JANI
Naročnina mesečno 25 Uin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 96 Uin, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/IH
Teletom uredništva: dnevna služba 20*50 - nočna	>994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsnk dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Kaj nam žrtve govore
Bilo je v septembrskih dneh leta 1908, ko je bila vsa Ljubljana razburjena zaradi dogodkov v Ptuju, kjer so bili Nemci napadli mirne zborovalee Družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa slovenska srca so bila napolnjena gnjeva radi te surovosti in so čakala zadoščenja, ki ga seveda ni bilo. Zakaj habsburška monarhija je bila že popolnoma pod varuštvom rajha, ki je preko Avstrije gradil svoj slavni most od Belta do Adrije. Avstrijski Slovani, posebno pa mali slovenski narod, so bili po tem načrtu zapisani narodni smrli, stiskani od vseh strani in vsak dan žaljeni v svojih najsvetejših čuvstvih.
Tujec gospodar je mislil, da smo že zlomljeni in zunanji videz mu je morebiti dajal prav, zakaj klečeplaziva, ki je zaradi osebne koristi vedno pripravljeno zatajiti nematerialne ideale narodu, nam ni nikoli manjkalo. Tudi malodušnost se je oglašala, češ, kako more eden najmanjših narodov Evrope kljubovati ogromni sili germanstva, ki si je lastilo prvenstvo v svetu. Toda baš septembrski dnevi so pokazali, kako je jedro slovenstva ostalo zdravo in odporno; kalio se je napram surovi premoči števila trdno zanašalo na svojo moralno pravdo. Po ljubljanskih ulicah so korakale vojaške patrulje in so cepetala kopita ka-valerijskih eskadronov, da ustrahujejo ta uporni narod. Kajti tega gnjeva, te zadržane sile užaljenega narodnega ponosa in samozavesti tujec ni pričakoval; tudi ou se je tresel srda. Ta napetost je rodila 20. september, ko so se brez zunanjega povoda sprožile puške 27. avstrijskega pešpolka in zadele v srce Adamiča in Lundra.
Po nekem neizpremenljivem zakonu človeškega žitja je bilo lo potrebno, zakaj nobenemu občestvu ni usojena zmaga, če ne poda dokaza, da se njegovo delo, njegove borbe in podvigi ne ustrašijo skrajne žrtve: žrtve življenja za ideale in stremljenja narodove celo'e. Ni Ireba, da bi le žrtve pokrivale bojne poljane, kjer se v šumu križajo meči; zadosti je. da simbolično predstavljajo idealizem rodu, ki se je, čeprav tiho, pa vztrnjno in žilavo vse veke v vsakdanjem delu in trpljenju boril za svoj košček zemlje, za svoj jezik in domače ognji-ččo, za svojo umsko rast in srčno kulturo. Le tako je slovenstvu uspelo, da se je ohranilo na ■njbolj izpostavljeni cesti narodov s severa na jug, z juga na sever, kar bi mogoče no bilo uspelo veliko številnejšemu narodu. Mirno rasloč v trpljenju in potrpljenju, je naš narodič v istem času. ko je izšla prva jezikovna mojstrovina modernega nemškega književnega jezika. dobil tudi svojo prvo knjigo, ki nikakor ni bila, kakor mnogi mislijo, spisana izključno le v propagandne namene, ampak obenem z zavestjo, da je slovenski jezik jezik izobraženega naroda, ki ima bodočnost. Jezik hlapcev in dekel je sicer še dva veka in pol čakal svojega popolnega vstajenja, toda razmah našega rodu je bil tem silnejši, Čim delj je njegova zavest skrito zorela kakor seme. ki mora v zemlji umreti, preden vzklije.
To velja poudariti, ker se premalo zavedamo, kako je naš narodni dvig naše delo. rezultat nepretrganega življenja vseh naših pokolenj po verski, moralni in kulturni tradiciji rodu, sad zvestobe naroda samemu sebi. Na ta način smo dozoreli zn višek kulturnega udejstvovanja v knjigi, likovni umetnosti, znan-stvu, za politično samoupravno življenje pa za osvobojenje od tuje nadvlade in zn zedinjenje t brati, ki srno se jim svobodno, popolnoma v smislu našega davnega slovanskega in jugoslovanskega narodnega programa pridružili, da tvorimo skupnost južnih Slovanov v popolni vzajemnosti in resnično bratski slogi, kjer je vsak brat drugemu raven, kjer vsak ohrani, kar dobrega in vrednega ima, pa tudi drugemu da, da rasle in bogati skupni dom. Nobenega konflikta med idejo naše nujne skupnosti pa med samobitnim življenjem vsakega dela naše celote bi ne bilo, ce bi ta zavest v vseh živela, če bi drug drugega prav ceniti znali, če bi vsi bili dovolj široki in odprti! Pa tudi to bo prišlo po vztrajni sainovzgoji in izkušnjah, ki nobenemu narodu, ne velikemu ne majhnemu, niso bile prihranjene, preden je postal ludi notranje velik in moralno močen.
Slovenci smemo s ponosom reči, da smo k temu veliko doprinesli po lastnem delu in trudu, z vsem idealizmom malega naroda, ki se ne da potlačili, s polno vero vase in v skupen cilj vsega slovanstva, vseh Jugoslovanov. To nalogo vršimo dalje z nezmanjšanim optimizmom, vedoč, da bo naša bodočnost, naš dvig skupno z brati v svobodi neprimerno višji. Danes ob triindvajseti obletnici 20. septembra leta 1908 se spominjamo onih, ki so za to misel in za tn naš življenjski pogon dali najdražje, kar so imeli: življenje. Bodi jim za to večna hvaležnost naroda. Nam pa govorijo, da krepko nadaljujmo svoje delo na narodni osnovi našega jezika, naše kulture in obenem na podlogi one ideje skupnosti vsega slovanstva in jugoslovanstva posebej, ki so nam j.) prižgali naši narodni voditelji že v prošlosti. Med loma idejama je popolna harmonija — le veliko ljubezni, širokega pogleda in veliko-dušja je Ireba.
M I! nn, 19. sepl. AA. Teniški dvoboj med Milanom in Tokijem je končal z zmago japonskih Igralcev v razmerju 4:1. Tokio sta zastopala igralca Kavaki in Salo. ta Milan pa »ta iarala Bonze In (laslinL
Nevaren spor na Daljnem
Bitka med japonskimi in kitajskimi četami v Mandžuriji
Kitajce nazaj in zasedii Mukden
Veliko razburjenje v Moskvi
vzhodu
— Japonci vrgli
Moskva, 19. sept. Japonska je zaradi umora kapitana Nakamure v Mandžuriji, ki se je zgodil že julija meseca t. 1., otvorila konflikt s centralno nacionalno vlado Kitaja v Nankingu. Zahtevali so od čankajšeka, da morilce izsledi in kaznuje, se japonski vi li opraviči in plača odškodnino. Po svoji starodavni navadi se je kitajska vlada v ustmenih razgovorih z japonskim poslanikom izgi-varjala. 'la se je umor nič ne tiče. da o celi stvari sploh nič ne ve in da nima možnosti konstatirali krivde, otlcielno pa do danes sploh ni odgovorila. V resnici nankinska vlada noče odgovarjati Japonski zato, ker se ne more postaviti v nasprotje z guvernerjem Mandžurije, maršalom Cansuljan m v Mukdenu. ki je popolnoma neodvisen in na kojega je v borbi s komunistično južno vlado v Kantonu navezana. Drugič pa Kitajska z veliko nejevoljo gleda naraščanie japonskega in gospodarskega vpliva v Mandžuriji in bi rada. če nastane konflikt, v katerem bi lahko vso odgovornost zvalila na Japonsko in jo tako diplomalično izolirala.
Kes ie ludi, da je Japonska konflikt z Nan-kingom sama izzvala. Kajti kapitana Nakamuro, ki je imel pravilno izstavljene potne listine, so ubili vojaki maršala f'ansuljana. za katerega Nanking ne more odgovarjati, ker dejansko nani nima nobenega vpliva, čeprav so seveda mandžurski vojaki storili ta zločin iz sovraštva, ki je spričo aspiracij Japoncev v Mandžuriji zajelo vse Kitajce. Nacionalna kitajska vlada srtoji ludi juridični na stališču, ila ne priznava pogodb prejšnjih vlad, po katerih se je Japonci priznala pravica, da ima v Man 'žu-riji okupseIk i armado, da ščiti iuinoniandžursko železnico llarbin—Mukden- P -rt Artur. ki je mena last, analogno, knkor ima Ilusija varstvene pravice nad progo ManHiurija—Harbin—Vladivostok. ki do postaje Pograničnaje vozi skozi mandžursko provinco.
Japonski voiaški krogi so po umoru Nakamure v.tramo debli na lo, da *e izzove k -mfiikl.. ki-hi dal .TaponsH možnost, da južno Mandžurijo etio-stvano zasede. Zdaj je nek spopad m«l mandžor-stiimi vniaki f'ansul|ana in japonskimi če'ami ob železniški progi dal Japoncem povod, da svojo na-
mero izvedejo. Seveda obe stranki slikata stvar tako, kakor da je izzvala s|>or nasprotna stran.
I/. To k i j a poročajo, tla so oddelki Čan.vilja-nore armade pognali v zrak del juinotnandžurske železnice in napadli japonske tele, ki so lam progo straiile. Po hudi borbi so Japonci zasedli postojanke mamlžurske armade v lej coni ieleznice. \'a-lo je japonski poveljnik prosil ojaienja ixl komandanta japonske gainizije v Kvantungu, ki je oja-tenja takoj poslal. Japonske tele so se koncentrirale okoli garnizije prizadetega ozemlja r Čiaolianu in Fusumu. Tako poročilo iz Tokija, ki pa očividno prikriva vso resnico.
Kajti maršal čansuljan poroča iz P e j p i n ga sledeče: Japonske tete so se s severa približale taboru mandiurskih tet, ki so dislocirane zunaj rzliod-nili vrat Mukdena, in so otrorile na Kitajce ogenj. To da so Japonci storili 1/rez vsakega poroda. Ja ustvarijo incident, ki bi jim dal moinost, da >•«> Mandžurijo zasedejo. Zalo je Cansuljan ukazal s>-oji armadi, da odloži orožje in se ne protiri. \ato so Japonci vkorakali v petek eveter c Mukden in zasedli rsa jama poslopja ler vzeli r svoje rnke civif-
no in vojaško oblast. Pri lem je kljub povelju mar* hala, da naj se Kitajci nc branijo, prišlo do streljanja in je bilo v borbi ubitih kakih 10() oseb.
Te vesti so seveda v Moskvi rzbudile reliko vznemirjenje, ker je nevarno ogrožen mir na Dalj-njem Izhodu in je posebno prizadeta Hnsija, ki mora na eni strani ščitili svoje polilitne in gospodarske interese na sibirski železniški progi, ki lete skozi Mandžurijo, na drugi pa nikakor ne more dopustiti, da bi Japonska zasedla Manutnrijo in tako postala neposredni mejaš in tekmec Rusije. Položaj je tem opttsnejši, ker je vlada v Nankingu obenem ogrožena z juga, kjer stoji armada kamonske vlade, in zato tali ko nastanejo tisto nepredvidene komplikacije.
lokin, 19. sept. Zaslo/mdi inozemskih tlriar, teprav še nimajo inslrukcij od svojih rlad. energična delajo na lo, da bi se konflikt, ki je iiaslal v Mandžuriji, izlepn poravnal, ker relo ogroža mir. Inozemski diplomati »o prepritani, da se bo našla sprejemljiva mirna solucija kljub skrajno motni agitaciji rojaških krogov, ki pritiskajo na rlad o r smislu japonskega imperializma.
Konflikt se bo poravnal
Peking. 19. sept. tg. Japonci so vdrli v Mukden. i Zasedli s« javna poslopja in kontrolirajo poštn. Politična atmosfera v Mandžuriji je bila v zadnjih mr sccili zelo napeta, .lapnnski pogrnini proti Kilajci-m v bližnji Koreji so še povečali razburjenji1 iu povzročili sabntažna ileln proti japonskim pn-adknm, tako da so nazaduje Kitajci porušili most nn jiižnnmnnil-ilirski železnici. Sedaj >e Kilajri nastopanju Japoncev ne upirajo, ker nočejo še povečati števila iliise- j ilanjih smrtnih žrtev pri prvih spopadih.
Ženeva. 19. sept. tg. Ko je predsednik Sveta Zveze narodov Lcrroux popoldne otvoril 61». zase- i •lanjo Sve.ta Zveze narodov, je tskoj zahteval besedo japonski delegat Jošizavva, ki je sporočil, da je ; o dogodkih v Mukdenu bil informiran po časopisih. Takoj bo Svetu Zveze narodov podal natančnejše i informacije, katere je že zahteval od svoje vlade.
prosil je pa. naj Svet Zveie narodov med lem fa som temu lokalnemu dogodku iii- pripisuje pretirane važnosti. Japonska vlada ne bo ničesar opustila, da se stvar poravna. Kitajski delegat dr. Alfred Se je izjavil, du noče prikrivati, da je radi vesli o leni dogodku vznemirjen, poročila pa, ki jih je doslej dobil, ne navajajo nobenih podatkov, da bi bil do-godek provociran s kitajske strani, ter s svoje strani podaja izjavo, da ho Svi-I Zveze narodov lakot obvestil o vsem, kar se mu bo avtentičnega poročalo o lem žalostnem docodku. Predsednik Sveta Zveze narodov je nalo zaključil ta Incident s kratko izjavo, da pričakuje, da si> bn-ln obe vladi potrudili, čim preje likvidirata stvar. Že sedaj je gotovo, da se ho Svet Zveze narodov na svoji zadnji seji bavil tudi z dogodki na Daljnjem Vzhodu, ki so v Ženevi povzročili največjo pozornost.
Eol ševški ne plačujejo
Berlin, 19. sept. Včeraj se je sestal nemško-ruski odbor, ki ima v smislu trgovinske pogodbe nalogo, proučiti stanie trgovinskih odnošajev med obema državama. Odbor sc sestaja vsako leto. Poleg izrecno gospodarskih vprašanj je na dnevnem redu tudi zadeva nemških delavcev v Rusiji. Mnogo nemških delavcev se je poročilo z Kuhinjami, toda pri povralku v domovino ruska obla-stva ne pustijo delavcem, da bi vzeli s seboj svoie žene; na ta način pritiskajo na nemške delavce, da bi še nadalje ostali v Rusiji. Nemčija se pritožuje, da se čedalje več trgovinskih poslov izvrši v Moskvi in ne v Berlinu, samo zato, di se izloči odgovornost sovjetskega poslaništva v Berlinu. V splošnem je trgovina med Rusijo in Nem-
čijo zašla v stagnacijo Sovjeti namreč nič kaj redno nc plačujejo. Vrednost ruskih naro-il v Nemčiji znaša okoli 1 milijarde mark in 2e v tekočem letu zapadejo plačila 660 milijonov mark; drugih 550 milijonov napade v prihodnjem letu. Sovjeti zelo težko plačujejo, ker ruski uvoz v Nemčijo čedalje bolj nazaduje in bo znašal na koncu tega leta kvečjemu 300 milijonov mark. Izvoznikom v Rusijo jamčijo nemška država in nemške dežele do zneska 700 milijonov mark. Nemška vlada ne mara več jamčiti za nadaljanja ruska naročila radi finančne In krize in na drugi strani so tudi francoski državniki na zadnjih pogajanjih očitali Nemčiji, da daje preveč denarja v Rusijo.
Rusija se še vedno pogaja
Za sporazum med Polisho in Francijo
'Ženeva, 19. sept. V tukajšnjih krogih jc vzbudil veliko pozornost najnovejši korak paljske vlado v Moskvi. Poljski poslanik Palek je namreč dne 16. septembra obvestil rusko vlado, da je poljska delegacija v Ženevi prejšnji dan izročila Zvezi narodov podrobno poročilo o stanju svoje armade. Ta korak spravljajo v Ženevi v zvezo z željo, ki jo je julijska vlada že večkrat ponovila, da bi namreč istočasno s Poljsko ludi Nemčija in Rusija predložili Zvezi narodov podatke o svojih vojskah. Drugi pa zopet trdijo, ila je poljska vlada hotela s tem pokazali, da nikakor ne mara prekiniti pogajanj 7«i zbližanje z Rusijo. Iz lega se da sklepati, da so kljub demantiju komisarja Lilvinova
pred svojim odhodom iz Berlina vendar še v teku pogajanja med Poljsko in Rusijo ter bržkone ludi med Francijo in Rusijo. Pogajanja »o se formalno začela, ko je nedavno poljski poslanik sam stavil sovjetski vladi predlog z.a pogodbo o nenapadanju. Splošno prevladuje mnenje, da je poljska vlada In storila na željo Francije. S tem je še vedno dana možnost za lako zrani vzhodni Locarno, lo je za pogodbo o nenapadanju med Rusijo, Poljsko, Romunijo in baltiškimi državami. Ako se namret Sovjeti sporazumejo s Francijo, se morajo sporazumeti islotasno ludi z njenimi zavezniki. Poljsko in Romunijo, ki jih Francija nikakor ne namerava prepustili svoji usodi.
Poljska spomenica Zvezi narodov
Praktični predlogi za moralno razorožitev
njavo časopisnih vesli in poročil;
4. izvajanje pacifističnega duha v srednješolskem pouku in v šolskih predavanjih, kar naj ustvari mednarodno zaupanje in omogoči odločno borbo proti bojevniškim organizacijam.
Spomenica opozarja naposled na to. da po mnenju poljske vlade moralna razorožitev ne bo imela nobenega rezultata, če bo samo v navadnih frazah. Zalo navaja spomenica konkretne in praktične predloge.
Varšava. 19. sept. AA. Poljska telegrafska agencija poroča:
Časopisje komentira spomenico o moralni razorožitvi, ki jo je danes poljski zunanji minister Zaleski izročil tajništvu Društva narodov. Spomenica ima po poročilu listov štiri poglavitne zahteve. Za ustvaritev teh načel je potrebno sodelovanje vseh evropskih držav. Vsebina leh načelnih predlogov je nastopna:
1.	Uveljavitev skupnih pravnih določb kazi nskih zakonikov, da se onemogočijo kampanje za vojno;
2.	nujna kodifikacija vseh določb o javnih društvih in ustanovah, tako da sc onemogoči vojna propaganda in mržnja med naordi;
8. ureditev mednarodnih odnošajev med listi, tako da se onemogočijo objave lažnjlvih vesli in poročil in da se v inozemskih listih olajšajo objave popravkov in da se ustanovi mednarodno disciplinsko sodišče za časopisje. Obenem Je Ireba ustanovili v Ženevi mednarodno agencijo za izme-
Potovic nn voznina za sadjarsko raz slavo v Ptuu
Belgrad, 19. sept. AA. Z odlokom prometnega ministra jc dovoljena polovična vozna cena pri povratku za sadjarsko razstavo, ki bo v Ptuju od 11. do 15. oktobra. Znižana cena velja od 9. do 17. oktobra za vse vlake razen ekspresa. Za prevoz blaga na lo razstavo pa velic določba tarifnega dela II. oddelka B 13.
Med Francijo in Italijo ne pride do pomorskega sporazuma
'Ženeva, 19. sept. Ig. Socoj ho italijanska delegacija pri /rezi narodov objavila poseben komu-j vike, iz katerega izhaja nedvomno, da ni nobenega upanja vet. ila hi r /i mri prišlo med Francijo in Italijo do s/hira z um a r pomorskem vprašanju. Ila-; lijanski komunike opisuje strar tako, da p Ženeri doslej sploh .š" ni bilo tozadevnih pogajanj. I" ostalem trdi komunike, da je samo par dni jtrrd otvoritvijo plenarna '/.reze narodov bil izroten italijanski vladi francoski memorandum za izmenjavo misli med italijansko in angleško vlado, da i>a ni govora o obnovitvi f ran ros ko-ilali jonskih pogajanj.
Gandi ie nezadovoljen
I.ondon, 19. sepl. Ig. Ganili je zelo nezadovoljen s potekom konference za okroglo mizo. V >News Cronicle izjavlja: V petih urah bi »e lahko opravilo vse lo, za kar so do sedaj potrebovali pet dni. Anglija je v svojih izjavah lako previdna, da iz njih nihče ne more spoznati njenega resničnega stališča, in je slična stingi. Nato je dostavil: »Ta leden sem govoril še zelo kratko, ne vem pa, kako dolgo boni mogel prenašati brezupno negotovost za katero ne vidim nobenega razloga.«
Padec papirjev na newyoršhi borzi
Newyork, 19. sept. AA. Ker je bila včeraj borza brez pozitivnih in optimističnih poročil, so papirji globoko padli. Včerajšnji padec je bil najmočnejši po juniju. Več milijonov akcij je menjalo lastnike. Prizadete so bile tudi na|čvrstejše vrednote.
Flandin
proti špekulantom
Pariz, 19. spet. tg. »Matin« objavlja intervju, v katerem linančni minister Flandin ostro kritizira špekulacijo na baisse, ki je kriva tudi negotovosti londonskega trga. Če se bo zgubilo zaupanje v Anglijo, bo priSla katastrofa. Zalo ie priskočilo lancosko finančno ministrstvo na pomoč in se ne bo pomirjalo še enkrat pomagati, ker je v interesu Francije, da funt ostane, kar je. Flandin je proti novi kreditni inflaciji, ki so j« predlagali za rešitev sedanje krize, ker bi lahke po začasni olajšavi povzročila polom gospodarstva vsega sveta. Najprej mora priti do političnega premirja in političnega miru.
Sanking. 19. sept. AA. Včeraj sla na tukajšnjem letališču pristala zakonca Lindbergh. Priletela sta i z japonskega pristanišča llakuako. V ja|ioiwki prestolnici s) jima priredili veličasten sprejem. Zakonca Lindbe.ruh sta bila v Tokiiu več dnu
Zakon o društvih, zborih in sestankih
Relgrad, 10. sept. AA. Kralj jc na predlog mi-lietra notranjih zadev in predsednika ministrskega sveta ter na podlagi Člena 117 ustave kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil zakon o društvih, '.borih in sestankih.
1. Poglavje.
Člen 1. Državljani imajo pravico družiti se v mejah tega zakona.
Člen '2. 1. Kadar se namerava ustanoviti društvo po odredbah lega zakona, mora ustanovitelj predložiti prijavo pristojni občinski upravni oblasti II. stopnje preko pristojne občinske upravne oblasti I. stopnje in ji priložiti v petih enakih izvodih Iruštvenu pravila, ki jih morajo podpisati najmanj rije ustanovitelji. — 2. Upravna prvostopna oblasi bo takoj na zahtevo pismeno potrdila, kdaj je prijavo sprejela.
Člen 3. I. V pravilih društva se mora ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva, 2. naloga društva in sredstva, s katerimi jo doseže, 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo s polno veljavo sklepi društva, 4. odredbe o vstopu v društvo in pristopanju, 5. pravice iu dolžnosti članov, fi. zastopstvo društva, 7. znaki društva, pečat, obleka in ulično, 8. namen imovine društva zn primer, dn društvo prestane. — 11. Ime društva ne more bili v msprotju z nalogo društva in se mora razlikovali od naziva javnih oblasli in ustanov in imen drugih društev v istem kraju.
Člen 4. 1. Obia upravna oblast II. stopnje bo prepovedala ustanovitev društva, če je po svojem imen«, namenu ali ureditvi nasprotno državi, dr-ravnemu ali družabn-eniH redit ali javni morali, ali je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali rcgijonalno podlago.
2.	Prepoved se bo izdala pismeno najdelj v roku 0 tednov od dneva, ko je bila predana prijava. V njej se navedejo razlogi zanjo.
3.	Če se prepoved ne izda v roku. predvidenem v tem zakonu, stopi društvo v življenje.
4.	Obča upravna oblast II. stopnje lahko tudi pred potekom rofat izjavi, da ni povoda za prepoved. V tem primeru slopi društvo od lega dne v življenje.
Člen o. Proti prepovedi društva je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku.
Člen 6. Uprava društva bo sporočila obči upr. oblasti l. stopnje pismeno izvoljene člane z navedbo njihovega poklica in kraja, kjer bivajo. O članih društva se bo vodil točen spisek, ki se bo v prepisu poslal omenjeni oblasti, kadar to ona zahteva, odnosno se ji na zahtevo dopusti, da si te spiske ugleda.
Člen 7. 1. Na skupščine društva lahko pridejo samo člani in imensko povabljeni gostje.
2.	Vsako skupščino mora uprava pismeno prijaviti obči upravni oblasti I. stopnje 4« ur pred skupščino in označiti kraj in čas skupščine ter dnevni red.
3.	Oblast lahko prepove skupščino, če zve. da ie proti rdredbam pravil ali zakona, odnosno lahko slavi z dnevnega reda, kar jc nasprotno pravilom ali zakonom.
4.	Zoper sklep oblasli po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba po zakonu o splošnem upravnem iiostopku.
5.	Zn sestanke v svrho prosvetljevanja in zabave veljajo -plošni policijski predpisi.
Člen K. Obča upravna oblast I. stopnje sme na vsako skupščino društva poslati svojega zastopnika, ki je dolžan preprečiti nezakonitosti, nepravilnosti in nerede, pu potrebi pa tudi razpustiti skupščino, ("'e za-top n i k oblasti ni navzoč, siue pod istimi pu-goji neposredno odrediti razpust skupščine.
("len 9. Na zohicvo obče upravne oblasti 1. si. mnra uprava društva dovoliti, da si oblast ogleda zapieuik seje in skupščine.
Člen M). 1. Obča upravna oblast I. stopnje sme -azveljaviti sklepe društvu, nasprotne pravilom in takonom.
2. Zoper sklep oblasti je dovoljena pritožba po občem upravnem postopku, toda pritožba ne odgodi izvršitve odloka oblasti.
Člen 11. 1. Društvu, ki bi prekoračila svoj statutarni delokroff ali tm ne bi več mogla vršiti, ali bi ravnala zopvr državni iu družabni red ali javno moralo, sine upravna oblast II. slopnje razpustiti.
2. Zoper odloke oblasti je dovoljena pritožba po občem upravnem poslopku. vendar pritožba ne odgedi izvršitve odloka oblasti
Čl. 12 I. Ustanovitev političnih združenj (političnih društev, političnih strank), ki ne smejo imeti verskega, plemenskega ali pokrajinskega značaja ali naloge, ki bi bila nasprotna narodnemu rdin-stvu in celini države ali državnemu ali družabnemu redu, je vezana na posebno dovoljenje ministrstva notranjih zadev, ki odloča, katero društvo sr ima smatrati za politično.
2. Za politična društva, ki niso politične stranke. velja dovoljenje za ustanovitev obenem /a dovoljenje za obstajanje in delovanje društva.
C.l. 13. 1. Kadar se namerava ustanoviti idilična stranka, so ustanovitelji, njih najmanj 10, dolžni, da pošljejo program in pravila stranke in svo-jerortio podpisano prijavo ministrstvu notranjih za-lev. Podpisniki prijave (ustanovitelji) morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime in v prijavi navesti svoj poklic in kraj. v katerem bivajo.
2.	Odlok, s katerim se dovoli ustanovitev po-itiCne stranke, se* razglasi v Službenih novinah .
3.	Podpisniki (ustanovitelji) lahko t.lkoj. ko ,o sprejeli odlok, začno r. vpisovanjem članov in jstanovitvijo odbora (organizacij) polit, stranke.
Cl. 14. Organizacija politične stranke sc mora tako izvesti, da morejo imeti v vsakem srezu države odbor (organizacijo) z najmanj 60 člani, /a pristop v Članstvo stranke in članstvo v odborih (organizacijah) i<> potrebna svobodno dana pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svo-jeročno podpisati, nepismene pa mora po pristanku v prisotnosti dveh pismenih svedokov drugi podpisati, ki bo to z lastnoročnim podpisom na isti prijavi potrdil.
Čl. 15. Po končani organizaciji politične stranke pošljejo ustanovitelji ministru za notranje zadeve dokaze, da je stranka v vsej državi organizirana ua tukaj omenjeni način.
Nato bo ministrstvo notranjih zadev v roku 2 mesecev izdalo končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in nje delovanje ali ne.
Dovoljenje bo objavljeno v Službenih novinah«.
Čl. 16. V vseh primerih, kadar se dožene, dn se politična draltva (politična udruženja, politične stranke) ne ravnajo v »rojem delovanju po predpisih tetfa zakona, odnosno kadar se dožene popuščanje predpisanih Izjav, prijav in dokazov ali Izdajanje lažnjivib, netočnih ali nepopolnih prijav, izjav ali dokazov, se morajo politična društva razpustiti z odlokom notranjega ministrstva
Čl. 17. Inozemcl tn mladoletniki, kakor tudi oni, ki so izgubili državljanske pravice na zakonit način, n« morejo biti, dokler si ne pridobe nazaj teh pravic, člani nikakib političnih druitev.
Čl, 18. Kadar se katerokoli društvo Iz lastnega nagiba r&zide, mora uprava to lakoj javiti obči upravni oblasti I. stopnje.
Čl. 19. V vsakem primeru od prestanka društva bo obča upravna oblast I. stopnje pazila na to, da se imovina društva uporabi po odredbah pravil odnosno zakonov.
Čl. 20. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: 1. Verske zajednire sprejetih in priznanih veroizpovedi in njihova verska društva, ustanovljena po zakonu.
2.	Društva iu udruženja trgovskega in gospodarskega značaja, ustanovljena po odredbah zakonov, ki za nje veljajo.
3.	Javnopravna društva iu zajcdnice, ki so osnovane po posebnih zakonih.
II. poglavje.
O zborih in sestankih.
čl. 21. Državljani imajo pravico do zborov ali sestankov v mejah tega zakona.
Cl. 22. Z bori so javni sestanki, bodisi pod. vedrim nebom, bodisi na nekem drugem javnem kraja.
Sestanki )m so pomenki osebno A x* ' ljudi v zaprtih prostorih.
Cl. 23. Kdor hoče sklicali zbor (shod) ali sestanek, mora to prijaviti obči upravni oblasli prve stopnje, ki je pristojna v kraju, kjer se bo zbor ali ■sestanek vršil, in sicer najmanj 8 ur pred dnevom shoda ali. sestanka.
V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z označbo svojega |K>klica in bivališča, je Ireba navesti kraj. čas in dan zbora ali dogovora.
Oblasi bo takoj izdala potrdilo o prijavi, ako ga sklicatelj zahteva.
Čl. 24. Sklicatelji zborov ali sestankov so lahko osebe, ki uživajo državljanske pravice.
Čl. 25. Obča upravna oblast prve stopnje lahko prepove shod oziroma sestanek, ako smatra, da nasprotuje zakonu, da je nevaren za javni red, za javno zdravju aH zu bitne državne interese.
Prepoved je treba sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega shoda ozir. sestanka.
Ako se v tem roku ne duslavi prepovedi sklicatelju, se shod oziroma sestanek lahko vrši.
Čl. 20. Za shode pod vedrim nebom je potrebno posebno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje, ki ga mora izdali v roku, predvidenem v prejšnjem členu.
Ako dovoljenje ni izdano v tem roku, se smatra, da dovoljenje ni bilo izdano.
Cl. 27. Proti prepovedi v členu 25. oziroma proti neizdaneniu dovoljenju v čl. 28. je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopku.
Cl. 28. Shod oziroma sestanek vodi eden sklicateljev v slučaju, da sklicatelji ne predlagajo posebnega predsedništva. Od trenutka ko se sestavi predsednistvo, odgovarja to predsedništvo zu red ua shodu oz. nu sestanku. V drugem slučaju pa odgovarjajo dotični sklicatelji. Eni in drugi morajo zahtevati pomoč oblastev, čim se na shodu ali sestanku pokužejo znamenja nereda.
Čl. 20. Obča upravna oblast prve stopnje pošlje na vsak shod nc. sestanek svojega zastopniku, ki je dolžan, da prepreči vsakršno nezakonito delovanje uli nered iu ki mora po potrebi razpustiti shod oz. sestanek.
V primeru, da upravna oblast prve stopnjo ne pošlje svojega zastopnika, sine pod istimi po< goji ludi neposredno odrediti razpust shoda oz. sestanka.
Čl. 30. Na shod oz. sestanek ne sme nihče priti z orožjem. Izjemo tvorijo organi oblastev.
Čl. 31. Za vse shode oz. sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični akciji je potrebno predhodno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje. Sklicatelji morajo predložiti prijavo oblastvom najdalje tri dni pred dnem shoda oz. sestanka.
Ako oblastvo najdalje do 24 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja se smatra, da je bil shod oz. sestanek prepovedan.
Čl. 32. Izvzete od določbe čl. 31. smejo poli-tične stranke ki obstojajo in delujejo in ki so dovoljene v smislu določb čl. 14 in 15. imeli shode pod vedrim nebom iu na drugih krojili oz. sestanke. (predavanja v zaprtih prostorih) brez predhodnega dovoljenja obče upravne oblasti prve stopnje, vendar so sklicatelji dolžni o teh s' odih oz. sestankih (predavanjih) predložiti 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo na to o tem ;zil.iti pismeno potrdilo. Tudi za ta slučaj veljajo določbe čl. 20. Odslitvek 2.
Člen 33. Na shode oziroma sestanke n političnih vprašanjih nli o kaki politični akciji pošlje obča upravna oblast prve slopnje svojega zastopnika. ua katerega -e morajo sklicatelji oziroma predsedniki takoj obrnili za pomoč, čini opazijo znake liereda. V lem primeru tnora zastopnik ob-lu.-lvu od.-lranili vsakogar, ki izziva nered, če p:i nastanejo taki neredi, da se ludi v tem primeru ne bi mogli pomiriti, morajo sklicatelji oziroma predsedniki lakoj razglasiti, du je shod razpušcen. V nasprotnem primeru bo lo storil zastopnik ob-lastva.
Člen 31. Molilnice, šole. .-okol-ki domovi in njihova dvorišča ne smejo hiti kraji shodov oziroma seslankov političnih združenj (političnih društev. političnih strank).
< len 85. Pod določbe tega poglavja spadajo:
1.	Spremstva, cerkveni shodi in sprevodi;
2.	javni -hodi. društveni seetunki iu uavaduc narodne veselice.
3. poglavje.
Splošne iu sklepne določbe.
člen lin. Kdor prekrši pogodbe tega zakona, kakor ludi osebe, ki se ne pokore zapovedi obla-stva o odstranitvi ali razpustu, se kaznujejo z zaporom do 80 dni ali z denarno kaznijo do «000 Din. oziroma z obema kaznima. Če pa je dejanje težje prirode, po drugem zakonu.
Cl. 37. Kazni po tem zakonu izreka obča upravna oblast prve stopnje.
Proti tem odlokom jc dovoljena pritožba na občo upravno oblast II. stopnje v 15 dneh po dostavi obsodbe.
čl. 38. V mestih, kjer mestni načelniki opravljajo funkcije sreskih načelnikov, opravljajo posle obče upravne oblasti prve stopnje po tem zakonu državne policijske oblasti, kjer teh ni, pa mestni načelniki.
Cl. 30. Okolnost, da je bilo neko kaznjivo dejanje storjeno na skupščini združenja, na shodu ali na sestanku, je treba upoštevati kot okolnost v smislu kazenskega zakona, ki vpliva na to, da jc kazen večja, če že ni s samim dejanjem primerno kvalificirana.
Čl. 40. V čl. 7. odstavek 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 10. jan. 1920. z izpremembami in dopolnitvami z dne I. marca 1929. se doda nn koncu bcsedica ali regi-jonalni .
Cl. 51. Minister za notranje zadevo sr pooblašča. da s posebnim pravilnikom predpiše |«>-drobnejše določbe o teni zakonu.
Zlati i
•fl •
Kmefsfce posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani,
Dunajska cesta 16.
Dne 18. septembra 1881 se jc vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji Šiški; Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogorelec, župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču.
Glavni organizator in pospeševalelj ustanovitve pa je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je bil do svoje smrti leta 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak.
Emancipacija našega denarnega gospodarstva se jo vršila jako počasi, saj jc začela šele osem let pozneje poslovati Mestna hranilnica ljubljanska ', leta 1895. .Ljudska posojilnica in leta 1900. pa Ljubljanska kreditna banka '.
Tako je sKmetska posojilnica ljubljanske okolice.: danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-go-spodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom jc naklonil znatne vsote v splošno
koristne nnrodue namene.
Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanja posojilnice ji jo predsedoval g. Janez Knez star. vulgo Ancnik in po njem se je za zavod udomačila, označba e.Ančnikova sparkasa . Po smili imenovanega I. 1892. ji je predsedoval njegov sin g. Ivan Knez do svoje smrti v letu 1920. in od tega časa dalje ji predseduje g. Andrej šarabon.
Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, tla jo danes največji kreditni zavod naše države na zadružni podlagi, ki upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad (3000 deležnikov.
Iz skromnih začetkov so narastle vlogo do danes na 236,515.134.95 Din, posojila na 193 milijonov 951.969.70 Din, rezervni zakladi presegajo vsoto 9,000.000 Din, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci s 3,177.401 Din, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svojo poslovanje v brezplačno nu razpolago mu stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na iiajproinetnejšem prostoru ob Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici, poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji.
V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda Je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesli stanovanjsko palačo.
XX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu
Bled, 15. septembra.
V današnjem kolu so nastopili sledeči pari: Spielniann-Astaioš. Tartakouer-Vidmnr, Stoitz-Colle, Kostič-Niemcovič, Aljehin-Pirc, Maroczy-Flohr in Kashdan-Bogoljubov.
Vidmar in Tartakovver sta končala nenavadno hitro, in sicer že v 12 potezah. Tartakovver je imel voljo, vendar pa se mu ni šlo za drugega kakor za remis, ki ga je prav lahko dosegel. Otvoril jc pred kraljem, nakar je nastala španska igra, v kateri pa Vidmar kot črni ni mogel doseči nobenih zapletlja-jev in je bil prisiljen ugoditi Tnrtakovverjevi žeiji, da da partijo remis. Vidmarjevi poskusi, prinesti v partijo tnalo več življenju, so se ponesrečili, in ko mu je Tartakovver ponudil remis z lahko izvedljivo grožnjo, du prisili menjavo vseh važnejših figur, je Vidmar svojemu nasprotniku moral ugodili. Tovariši obeh velemojstrov so sicer govoril, da je bil ta remis sklenjen že včeraj, toda če pogledamo partijo, potem vsaj 1111 strani Vidmarja ne vidimo sledov. Tartakovver pač ni imel bojaželjnosli in je zato svojega nasprotnika hitro prisilil k miru.
S podobno nakano kot Tartakovver, se je tudi Kostič vsedel k svoji partiji z Niemeovičcm. Kol beli je otvoril pred kraljem, nakar mu jo boja-željnejsi Niemcovič odgovoril s Caro Kanil obrambo. Tudi 011 ni mogel radi miroljubnosti svojega nasprotnika nič opraviti, ker je Kostič dosledno menja! figure 111 tako verjetnost remlsa postopoma večal. Nastala je končnica, v kateri je imel Kostič nekoliko boljše izglede, pa je kljub temu rad privolil v remis.
čisto drug značaj so pokazale partije mlajših mojstrov. Stoltz je Colleja. ki se je branil z Alje-hinovo vehementno obrsimbo, napadal na kraljevem krilu ili prešel v premoč. Stvar Je izgledala zu Colleja žc nevarna in ie kazalo, da bo Sloltzovemu napadu |>odiegel. Toda rafililrani Belgijec si je znal pomagali iu je Stoltza v kritičnem momentu t. žrtvijo kvalitete spravil iz ravnotežja. Stoltz partije sedaj ni nadaljeval dovolj precizno in je svojemu nasprotniku dovolil močnega prostega kmeta, ki je da jal Colle ju velike izglede. Colle je partijo kmalu začel obračati v svojo korist in Stoltz je slednjič pred preveliko močjo nasprotnikovega prostega kmeta, ki je dospel (io zadnje linije, morai kapitulirati.
Bogoljubov je za vse mlade mojstre postal pravi strah. Do sedaj so mu podlegli še vsi, in danes mu jo tnoral tudi najboljši od njih, Knshdnn plačati svoj Iribut v obliki cele točke. Bogoljubov ie izbral zopet Grlinfeldovo obrambo in se je kljub, temu, da je imel črne figure, popolnoma pridobil premoč. Kaschdan je prihajal v vedno bolj stisnjeno pozicijo in je slednjič ostal tako brez moči, da jo moral mirno sprejemati Bogoljubove udarce.
Posledica vsega tega je bila, da se je moral Ktr.čno indi znnlne izgube nu materijah! m vadi slabše pozicije, silnemu Bogoljubovu udoti. S lo zmago si je Bogoljubov priboril že 7 točk v boju z mlado gardo in je v leni oziru prekosi) celo Alje-hina.
Zelo nervozen in bled je bil danes Pire, ki jo imel za nasprotnika strašnega Aljchina. To jo dobilo konkretno formo ludi v partiji, ker I so mnoge njegove poteze kazale težko nalogo, braniti se kot črni v damskem gnmbitu, čemur seveda Pire, tak kot jc bil, ni bil kos. Izgubil je po vrsti
Čl. 42. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah . Obenem se ukinjajo vse določbe zakona o združenjih (društvih, shodili in sestankih) In zakon o zaščiti javne varnosti . in reda v državi, v kolikor nasprotujejo določbam ''•"a zakona
2 kmeta in prišel poleg tega v slabšo pozicijo. Ko je uvldel, da je poraz neizogiben, jc poskusil šo krčevito obrambo in napravil še celo obupen napad na kraljevo krilo. Napad se seveda ili obnesel, kljub tema pn je Pire z ozirom na svojo pozicijo Aljehina dolgo časa zadrževal. Aljehin 11 je šele proti koncu dopoldanskega igranja uspelo, da jo popolnoma Realiziral svojo premoč in vzel Pircu vse izglede na nadaljnji odpor. Pire je sicer partijo še prekinil, toda se ji- potoni brez igre udal.
Astaloš si je upal proti S p i c 1111 a n 11 u, kljub temu, da jo izboren poznavalec francoske igre, branili na francoski način. Poskus se mu jo obnesel in prestal je srečno vse težave središujice iu je kmalu prišel v zanj popolnoma ugodno končnico. Partija jo bila ob dveh prekinjena, popoldne pa sla se mojstra zedinila ua remis.
Maroczv jo iizgubil proti Flohru po daljšem odporu. Flohr se je branil z Aljeliinovo obrambo in prišel v boljšo pozicijo. V središnjict se je Maroczv prenaglil in to ga jo stnlo kvaliteto. Flohr je popoldne svojo premoč v končnici izkoristil in dosegel s tem v blejskem turnirju drugo zmago nad stnrim mudjarskini velemojstrom. Po tej partiji sta Flohr iu Kashdan dnin svojo partijo iz XIX. kola, ki v Ljubljani ni bila končana, remis.
Stanje po XX. kolu:
Aljehin 17, Bogoljubov 12, Kashdan 11 (1), Vidmar 10 in pol (1), Flohr, Niemcovič, Spiel-mnnn 10, Kostič 9 in pol, Maroczy 9. Stoltz 8 (2), Astaloš, Tartakovver H. Colle 7 in pol, Pire 6 fi)!
Jutri se vrši XXI. kolo v kalereni igrajo-Kiishdan:Spielmani\ Bogoljubov.-Mnroczv. Flohr-Aljehin, Pire:Kostič, Niemcovič:Slnltz. Colle:Tar-lakower in Vidmar:Aslaloš.
Zimski hro ašhi tečai
Ljubljana. 19 sepl. AA. Kr. banska uprava, relerat za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava tudi letos v zimskem času prirediti v LJubljani za krojače in šiviljo prikro.jevalne tečajo, ki ili bi vodil strokovni učitelj g. Krnile!j Alojzij. Vsak tečaj bi trajal okoli 0 tednov. Začetek te-Čajev sc bo naknadno določil. — Interesenti naj p n gin se svojo udeležbo ustmeno rdi pismeno pr! referatu za pospeševanje obrti, Liubliana S'ari trg si. 84. 1. nadstr., kjer dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila.	'
Pariški parfumi
v nevarnosti
Pariz, 19. sept. Tukajšnji tisk z zadoščenjem komentira vesl, da so delegacije Belgije, Danske, LeksemburŠke, Norveške, Holandsko in Švedske predložile občnemu zboru Zveze narodov resolucijo proti povišanju carinskih tarif. To se je zgodilo v zvezi z namenom Anglije, da poviša carine. Na francoske trgovce je prav porazno učinkovala prepoved uvoza luksuznega blaga v Anglijo. Ako se prepoved izvede, bo silno zadela francosko gos;w-darstvo. Anglija jc namreč najboljši odjemalec luksuznih izdelkov, snj je znašal lansko leto ta izvoz iz Francije v Anglijo 3.5 milijard frankov. Francosko ministrstvo trgovine se Je nujno bavilo s lo zadevo in minister je naročil francoskemu poslaniku v Londonu, naj obvesti angleško Zunanje ministrstvo, da bo Francija prisiljena branili se; ako Angleži ne odnehajo in izdajo prepoved, bo Francija dvignila carino na kavčuk, volno in slrjje. Angleška vlada ni v tem vprašanju »lovila še ni-kakega novega ukrepa.