irracittnalnost.) Poko.inost življenia. eno in isto ponavlia.ioče se, delo v vsakem letnem času. eni in isti vtisi okolice dovoliu.ie.io prevdarno mirno doživetie in izživetie. močno pospešuieio čuvstveno stran živlienia. delovanie fantazije. ko.'e olod so baike. pripovedke. narodne pesmi itd. Te so doma na deželi ne v mestu. Življenje in umetnost na deželi imata naivno noto. izvirata iz harmonlte med človekom in naravo. Vsaka umetnost ie neiposreden izraz notran.ip enotnosti vaške zaiednice. danp po naravi In delu. Mogoče ni nič za deželo tako značilno kot potreba po neki avtoriteti. Vzrok temu bo treba nredvsem iskati v zavesti tra.ine odvisnosti od narave. od naravnih sil deluiočih in delečih dobrlnc in zlo. Ta zavest oneinoelosti in večne odvisnosti se iavlia zlasti v relij?iij kmetskeea liudstva. na tudi povsod v živlien.iu napram silam. ko čuti. da iim ni kos. Kaiti predstavni svet seliaka ni velik. Zunanii vtisi. ki iih spre.iema. so vedno isti. Posameznosti v žKiieniu narave ne opaža. ako ni nani opozorien. Ker oa se to. kar doživlia. vedno ponavlia. so vtisi v nieeovi duši tem trajneiši m to. kar dobiva po navadi svoio sankcijo, postane zani avtoritativno im to avtoriteto ie le težko nremajrati. Zato nočasnt razvoi na kmetih. neodločnost in trma seliaka. nezaupliivost in mržnia napram novotariiam On ie to. kar imenuje Nemec »Gewohnheitsmensch« Tako nastaiaio irotove navade. ki iih nazivliamo šeg» in običaii in ki dobivajo svoio veliavo v skupnem. zaiedniškem življen.tu na vasi. Izločen iz te vaške zaiednice podleea kai rad moonim vtisom. ki iih nudi mesto. Sai ie vendar nieuova fantaziia polna romantike. naprniene k nenavaclnemu eksotičneinu njegova religiija polna mitoloških predstav. nieeove ipravliicc poznaio le nasprotip med bog*a- stvom in siromaštvom. lepoto in erdoto. dobroto in zlom brez vmesnih stopini. Od pestrosti mestneea življenja. deluiočega nani na srce kot na č.ute omamlien. ip nodleeel kmetski človek učinkom kontrasta in iel posnemati meščana. ne da bi bil rnosrel postati sam meščan. Pozabil ie na stare forme. ne da bi si novih oraranično osvoiil in oostal na ta način žalostna dvoživka. ki gospodarsko odvisen in duševno raz.dvo.ien končno ni bil nič druzee-a kot kmet v mestni obleki. Brez ozira na njegovo samobitnost ie ooseealo mesto v niesrovo živlienre. Vsililo mu ie mestno šolo in z eeslom »liudska izobrazba« ie preneslo nacionalistično smer mestneea duševnega življenia na deželo. k.ier prevladuie čuvstvenost Tudi vas ie, splošni razvoi ooteenil za sabo in ona se ne more ubraniti civilizaciiskian pridobitvam in stremlieniem mesta. Stara vas ie bila izraz istinites1-* živlienia pretekle dobe. nova naša vas nai bo izraz istiniteea živl.ienia. Staro harmoniio smo izgubili. nove še nismo našli. Stara ie temeliila na eospodarski osnovi. tudi za novo mora to veliatl. Kar ie bila tam skupna zemljiška last. mora biti tu zaiedniški kauital v obliki zadruge. Iz nie nai zopet zrastejo organsko novefše^e in običaii. skladni s kmetskim živlieniem. nai nastaneio s ponavljanicm istih deiani. motom 'vaie in navade. Pristni običai ie zrastei iz bistva narodove duše. nastal ip nezavestno. Inštinktivno. Posamezniki so sicer nie nosilci. a s svoio osebnostio niso stopili nikdar v ospredie. Voina ie tudi od našesra kmeta zahtevala težke žrtve. a nomaeala ie vsaj večini — žal samo trenotno — izkopati se iz doleov. iim dala v e-motnem oztnt zopret možnost svobodneea eribania Dala ie našemu kmetu zopet izeubl.ienn samozavest. ker ie opaziL kakšnesea pomena ie v državi. zlasti šp za mesto. Tako ie našel zopet samesa sebe. To laliko nostane začetek no^p dobe za kmetski stan. ampak tudi le takrat. ako ne vedp v slepo posnemanie mestnih navad in uredb. marveč. ako bo kmetski ponos vodil kmeta k uvaževaniu in povdarianin tega. kar ie niemu lastneea. domačega. ako bo služil ustanavlianiu oreanizacii. ki bodo pravi izraz interesov in bistva domače kmetske erude.