Cena Wf» 1'-
Stev. 53.
V Ljubljani, ponedeljek 6. marca 1939.
Leto IV
Poslanica kneza Pavla Ameriki
Nocoj je za svetovno razstavo v New Yorku govoril po radiu knez-namestnik Pavle za njim pa predsednik vlade Cvetkovič
Belgrad, 5. marca. V vrsti državnih poglavarjev, ki so, ali ki še bodo govorili za začetek svetovne razstave v Newyorku, je jugoslovanski knez namestnik Pavle imel ob 19.30 po radiju naslednji govor za Združene države:
»Srečen sem, da se mi ob svetovni razstavi ponuja prilika, da izrazim svoje občudovanje ameriškim Združenim državam in njihovemu odličnemu predsedniku.
Ta velika razstava je sijajen dokaz kulturnega, socialnega in gospodarskega napredka velike ameriške nacije. Razstava je zgovoren primer resnice, da se sreča in blagostanje človeštva moreta razvijati samo v ozračju miru in s talnimi smiselnimi napori.
Prav tako sem vesel, da morem pri tej priliki pozdraviti vse Jugoslovane, ki žive v Združenih ameriških državah.
Naš paviljon na razstavi jim bo pokazal napredek in blagostanje njihove domovine in jih bo spomnil na staro domovino.
Iz srca jim želim srečo in vse dobro!«
Za knezom namestnikom je govoril predsednik vlade Dragiša Cveitkovič:
»Svetovna razstava v Newyorku, ki se bo pod imenom »Jutrišnji svet« odprla konec aprila, nam nudi priliko, da ameriškemu svetu pokažemo pri- i dobitve naše kulture ter da poudarimo duhovne 1
in gospodarske vezi, ki nas vežejo z velikimi ameriškimi narodi.
Izseljenci iz naših krajev, ki jih jo Amerika prijateljsko sprejela, so bili prvi pionirji pri ustvarjanju prijateljskih odnošajev in pri čedalje boljšem spoznavanju med nami in ameriškimi narodi. Postali so aktivni element ameriške gospodarske in kulturne delavnosti.
Zdravi in trezni pri poslu so kot delavci dali razmah kmetijski in industrijski proizvodnji Amerike. Zaposleni so v raznih krajih m pri raznih opravilih: v Louisiani so pokazali svojo brodarsko in ribiško sposobnost in so povzdignili trgovino z ostrigami; v Kaliforniji je po njihovi zaslugi napredovalo sadjarstvo; v Texasu, Minesoti in Arizoni delajo na farmah kot kmetje in cow-bovi; v Chicagu kot mlekarji; v Montani, Denveru, Michiganu in Pensilvaniji ter po drugih krajih kot rudarji; v Detroitu in Clevelandu kot industrijski delavci in organizatorji. Njihov prispevek k razvoju ameriškega gospodarstva ni majhen. Bili so tudi veliki delavci na kulturnem m znanstvenem področju in so dali ljudi, kot škofa Baraga, iznajditelja Tesla, prof. Suzalo, Pupina in druge.
Toda je še ©n pomomben moment, ki nas veže neposredno z ameriškim narodom. Jugoslavija ne more pozabiti žrtev, ki jih je ameriški narod doprinesel za zedinjenje našega ljudstva, ter velike vloge, ki jo je igral pri potegnitvi meja Wilson. Pomoč, ki so nam jo izkazali tudi po vojni z na-
menom. da se dvigne naše gospodarstvo in organizirajo naše socialne ustanove, je prispevala k učvrstiti gospodarskih, socialnih in kulturnih odnosov naše države z Združenimi državami Severne Amerike.
Naša razstava v Newyorku bo nudila sliko kulturne in gospodarske delavnosti jugoslovanskega naroda, da bi Amerikanci bolje spoznali svoje, jugoslovanske prijatelje. Pokazala bo razvoj naše kulture od srednjeveških spomenikov pa do sodobnih del naše umetnosti in kulture v splošnem. Tu bodo videli tudi naravne lepote naše države, folkloro ter naše turistične kraje, ki naj bi pritegnili nase tudi Amerikanci.
Posebna pozornost je posvečena prikazu naših gospodarskih bogastev in naše gospodarske delavnosti. Zamenjava dobrin med Jugoslavijo in USA še ni izkoristila vseh širokih možnosti. Trgovinska pogodba s Srbijo iz leta 1881, ki je bila edina pogodba z Združenimi državami, ne more danes zadovoljiti potreb ob spremenjenih gospodarskih odnošajih med obema državama. Naša razstava v Newyorku bo služila kot povod za pripravo nover trgovinske pogodbe, ki naj omogoči razvoj našega gospodarstva z USA na široki podlagi.
Pozdravljajoč pri tej priložnosti veliki ameriški narod, Be obračam na naše izseljence z željo, da v tej razstavi vidijo sliko domovine, ki nanje vedno misli!
Na občnem zboru sloeenske Kmečke zveze, ki šteje 80.000 članov
Dr. Korošec le govoril slovenskim kmetom
Celje, 5. marca.
Na danšnjem sijajnem obenem zboru Kmečke zveze, mogočne stanovske organizacije slovenskega kmeta, je imel voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, burno pozdravljen, naslednji go-
»Možje in fantje! Hvaležen sem vašemu predsedništvu, da me je povabilo na današnje zborovanje. Ravno tako sem hvaležen vašemu g. predsedniku za ravnokar izrečeni pozdrav in *a prijazen odmev, katerega je ta pozdrav našel med vami.
Čutim za potrebno, da najprej izrečem svoje občudovanje nad tem, kako je vaša organizacija ogromno narasla, kako je velika, kako je mnogoštevilna, kako je mogočna. 80.000 organiziranih kmečkih mož in fantov v enomilijonskem narodu, kjer je že samo 60% kmečkega prebivalstva: to je čudovito, to je izredno, to je edin-etveno.
Živimo v čudnih časih. Ves evet je postala ena sama velika, gorostasna kovačnica, kjer se mrzlično kuje orožje in zopet eamo orožje za bodočo vojno. Kuje se orožje za vojno na suhem, kuje se orožje za vojsko na vodi in pod vodo in kuje se orožje za vojno v zraku. Nihče ne ve, kdo bo to novo strašno vojno začel. Nihče ne ve k d a j se bo ta bodoča svetovna vojna začela. Toda ves svet se je hoji, ves svet trepeta pred njo. Naša kraljevina si ne želi vojne in v tej smeri se giblje tudi vsa njena zunanja in notranja politika. Ce smo dobili sedaj novo vlado, potem se ne bo v tem oziru prav nič, popolnoma nič spremenilo.
Kmetski narodi so miroljubni narodi, obenem pa so kmetski narodi tudi siromašni narodi. Agrarni narodi imajo mnogo krompirja, toda malo denarja (smeh). Zato si ne moremo tidati Maginotovih linij, ne Siegfridovib linij, — Jih sedaj, hvala Bogu tudi ni treba, ker smo obdani od samih prijateljev. Naše Maginotove in Siegfriedove linije, to so žive, strnjene čete naše nepremagljive vojske, ki jo sestavljate večinoma vi, kmečki fantje in možje. Pod vodstvom modrih častnikov ste vi naše upanje, naša moč in naša rešitev. Toda bodite prepričani, naša vlada bo s svoje strani storila vse, da se ▼ svetu in na naših mejah ohrani ljubi mir.
Mi sami lahko k temu pomagamo, 'da nikjer ne izzivamo, nikjer ne dražimo, kakor to zdaj pa zdai v svoji zlobi poskušajo znani levičarski elementi. V tem smislu sem za volitve obširno govoril in kakor vidim — z uspehom.
Nočem govoriti o tem, kako zelo se veselimo, da je prišla na dnevni red nova politika v razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi nočem govoriti o vsebini in cilju te politike, ker je to uradna politika sedanje vlade in o njej lahko dajejo veljavne izjave samo člani vlade.
Naša naloga je, da to politiko vlade z vsemi silami podpiramo, ne pa da jo otežujemo. Že se nepoklicani kot nekaki zdravniki-mazaci m nekaki premogočni strokovnjaki vsiljujejo za podobna vprašanja. Slišali smo že celo govornike, ki naravnost kvarijo politiko nove vlade m jo hočejo kompromitirati. Slon ne zna zalivati trave, a pohoditi jo zna.
Druga naša naloga je, da si ne domišlju-jemo. da sedaj, ko je zopet v našem političnem ozračju malo več svežega, svobodnega zraka, že smemo vse storiti, vse pisati in govoriti, kar kdo hoče. Položaj je preveč težak, vprašanja so
preveč kočljiva, da bi emeli izrabljati neomejeno svobodo. Najvišje načelo, po katerem se moramo vsi ravnati, nam mora ostati: »Blagoslov naše skupnosti, naše domovine.« Preko teh mej ne smemo skakati.
Ne vidim razloga, zakaj bi naša, po vsej državi razširjena stranka Jugoslovanska radikalna zajednica ne bila samo tako pomembna, kakor je bila do sedaj. Nasprotno. Mislim, da je pri reševanju velikih vprašanj še bolj potrebna, kot je bila do sedaj in, da je treba za njeno razširjanje in utrditev še bolj delati kot doslej.
Ne smgjo nas tudi motiti spremembe v vladah. V vseh trenutkih političnega življenja }e treba ohraniti mirno kri in dobre živce. Da vam, ki ste še po večini mladi, povem staro te-meljmo politično resnico: stalna, neminljiva je samo dinastija. Posamezne vlade in posamezni ministri pridejo in zopet gredo. Kakor delavci, kadar končajo svoje delo: oblečejo se, vzamejo klobuke in gredo. Za one, ki eo pametni, je še možno, da se vrnejo. Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več. Prosim, da se dobro razumemo, — mislim tu eamo na delavce in ne na ministre.
Svetovna vojna je zelo zrevolucionirala vse ljudi in duhove. Polagoma se zopet vračamo k zbiranju, enotnemu gledanju na vsa vprašanja, k enotni volji za ustvarjanje in zidanje. Vaša mogočna, brez primere močna organizacija je tudi tak razveseljiv pojav.
Čestitam zaradi nje državi, slovenskemu narodu, kakor tudi vam, dragi kmetje, možje in fantje!«
Predsednik madridske vlade Negrin vrhovni poveljnik ostankov rdeče vojske
Upor brodovja v Cartageni
Madrid, 5. marca. Uradni list rdeče vlade prinaša odlok obrambnega ministrstva. V tem odloku predsednik vlade Negrin kot predsednik ministrskega obrambnega odbora naslanja razpust oboroženih skupin v osrednjem in južnem delu ozemlja, ki je še pod oblastjo rdečih. Vsi obrambni oddelki bodo na novo organizirani in bodo stali pod neposrednim vodstvom predsednika vlade. Generalni štab bo odslej samo pomožni organ predsednika pri vodstvu zadnjega odpora. S tem so potrjene vesti o odstavitvi dosedanjega vrhovnega poveljnika generala Miaja in o prevzemu vrhovnega poveljstva po predsedniku vlade Nigrinu, ki zagovarja odpor do zadnje sile. Uradni list prinaša dalje povelje o mobilizaciji vseh moških od 16. do 45. leta.
msmm
I" ''
Sveti oče Pij XII. daje svoj prvi blagoslov 1 balkona Petrove cerkve
Valencijski radio je uradno sporočil, da je zaradi odstopa bivšega predsednika republike Azane prevzel njegovo mesto Martinez Bario. Vlada sedaj proučuje, kako naj izvede izvolitev no: vega predsednika republike.
Pariz, 5. marca. b. Vesti, ki so včeraj in danes prispele iz rdeče Španije, kažejo, da se je Negrin odločil za nadaljnjo vojsko proti generalu Francu. Zaradi tega je treba pričakovati novih vojaških operacij ter je v ta namen general Franco zbral okoli milijon vojakov. Največ jih je okoli Madrida. Pravijo, da bo general Franco najprej udaril na Madrid ter da se bo po padcu tega mesta lahko že proglasil za vladarja vse Španije.
Prvo svidenje Pija Xll. s Hitler;em
Novi vrhovni poglavar katoliške cerkve Pij XII. in voditelj nove Nemčije sta se spoznala osebno pred 19. leti, ko je bil Pacelli papeški nuncij v Miinchenu. Bavarska je tedaj preživljala, kakor vsa Nemčija, hude čase. Komaj se je bila končala krvava revolucija, ki je izbruhnila ob nasiljih komunistične diktature, katero sta vodila juda Eisner in Toller. Čeprav si dežela ni bila še opomogla od revolucijskih strahot, so jo že razjedali novi politični spori, v katerih so stale na eni strani demokratične stranke s centrumom, na drugi strani pa vse-nemci, ki so v Munchen poklicali maršala Lu-dendorfa. Hkratu pa je nastajalo novo gibanje, ki ga je vodil nepoznani bivši bojevnik Hitler.
Sedanji poglavar katoliške cerkve je imel v teh notranjih političnih bojih težavno stališče, toda je znal cerkvene koristi braniti ki zastopati zelo spretno in uspešno, kar mu je ne le na Bavarskem, marveč v vsej Nemčiji prineslo veliko prijateljev.
Meseca februarja 1920 je Hitler s svojima tedanjima najzvestejšima sodelavcema Feder-jem in Drexlerjem sestavil in razglasil program svojega gibanja. Ta program je obsegal 24 točk. Tedaj ga ni nihče jemal zelo resno, saj so različna gibanja nastajala iiste dni po Nemčiji kar noč in čez noč tudi izginjala. Toda začetnik narodnega socializma ie bil že tedaj prepričan o svoji zmagi in se je vedel kakor človek, ki mu je prisojena velika in odločilna vloga. Po razglasitvi svojega programa je nekega dne sklenil, da se bo začel pogajati... s samo Sv. stolico, da bi uradni cerkveni krogi podprli njegovo gibanje, ki je tedaj štelo komaj nekaj desetin pristašev.
Proti koncu februarja 1920 je poslal nunciju Pacelliju 30 tipkanih strani dolgo spomenico s prošnjo, naj to spomenico pošlje Sv. stolici. V njej je razlagal upravičenost in utemeljenost svojega gibanja ter zahteval zanj podporo Cerkve.
Hitler je zahteval v lej spomenici od Cerkve sledeče:
1. Vodilni cerkveni krogi morajo zapovedati, da preneha »nemoralna zveza med črnimi in rdečimi«, to sc pravi, politično sodelovanje med centrom in socialnimi demokrati v Nemčiji, in
2. da mora Sv. stolica delovati s svojim vplivom za priključitev Avstrije k Nemčiji, češ da bo s tem katolištvo v Nemčiji ojačeno, ker «e bo v Nemčijo vrnilo toliko in toliko milijonov nemških katoličanov.
V spomenici je bodoči voditelj Nemčije izjavil: »Če se to uresniči, bom jaz najmočnejša opora krščanstva, katero morem v Nemčiji rešiti samo jaz.« Pristavil je tudi, da je navzlic vsemu temu ohranil neizbrisen spomin na dunajskega katoliškega voditelja dr, Luegerja, češ da je ta prvi zbudil v njem protijudovska razpoloženja.
Nuncij Pacelli je spomenico sprejel in se najprej natančno informiral o novem gibanju in o njegovem voditelju, ki se je ponudil, da bo rešil krščanstvo v Nemčiji Čeprav podatki niso govorili o kaki zakoreninjenosti narodnega socializma v ljudstvu, je nuncij vseeno sprejel Hitlerja in imel z njim dolg razgovor. Hitler mu je takoj v začetku odkritosrčno izjavil, da ne razume ničesar o diplomatskih finesah, marveč, da je navaden preprost bojevnik (rabil je besedo »Frontschwein«), da pa začenja silno ljudsko gibanje, ki ga mora Cerkev podpreti, če noče izginiti.
Nuncij tega seveda ni mogel obljubiti, čel da se uradni cerkveni krogi, zlasti pa sv. Stolica ne smejo vmešavati v notranjo politiko Nemčije.'
Tako je poteklo prvo svidenje med bodočim papežem Pijem XII. in bodočim voditeljem Nemčije, narodni socializem pa je takoj po tem zgodovinskem svidenju zavzel svoje znano stališče do katoliške Cerkve in do krščanstva.
Barcelona, 5. marca. AA. Po zadnjih vesteh je v Cartageni prišlo do vstaje rdečega brodovja. Pomorske enote Francovega brodovja so zapustile danes Barcelono in odplule proti Cartageni, kakor hitro so zvedele, da je prišlo do upora. Po poročilih iz Cartagene se je poleg brodovja uprlo rdečim tudi civilno prebivalstvom. V zvezi s tem poudarjajo, da je vse rdeče brodovje zdaj v Cartageni.
Uspeh poljsko-romunskih razgovorov v Varšavi
Prekop od Baltiškega do Črnega morja
Varšava, 5. marca. Uradni obisk romunskega zun. ministra in njegovega posvetovanja s poljskim zunanjim ministrom Beckom so se končala danes. Snoči je poljski zunaiji minister priredil Gafencuju slovesno večerjo, na kateri sta oba ministra izrekla napitnice, v katerih sta poudarjala pomen romunsko-poljskega gospodarskega in političnega sodelovanja, s katerim morajo računati vsi veliki in mali, posredni in neposredni sosedje.
Glavni del romunsko-poljskih razgovorov je veljal poljskemu sodelovanju v Podonavju in pa
vprašanju o začetku del za prekop, ki 'bi vezal Baltiško morje čez poljsko in romunsko ozemlje s Črnim morjem.
Gofencu je za časa svojega bivanja v poljski prestolnici vodil razgovore z vsemi poljskimi krogi, ki prihajajo v poštev pri vprašanju o vzpostavitvi le od nekdaj zaželene prometne zveze med Baltikom in Črnim morjem. Po poluradnih poročilih je prišlo v zadnjih dnevih v Varšavi ne le do sporazuma, temveč tudi do podrobnih razgovorov.
Francoske volne priprave v Tunisu
Tunis, 5. marca. b. V tukajšnjih političnih krogih pripisujejo velik pomen prihodu generalnega prezidenta Maroka, generala Noguesa. Kakor poročajo, je njegov prihod v zvezi s konferenco poveljnikov francoske vojske v Tunisu, katere se bosta udeležila tudi generalni rezident Tunisa Labome ter vrhovni poveljnik vseh obrambnih eil v Tunisu, general Blanc. V ponedeljek bo ge-
neral Nogues obiskal južne kraje Tunisa ter si bo ogledal mejo med Tunisom in Libijo. Francija je v zadnjem času zgradila strateško važno obrambno črto povsod med Libijo in Tunisom.
Belgrad, 5. marca. m. Na današnjem -plenarnem sestanku upravnega odbora Glavne zveze obrtnih združenj iz vse države, je bil sprejet sklep o obveznem zavarovanju obrtnikov po vsej državi. Na sestanku je več govornikov zahtevalo obvezno zavarovanje mestnih kakor tudi podeželskih obrtnikov.
Odlična akademija slovenskih fantov in deklet
Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik senata dr. Anton Korošec
Ljubljana, 5. marca.
Veličastni in nepozabni dnevi lanskega mladinskega tabora v Ljubljani niso bili samo dokaz, da se je naša najmočnejša, najštevilnejša in edina res slovenska mladinska organizacija, ki vzgaja 'lovensko mladino ne samo telesno, ampak tudi duhovno, razširila med vse sloje naroda, zlasti pa med tisti sloj, ki je neizčrpen in nenadomestljiv vir naših delovnih moči. Ti dnevi so tudi v bleščeči luči pokazali, da z raznimi batinaškimi režimi ni mogoče udušiti v ljudstvu tistega ognja, ki so ga prižgale pridne roke naših idealnih in požrtvovalnih prosvetnih delavcev, ne pa morda umetno, za priliko narejeno navdušenje, ki se danes topi v silnem navdušenju in odpira vse registre svojih tako imenovanih tvornih elementov, jutri pa ni več sledu o Djem, ali pa morda životari kakor betežen starec, ki je samemu sebi v napoto. Po drugi strani pa ti dnevi niso prinesli napačnega prepričanja, kakor marsikje drugod, da je treba po napornem delu počivati na lavorikah zmage.
V znamenju teh dni ZFO in ZDK vršita svoje delo naprej. Na današnji II. akademiji, ki je bila v že pred tremi dnevi razprodani veliki unionski dvorani, sta ZFO in ZDK pokazali le del onega, kar ta ogromna družina zmore. Program, ki je obsegal 15 točk, je zahteval skrbnih in dolgih priprav. Glavno delo so pri tem nosili stari znanci: I. Kermavner, prof. Dobovšek in gdč. Kocjanova poleg vseh tistih fantov in deklet, ki so sodelovali. Del, ki je obsegal telovadne točke, je vodil Ivo Kermavner, ostali gimnastični del pa prof. Dobovšek in gdč. Kocjanova.
Tik pred osmo uro je stopil v polno dvorano voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, burno pozdravljen od tisočglave množice. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Na?, voditelj se je mladi množici prisrčno zahvaljeval. Za njim je stopil v dvorano ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, tudi prisrčno pozdravljen od množice. Med drugimi odličniki smo opazili podbana dr. Majcna z gospo, senatorja dr. Kulovca, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana, dr. Korošca Viktorja,
Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost!
Koroški borci se morajo trdo boriti za priznanje prostovoljstva
Celje, 5. marca.
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju se je zbralo danes zjutraj okrog 800 elanov Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju, da ponovno zahtevajo priznanje prostovoljstva. Zborovanje je vodil predsednik g. Brišček iz Celja, ki je imel polurni govor o delu koroških borcev za svobodo naše domovine ter podkrepil pravično zahtevo korp-skih borcev do priznanja prostovoljstva.
V imenu glavnega odbora LKB je pozdravil koroške borce polkovnik v p. g. And rej ka ter poročal o delu organizacije, v kateri je danes 4000 članov, vpisanih v 20 organizacijah, ki pa še ni dosegla priznanja prostovoljstva in se ni niti to vprašanje premaknilo t mrtve točke. Potrebni so dokumentancm dokazi, kajti brez teh dokazov ministrstvo vojske ne more posamezniku potrditi pravice prostovoljstva, /.ato naj vse krajevne organizacije zbirajo potrebne dokumente. Nato je našteval vsa pota, ki Jih je storilo vodstvo na merodajnih mestih, da bi prišlo čimprej do uresničenja želja vseh koroških borcev, o resolucijah, o intervencijah pri ministrih, narodnih poslancih itd. Glede zaposlitve borcev pri javnih delih pa je LKB dosegla pri g. dr. Mihu Kreku, da je bil izdan poseben odlok za savsko in dravsko banovino. Izražena je bila še želja, da bi .Judi naša privatna podjetja se spomnila naših borcev, jim pomagala do kruha in jim dala stalno službo. Na žalost pa podjetja na skrajno severni meji nimajo smisla in tudi ne potrebnega razumevanja, ker so našemu narodu tuja, zato tudi borce naše severne meje odklanjajo. 1 redsed-nik senata g. dr. Korošec in naša slovenska ministra g. dr. Miha Krek in Fran Snoj sta ob priliki intervencij v Belgradu obljubila vso pomoč. Prav tako sta obljubila svojo podporo minister vojske in mornarico armijski genom Nedič in general Marič, ki sta bila oba na ko-roški fronti. Predsednik g. polkovnik Andrej k a je svoj govor zaključil, da se bo po -0 letin morala uveljaviti povsod popolna enakopravnost. Vprašanje severnih borcev je častno, državno in jugoslovansko,^ ker so bili, so in bodo ostali zvesti čuvarji naše severne meje.
Po zborovanju je krenil velik sprevod, ka-teremu je korakala na čelu železničarska godba, v vojašnico Kralja Petra I. Tu je ze čakala koroške borce častna četa celjskega polkas polkovno zastavo in častniškim zborom. 1 o po zdravu polkovni zastavi 111 odigranju državne himne je spregovoril pomočnik poveljnika celjskega Jolka, polkovnik g. Defar. V svojem govoru je poveličeval hrabrost koroških borcev, branilcev naše severne meje, ter se spomnil nadlega poročnika Malgaja in vseh, ki so parni na braniku domovine. Navzoči so zaklicali vsem .rikratni »Slava!« Vojaška četa je izstrelila v čast padlim žrtvam trikrat salve, delegat ^e-ije koroških borcev pa je položil na spomenik koroških padlih vojakov venec.
Opoldne je sprejel delegacijo Legije koroških borcev predsednik senata gosp. dr. Anton Korošec, kateremu so delegati izročili na današnjem zborovanju soglasno sprejeto resolucijo Ista resolucija je bila poslana narodnemu poslancu in podpredsedniku narodne skupščine g Alojziju Mihelčiču ter merodajnim oblastem.
Vsam članom Vrtnarske zadruge javljamo pretužno vest, da je 4. marca umrla dolgoletna požrtvovalna članica, gospa
Marija Herzmansky
roj. štrubelj
Pogreb bo dane«, 6. marca, ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Večna pot St. 59, na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo jo v najlepšem spominu!
Združenje vrtnarjev t Ljubljani.
ki je zastopal rektorja univerze dr. Kušeja, predsednika apelacijskega sodišča dr Golio, dalje g. profesorja dr. Snoja, češkoslovaškega konzula g-Minovskega, francoskega konzula g. Reineranda in druge osebnosti.
Začetek akademije so z mogočnim glasom naznanile fanfare in takoj nato so pridrobile burno pozdravljene na oder gojenke, ki so izvajale rajanje z robčki. Ta dekletca so si s svojimi ljubkimi kretnjami na mah osvojila srca vseh.
Proste vaje sta ZFO in ZDK prevzeli letos od češkega Orla, ker sta nameravala iti na praški zlet, ki pa je zaradi znanih septembrskih dogodkov odpadel. Vaje, ki so lepe in zaradi velikega števila gibov težke, so sestavljene v šestorkah, ki prehajajo v trojke in na velikem prostoru gotovo zelo učinkovite, kar bomo videli na mladinskem taboru v Mariboru. V vaje je vpleten pozdrav »Bog živi, Bog!c, kar da še poseben izraz.
Izredno posrečena in učinkovita je bila ritmična gimnastika članic, ki je jasno pokazala, da težke in naporne vaje niso za ženski organizem, ki ne prenese sunkovitih in odrezanih gibov. Treba je računati z dejstvom, da vaje, ki so sestavljene v duhu tekmovalnosti, odnosno borbenosti, ženski ne odgovarjajo, pač mnogo bolj čista gimnastika. Prav to dejstvo je dobilo v današnji akademiji neizpodbitno potrdilo.
Pri mladih pa smo videli, da je delna gimnastika povezana z borbenostjo, tekmovanjem.
Največje priznanje pa je žela orodna vrsta, sestavljena iz znanih mednarodnih tekmovalcev, ki so se jim pridružile še mlajše moči. Brez dvoma bodo s smotrno vajo dosegli višino, ki nam Slovencem na mednarodnih tekmah gotovo ne bo delala sramote. Ti mladi telovadci se od starejših razlikujejo v tem, da so pri svojih izvajanjih kratki, jedrnati, explozivni in efektni, tako da je napor čim manjši, učinek pa kar največji.
Kot zadnja točka so bili motivi iz slovenskih narodnih plesov.
Akademija je pokazala, da delo, ki je bilo ovirano, gre svojo pot naprej in se ne ozira na preteklost, ampak v bodočnost.
Zahvalna služba božja za srečno izvolitev novega papeža
Maribor, 5. marca.
V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi je bila danes slovesna zahvalna služba božja za srečno izvolitev novega poglavarja katoliške cerkve, ki 60 se je poleg velikega števila mariborskih vernikov udeležili mariborski mestni župan g. dr. Alojzij Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, starešina okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, zastopniki ostalih državnih in samoupravnih uradov, zastopstvo Prosvetne zveze s predsednikom dr. Josipom Hohnjecem na čelu, delegacija Fantovskih odsekov, zastopniki gasilcev ter drugih prosvetnih in verskih društev.
Za uvod je pevski zbor mariborskih bogoslovcev zapel himno »Tu es Petrust, nakar je stopil na leco stolni dekan in prelat dr. Franc Cukala in spregovoril pomenljive besede o novem sv. očetu in o pomenu papeštva za cerkev in duhovno življenje vsega sveta. Sledila je slovesna pontifikalna maša prevzvišenega gospoda dr. Ivana Jožefa Tomažiča ob asistenci duhovščine. Po sv. opravilu je cerkveni pevski zbor zapel sTebe Boga hvalimo«, slovesnost pa je bila zaključena z molitvijo za novega papeža Pija XII.
Ustanavljanje novih veleblagovnic - prepovedano
Belgrad, 5. marca. Prejšnja uredba o veleblagovnicah je potekla z novim letom 1939. Ministrstvo za trgovino in industrijo je s svojim razpisom prepovedalo izdajanje dovoljenj za nove veleblagovnice tudi po poteku veljavnosti omenjene uredbe. Ker pa se je bilo vseeno bati, da bi kdo ustanavljal nove blagovnice, je v soboto ministrski svet na predlog ministra za trgovino
in industrijo g. Jevrema Tomiča podpisal uredbo o prepovedi ustanavljanja novih veleblagovnic v naši državi. Ta sklep vlade je za naše gospodarstvo izrednega pomena in ga bodo trgovci po vsej državi pozdravili, ker je končno prinesel jasnost v tem vežnem za naše gospodarsko življenje perečem vprašanju.
Ljubljana od včeraj do danes
Marec ali	sušeč	je	na vso	moč muhast mesec.
Vsako leto se	potrdi	opazovanje	našega starega pes-
nika Valetina Vodnika o marčevih domislicah, ki jih je označil v tisti pesmi o kosu, ki gnezdo znaša, in breznu, ki »lepo gori gre«.. Včeraj je še tako lepo sijalo sonce, tudi davi se ni obetalo še nič hujšega, popoldne pa se je vse naglo spremenilo. Vreme se je obrnilo. Priteple so se sive, snežne megle, ni trajalo dolgo, ko so začele izpod neba rojiti bele mušice. Na tleh se kljub gostemu metežu niso mogle obdržati, sonce zadnjih dni je zemljo že preveč segrelo. Le tam po Rožniku in po Gradu se je čez travo vlegla drobna sivkastobela plast. Ni samo snežilo, burja je nosila med snegom tudi deževne kaplje. Bilo je bridko mrzlo, kar so zlasti neprijetno občutili tisti ljudje, Id so bili zunaj na sprehodih ali pa na nogometnih igriščih; no, teh pa ni bilo posebno veliko. Po tramvajih se je kar trlo ljudi,	ki so	se	vozili k	svojim znancem na
obiske (k?ko prijazni	in	pazljivi	postanejo ljudje do
svojih sorodnikov ob pustem vremenu, ko se ne vedo kam dejati!), hodili so v kino in gledališči sta bili dobro zasedeni. Seveda so si ljudje krajšali čas tudi po gostilnah, kjer so preživeli veselo popoldne.
V stolnisi je bila zahvalna maša
Dopoldne ob 9.30 je bila v stolnici zahvalna služba božja ob srečni izvolitvi novega papeža Pija XII. Svete maše se je udeležilo veliko šte-
šah
Na šahovski tekmi za prvenstvo Estonske si je osvojil prvo mesto Raud z 115 točkami od 15 dosegljivih. Na turnirju ni sodeloval Keres, ker se je udeležil zadnjega šahovskega boja v Moskvi.
Šahovski boj za prvenstvo Finske ni prinesel zmagovalca. Prvo mesto so zasedli kar trije s 4.5 točkami od 6 dosegljivih, in sicer Kaile, Ojunen in Rasmusson.
Na jubilejnem turnirju L. Collijna v Stockholmu je zmagal Stolz s 7 točkami. ,V devetih partijah je izgubil le dve točki.
Dvoboj med Stahlbergom in Cnrlsonom v Goteborgu se je končal neodločeno z 1:1 in tremi remisi.
Prvenstvo Pariza si je osvojil te dni Raiz-raan z 8.5 od 11 dosegljivih točk. Na tem turnirju je sodeloval tudi brat našega mojstra iz Zemuna Sergeja Matveja in je dosegel četrto mesto.
Prvak Avstralije je zdaj Koshnitzky, ki je na zadnjem turnirju za prvenstvo Avstralije dosegel celi dve in pol točki več kot pa prejšnji avstralski prvak Purdy.
Madžarski šahovski mojster Lajoš Steiner, ki je preteklo leto sodeloval tudi na turnirju v Ljubljani, je odpotoval v Avstralijo, kjer se misli za stalno nastaniti. '
Kashdan in Morowitz sta v Newyorku igrala dvoboj, ki se je končal z 2:5. šest partij je bilo neodločenih.
Nedelja številnih zborovanj v Maribora
Občni zbor Muzejskega društva
Danes predpoldne je bil v prostorih Študijske knjižnice redni občni zbor mariborskega Muzejskega društva. Občni zbor je pričel dolgoletni predsednik prelat dr. Franjo Kovačič in pozdravil zastopnika mestne občine in g. župana, obrtnega referenta dr. Senkoviča, nakar je podal predsedniško poročilo, v katerem je poudaril velikanski uspeh, ki ga je društvo s pomočjo mestne občine doseglo s tem, da je za muzej dokončno dobilo reprezentativne prostore v mariborskem gradu. V zvezi z novim muzejskim domom je društvo opravilo ogromno delo, ki je bilo potrebno, da se je izvršila preselitev prvega dela muzeja v nove prostore, prav tako veliko delo pa je zahtevala nova razmestitev predmetov in katalogizacija. Muzej potrebuje še mnogo dopolnitev, zlasti prirodo-pisni del, in zato apelira na naše lovce, ribiče in turiste, da pri tem dopolnjevanju po svojih močeh sodelujejo.
Tajniško poročilo je podal prof. Baš, ki je omenjal, da je bilo glavno delo preteklega leta urejevanje muzeja, nova razdelitev muzejskega gradiva na posamezne skupine in smotrna dodelitev prostora temu gradivu v grajskih prostorih. V prihodnjem letu bodo v gradu adaptirani novi prostori, za katere je materijal že pripravljen in sortiran. Za javnost se bo muzej odprl v nedeljo, 12. marca. V tej poslovni dobi je izšel prvi del težko pričakovanega muzejskega kataloga, ki bo, ko bo dokončan, obsegal kakih 600 strani z znanstvenim obširnim uvodom.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik gosp. Baumgartner. ki je navajal, da ima društvo 456 članov. Knjižničar g. ravnatelj Janko Glaser je poročal, da se je število zvezkov društvene knjižnice povečalo za 53 številk. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zastopnik mestne občine gospod dr. Senkovič ter izrazil zahvalo in pozdrave gosp. mestnega župana, nakar je bilo sklenjeno, da se z občnega zbora pošlje zahvala g. mestnemu županu dr. Juvanu in finančnemu referentu mestne Občine g. ravnatelju Fr. Hrastelju za vso njuno veliko razumevanje za potrebe mariborskega muzeja.
Zborovanje Slovenskega obrtnega društva
V Narodnem domu je bil v soboto zvečer občni zbor Slovenskega obrtnega društva, ki ga je vodil predsednik Ivan Sojč. Navzoči so bili tudi predsednik obrtnega odseka Zbornice TOI g. Ogrin, zastopnik Zveze obrtniških društev g. Iglič iz Ljubljane, zastopnik mestne občine dr. Senkovič in zastopnik zbornice Bureš. V svojem pregledu o društvenem poslovanju je predsednik Sojč omenjal škodo, ki jo mariborska kaznilnica s svojimi delavnicami povzroča mariborskim obrtnikom, in jo je zato označil kot največjega škodljivca mariborskih obrtnikov. Dotaknil se je tudi vprašanja učiteljev na obrtni nadaljevalni šoli in poudaril, da bi bilo potrebno kot učitelje nastavljati tudi moj-gtre za strokovni pouk. Obrtniška razstava na lanskem Mariborskem tednu je lepo uspela ter se zahvaljuje upravi MT za vso naklonjenost in pomoč.
O društveni blagajni je poročal g. Eman Ilich. Društvo je imelo 28.700 din dohodkov, izdatkov pa 26.972 din. Proračun za prihodnje leto. predvideva 6000 din dohodkov in toliko izdatkov. Sledila so poročila odsekov. Za prosvetni odsek jo poročal Pahernik, za gospodarski odsek Jemec, ki poroča, da bo 8. septembra obrtniška tombola, katere čisti dohodek se bo porabil za sklad za zidavo, obrtniškega doma v Mariboru. V zvezi z gradnjo doma predlaga, da se osnuje posebna zadruga. Za socialni odsek je poročal Knez za propagandni odsek pa Jagodič. Nato se je oglasil k besedi predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI g. Ogrin, ki se je bavil z borbo za izboljšanje razmer obrtniškega stanu in z obrtniškim starostnim zavarovanjem. Dalje so govorili še Iglič, ki pravi, da je v Sloveniji 17.000 obrtnikov in 11.000 šušmarjev, dr Senkovič za mestno občino, nato pa so sledile volitve, ki so bile precej burne. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Sojč, za podpredsednika pa Besak. V odboru so: Jemec, For-sterič, Fidler, Rajher, Robinšak, Juratič, Gustinčič in Semko. Namestniki so: Horvat, Kašan, Betka Lešnikova. Nadzorni odbor tvorita: Koter in Vah-tar, Predsednik razsodišča je Bureš, načelniki odsekov so: Pahernik, Jemec, Knez in Jagodič.
Slovenska šahovska zveza se bo včlanila v Jugosl. šahovsko zvezo
Danes predpoldne so pri Orlu zborovali slovenski šahisti, ki so imeli občni zbor Slovenske šahovske zveze. Občni zbor je vodil predsednik Ciril Vidmar, tajniško poročilo je podal Nande Bizjak. V zvezi je včlanjenih 23 klubov s 700 člani, od katerih je 501 član vereficiran. O zvezini blagajni je poročal Ivan Bolhar, ki je povedal, da znaša zvezino premoženje 8553 dinarjev. Za tehnični odsek je poročal Julij Erker.
Po poročilih je občni zbor razpravljal o vstopu v Jugoslovansko šahovsko zvezo. Sprejet je bil sklep, da postane Slovenska šahovska zveza pod-zveza Jugoslovanske šahovske zveze. S tem preneha zveza obstojati kot samostojna organizacija in se včleni v enotno organizacijo vseh jugoslovanskih šaliistov. Prihodnji občni zbor bo v Trbovljah Sledile so volitve, pri katerih je bil za predsednika izvoljen Ciril Vidmar, za odbornike pa Bizjak, Erker, Korban, dr. Čeplak, Samobor, Kovač, arh. Zupan, Bezrukov, Bajec in Hren. Revizorji so Kozinc, Kragelj in prof. Sila.
Končno še avtomobilist
fclani mariborske 6ekclje Jugoslovanskega avtomobilskega kluba eo zborovali danes predpoldne v lovski sobi hotela Orel. Zborovanje je vodil predsednik Pinter.
V svojem poročilu je predsednik omenjal, da letos ni bilo običajnih turnej v inozemstvo, opustile so se tudi ostale športne prireditve. Pač pa se bo v letošnjem juliju klub odzval vabilu in se udeležil turneje v Nemčijo. Sodelovali bomo pri velikih avtomobilskih dirkah v Nilrnbergu. Sekcija je s klubom sodelovala za dvig naše motorizacije in pri vseh prilikah nastopala -*a ustanovitev pogojev za razvoj motorizacija.
vilo ljubljanskega občinstva, opazili pa smo tudi mnogo naših odličnih osebnosti.
Klalo dela na reševalni postaji
Na reševalni postaji današnjo nedeljo ni bilo posebno hudega dela. Reševalci eo morali posredovati le v osmih primerih. Prepeljavali so le bol* nike z notranjimi boleznimi. Mnogo meščanov je v zadnjem času že obolelo za gripo, ki v inestu še vedno precej razsaja. Nesreče kronika ni zabeležila danes nobene.
Ljubljanski šahisti so premagali mariborske v razmerju 9,5:2,5
Maribor, 5. marca.
Kakor poročamo na drugem mestu je bil danes dopoldne v hotelu »Orek občni zbor Slovenske šahovske zveze. Popoldne pa je bila medmestna šahovska tekma Ljubljana :Maribor-Celje. Ljubljančani so visoko zmagali v razmerju 9 in pol : 2 in pol. Posamezni rezultati so:
Vidmar Milan jun (LŠK) premagal Zupana (MŠK). — Furlani (LšK) premagal Gabrovška (CŠK). Preinfalk (LšK) premagal Kukovca (MŠK) Marek (LŠK) premagal Ostanka (MŠK). Peterman (LŠK) premagal Lobkova (MšK). Gerzinič (LŠK) premagal Diehla (CŠK). Klokan (LŠK) premagal Detička (CŠK). — Neodločno so se končale igre: Šorli (LŠK) : Cijan (CŠK). Sikošek (LŠK)
: inž. Sajovic (CŠK). šiška (LŠK) : Stojanšek (MŠK). Požar (Mm. šah. ki. Ljublj.) : Bien (MšK) Hren (Šempetrski šah. klub, Ljubljana : Schnei* der (CŠK).
Od Mariborčanov niti eden ni premagal gostov. Vidi se, da imajo Ljubljančani mnogo večjo rutino na šahovskem polju kakor Mariborčani. Tekma je trajala od pol2 do pol 8 zvečer. Vodja je bil prof. Sila.
Za predsednika kluba poslancev JRZ je bil izvoljen minister Vojko čvrkič
Belgrad, 5. marca. AA. Dane« ob 10 dopoldne je bila seja kluba narodnih poslancev JRZ v dvorani finančnega odbora narodne skupščine. Pozivu na sejo eo se odzvali narodni poslanci JRZ v polnenm številu, kar je ugotovilo več govornikov ter podčrtalo, da so s tein narodni poslanci pokazali najbolj pohvalno svoj interes za strnjen nastop in bodoče plodno delo kluba. Sejo je otvo-ril v svojstvu dosedanjega podpredsednika kluba minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič. V svojem pozdravnenm govoru se je g. Tomič zahvalil vsem narodnim poslancem na njihovem dosedanjem zavednem delu v narodni skupščini, dosedanji tajnik kluba JRZ Ljubomir Pantič pa je prebral zapisnik zadnje seje kluba, ki je bila dn« 16. januarja 1939, katerega so navzočni člani vzeli na znanje in odobrili. Predsedujoči g. Tomič je dal nato besedo predsedniku vlade in dosedanjemu predsedniku kluba Dragiši Cvetkoviču. Predsednik vlade je v, svojem govoru obrazložil dogodke in spremembe, ki eo se izvršile po zadnji seji kluba. V svojem govoru je predsednik vlade obrazložil narodnim poslancem politični položaj in poudaril posebno naloge, ki jih mora vlada izvesti. Poudaril je, da nobene spremembe ne morejo skaliti soglasnosti ter trajnosti politične stranko JRZ, discipline v njenih vrstah in v prvi vrsti tovariške enodušnosti, ki se je najbolj pokazala v dneh. ko je bila tako soglasno odobrena nova vlada, ki so jo narodni poslanci z vsemi silami podpirali v njenem delu v narodni skupščini. Pri nas ni nobenega omahovanja, je dejal predsednik vlade. Pokazali 6mo popolno odločnost in zavestno razumevanje novih nalog, ki so nam naložene, in katere je že v začetku imela naša stranka v programu za popolno ureditev političnih razmer v državi. Na tej poti vztrajamo braneč osnov*-- smernice programa JRZ. Mi se trudimo, je dejal dalje predsednik vlade, da vsi tovariši narodni poslanci popolnoma razumevajo pomen programa dela nove vlade, in smo prepričani, da. bodo to njeno delikatno nalogo s polno modrostjo in dobro voli« ter taktom, čuvajoč pri tem harmonijo in disciplino kluba, podpirali.
Narodni poslanci eo frenetično pozdravili g. predsednika^ vlade tako pri njegovem prihodu na govornišk oider. kakor v vseh važnih momentih njegove obrazložitve. Ob koncu njegoveca govoru se je predsedniku kr. vlade predsedujoči g. Tomič zahvalil v imenu svojih tovarišev in v imenu kluba za njegovo požrtvovalno dosedanje delo ter poudaril, da bo klub tudi v bodoče podpiral delo predsednika vlade.
Nato je g. Tomič predlagal kandidacijski odbor, ki je predlagal nato odbor v 6ledeči sestavi:
za predsednika Vojko Cvrkič, minister brez listnice,
za podnredsednike: dr. Vekoslav Miletič, T»-met - beg - Gavran Kanetanovič. Franc Gabrovšek, Joco Georgljevič in Tihomir Vasič,
za tajnike: Velimir Popovič, Nehu Šahmiagira, Marko Kranjc, dr. Mladen Miloševič in Lazar Ko-stič,
za blagajnika Mimitrije Mirkovič.
Ožji odbor: Franc Žehot. dr. Albin Šmajd. Rudolf Smersu, dr. Milan Stijič, dr. Milovan Grba, Ljuba Kostrenčič, Bečir Zinlagič, dr. Bogdan Mi-ljuš, Lazar CrnjiS, Aca čipiko, Šejat Jovo, Cevzija Kapetanovič, Šeramet Asim. dr. Sava Besarovič, Bogoljub Sremčevič. Zarija Joksimovič, Uroš Do-der, Mustafa DurgutoviČ. Drasroljub Pantovič, Aleksander Ilič, dr. Milan Budišin, Dušan Pantovič, Drag. Cvetkovič. Ljuba Ožinovič, Stojadin Dimitrijevi?, Mihailo Kalomatijevič, Ilijaz Aguševič in Bogdan Nedič.
Plenum kluba je sprejel z vzklikom predloženo listo.
Nato je bila ob 12.80 seja zaključena.
Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za predsednika ravnatelj Krejči, prvi podpredsednik je Pugelj, drugi dr Šnuderl, blagajnik dr. Marin, odborniki dr. Ploj, B. Pogačnik, Hutter, Rozina, Miloš. Oset, inž Fridau, dr. Pfrimer, dr. Kemavli in I. Gračner. Na predlog dr. Marina se votira za dom avtomobilistov v Mariboru 70.000 din.
Stran 3,
Od tu in tam
V	93 držav v Evropi in izven nje prodaja svoje blago naša država. Toda le 14 držav je takih, ki zavzemajo v tablici kupcev vsaj 1% našega skupnega izvoza. Prav te države bo zastopane v našem izvozu 6kupaj z 92%. Najboljši kupec naših proizvodov je Nemčija z Avstrijo. Ima namreč prvo mesto s 42%. Na drugo mesto je stopila Anglija z 9.61%. Slede Češkoslovaška, Belgija Italija, Združene države, Madžarska, Grčija, Holandija, Švica, Poljska, Francija in Romunija. Lanski izvoz se je v primeri s predlanskim močno spremenil. Povečal se je izvoz v Nemčijo, zmanjšal pa v Italijo k: je predl?nskim zavzemal še drugo mesto, lani pa ie bila šele na petem. Pač pa je Anglija od petega mesta napredovala na drugo Zlasti pa je padel jugoslovanski izvoz v Francijo. Predlanskim je b’Io izvoženega blaga za 330 milijonov, lani pa le za 33.
Zverinski zločin, ki je bit izvršen nad 'remi ženskami v Hetinu na romunski meji, je zaposlil ves policijski aparat v tem delu _meje. Strašne rane so bile prizadejane s sekiro ženi, materi in stari materi kmeta Bukorja Tret;o starko je ubijalec tako silovito udaril, da ni mogel sekire več Potegniti iz glave. Policija je našla na 6ekiri^ več prstnih odtisov in misli, da bo zločince kmalu imela » v rokah. Po vsei verjetnosti gre za maščevanje ciganov, ki 60 že lani zapretili Bukorju, da se bodo nad njim maščevali zaradi neke krave. Cigani so >'i'ii namreč kravo od njega kupili, pa so že čez nekaj dni prišiti zahtevat denar nazaj, češ, da je krava noginila. Bukor je zahteval, naj mu pokažejo kožn krave, da se bo prepričal in potem vrnil denar, *°da cigani o tem niso hoteli ničesar slišati. Zapretili so mu z maščevaniem. Izvršili 60 ga, kajti vse drugo v hiši so pustili nedotaknjeno.
Z vlakom je trčila drezina na železniški progi blizu Prilepa. Na drezini so se peljali nadzornik Pyoge, železniški uradnik, šofer in njegov pomočnik. Zaradi megle in dežja niso opazili, da jim prihaja nasproti tovorni vlak. Šele kakih 50 metrov Pred seboj je šofer zapazil vlak in začel zavirati. Toda trčenje je bilo neizbežno. Streha drezine se je takoj sesula na potnike, nakar jo je lokomotiva še nekaj časa rinila pred seboj. Dva potnika na ^rezini sta bila težje ranjena, ostala dva pa lažje.
Prava borba za milijone se od^-rr« te dni v industrijskem mesta Leskovcu v Srbiji. Poročali 6mo že o milijonih Gorče Petroviča, ki je poskusil svojo srečo kot navaden delavec in si sčasoma, ko Jnu je šlo vse po sreči, postavil več tovarn in si nakopičil veliko bogastvo. f,e nesrečo je imel z edinim sinom, ki je bil umobo‘!en. Sin je pred 14 dnevi umrl. zapustil pa ženo e tTemi otroki. Ker je bil Milan Petro,vič umobolen, skušajo sedaj številni sorodniki razveljaviti njegovo oporoko, 6 katero je postavil svojo ženo in otroke za dediče. Čeprav se temu protivi Milano.va mati, ki še živi, in katera pravi, da bo tudi vse svoje premoženje zapustila sinovim otrokom, se divja igra nadaljuie Zaposleni so vsi odvetniki, kar jih je v mestu. Sorodniki imajo velik apetit, kajti zapuščina je vredna po približnih ocenah 25 milijonov dinarjev...
Sredi kavarne je z nožem oklal svojo ženo ključavničar Vladimir Markovič iz Topole. Nedolgo tega se je bil z Jelisaveto oženil kljub temu, da njeni starši niso bili z ženitvijo zadovoljni^. Z ljubosumnostjo, ki ga je vznemirjala, pa si je Markovič ženo odtujil. Slednjič je pobegnila in. se vrnila k očetu. Pa jo je spet preprosil in 6e je z njim vrnila v Topolo. Odšla sta v kavarno in se zabavala. Glede odhoda v kinematograf pa sta se nekoliko sptJa. Markovič jc v hipu pograbil kuhinjski nož in z njim zadal ženi sedem vbodov. Mesaril bi še naprej, če mu ne bi gostje iztrgali iz rok noža. Težko ranjeno ženo 60 prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla.
Karnevalske prireditve v Beli Cerkvi so bile kot nalašč v veliko veselje žeparjev, ki so 6e v mesto natepli od vseh vetrov. Bilo jih je cela tropa, vendar pa so jih šest, ki so bili bolj nespretni.
»Mi smo slovenske zemlje orači«
Veličastna manifestacija kmečke misli na zborovanju Kmečke zveze v Celju
Celje, 5. marca.
V	v«/iki dvorani Ljudske posojilnice se je zbralo danes ob 10 dopoldne okrog tisoč zastopnikov slovenskega kmeta, da slišijo poročilo o delu svoje stanovske organizacije in da dajo novih misli, novih predlogov onim, katerim se zaupajo, vodstvu organizacije. Nekaj minut po 10. uri (e zaoril po dvorani mogočen vzklik: »Živijo dr. Korošec!«, »Živio naš narodni voditelj!«, ko se je pokazal naš voditelj dr. Anton Korošec v spremstvu bana gosp. dr. Marka Natlačena, okrajnega glavarja g. dr. Ivana Zobca in policijskega predstojnika g. Tornerja ter stopil pred oaer, kjer se je pozdravil s funkcijcnarji Kmečke zveze. Navdušene aplavze našemu narodnemu voditelju je prekinila naša delavska godba iz Pečovnika, ki je zaigrala himno Kmečke zveze. Takoj nato je pričel zborovanje agilni predsednik Kmečke zveze in narodni poslanec gosp. Brodar, ki je izrazil posebno veselje v imenu vseh zborovalcev, da se je tega stanovskega in za slovenskega kmeta tako važnega zborovanja udeležil naš narodni voditelj gosp. dr, Anton Korošec (dolgotrajni aplavzi), nadalje pozdravil bana g. dr. Marka Natlačena, okrajnega glavarja g. dr. Ivana Zobca, senatorja g. dr. Kulovca, policijskega predstojnika g. Turnerja, predsednika kmetijskega oddelka banske uprave ing, Podgornika, zastopnika Zadružne zveze g. prof. Ant. Cestnika, ing. Koširja, zastopnika Kmetijske zbornice g. Bergerja in druge. Nato je prečital brzojavne pozdrave, ki sta jih poslala ministra dr. Miha l^rck in
in čestitke vsem zborovalcem, brzojavne čestitke pa | sta poslali zborovalcem tudi Zveza absolventov kmetijskih šol in Prosvetna zveza iz Ljubljane. Z manifestacijami so bile sprejete brzojavne pozdravke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in notranjemu ministru g. Dragiši Cvetkoviču, kmetijskemu ministru g. ing. Nikoli Bešliču, gradbenemu ministru g. dr. Mihi Kreku, ministru brez portfelja g. Snoju Francu in slovenskima škofoma g. dr. Gregoriju Rožmanu in g. Jožefu Ivanu Tomažiču.
Viharno pozdravljen je spregovoril voditelj gosp. dr. Anton Korošec.
Za dr. Korošcem je pozdravil zborovanje g. ban dr. Marko Natlačen ter čestital Kmečki zvezi za tako uspešno delo. Od svoje strani je g. ban obljubil vso stvarno in moralno pomoč in izrekel željo, da bi Kmečka zveza s svojim delom služila držav: in narodu in svojemu kmečkemu stanu. Navduševalen govor g. bana so zborovalci navdušeno pozdravili.
V	imenu Zveze združenih delavcev je pozdravil zborovalce delegat g. Pirib ter izrekel, da bi se slovenski delavci, ki izhajajo prav tako s kmečke slovenske zemlje, ostali zvesti tej zemlji, zvesti pa tudi idejam, katerih ee oklepa naš kmet.
Zastopnik Zadružne zveze g. prof. Anton Cestnik je zborovalcem izročli pozdrave v imenu Zadružne zveze ter v lepem govoru orisal pomen
Franc Snoj; klub slovenskih poslancev pa je poslal po I zadružništva za kmečki stan. Tudi prof. Cestnika svojem zastopniku g. Brodarju posebne izraze veselja govor so zborovalci navdušeno pozdravili.
Sledilo je obširno poročilo predsedstva, ki ga je podal agilni predsednik Kmečke zveze aarodni poslanec g. Brodar. Lanska zborovauja so pokazala veliko delavnost Kmečke zveze,_ zlasti njenih podeželskih organizacij. Po vseh župnijah so danes vodilni ljudje iz kmečkih vrst zainteresirani za Kmečko zvezo- Vzporedno s tem delom pa je e pomočjo osrednjega vodstva MKZ skrbelo tudi za razvoj mladinskih odsekov. Rezultat tega dela je 30 na novo ustanovljenih MKZ. 46 odsekov MKZ in 28 pripravljalnih odborov, ki imajo pravila že potrjena. Kmečka zveza je priredila v preteklem letu veliko tečajev, katerih se je udeležilo okrog 8000 članov, kar znaša povprečno za vsako edinico 94. Pri vseh tečajih je sodelovalo okrog 150 predavateljev.
Nato je predsednik poročal o uspešnih tečajih v Ljubljani, o stro-kib tečajev, o knjižnici, o koledarčkih, o »Oraču« in društvenih znakih. Te znake je naročilo nad 10.000 članov. Zanimivo je bilo tudi poročilo o zunanjih prireditvah, ki jih je imela Kmečka zveza v okviru okrajnih odborov. To so bili kmečki tabori, ki so bili^gtas naroda samega. Zanimivo je bilo tudi poročilo o notranjem delu Kmečke zveze, o uspešnem posredovanju glavnega odbora za rešitev vseli vprašanj, ki zadevajo našega kmeta, o tesnih stikih s kmetijsko zbornico, o noveli ULKD in o uredbi o izmenjavi platišč itd.
Na današnjem zborovanju je bila soglasno sprejeta tudi resolucija, o kateri pa bomo zaradi obširnoeti poročali drugič.
Lojze štandeker: »Prevara«
Ljubljana, 5. marca.
Dramsko gledališče je bilo enoči prav, dobro zasedeno. Doživeli smo premiero drame, ki jo je napisal član mariborskega gledališča Lojze Stan-deker. Občinstvo je izvirno slovensko dramo sprejelo prav toplo. Avtor, ki je bil osebno navzoč, je moral po vsakem dejanju prihajati pred zastor.
:>Prevara« je štandekerjeva prvenka, ki pokaže, da je mladi pisatelj nadarjen. Vsebinsko nam razgrne kos življenja v štajerski vasi; sloni na ljubezenskem konfliktu med služkinjo, ki se je bila vdala gospodarju, med vročekrvnim in slepo strastnim Lemežem in med mladim fantom, ki se je bil vrnil iz Francije. Delo stoji pomembno nad gladino ljudskih iger. kljub temu, da razodeva mnogo začetniških šibkosti in neizglajenosti. Lik Ivana Lemeža je izdelan le v obrisih, ni v njem življenjske polnosti, ki bi nam utegnila prepričljivo raztolmačiti njegovo strast in početje. Ravnanje posameznih oseb se zdi pogosto nelogično, ker avtor od ene odločitve do druge ni znal razpeti psihološkega mostu. Še najboljša je oseba Trezine sestre Pepe. »Prevara« pa je opravila eno plat naloge prav dobro: podala nam je svojsko vzdušje panonske vasi, z njenim čudnim, zakrknjeno trmastim erosom, ki muči ljudi in ne pozna strahu pred zločinom. Tod se človek za greh odloča tako lahkomiselno, še zločin nima tiste peze. Tudi
pokoro ljudje zlahka jemljejo na svoja ramena. Štandeker v »Prevari« ni ostro moraliziral, v vsaki osebi je znal poiskati dobro jedro, ki ga je bil plevel prerasel le za kratek čas. Ta pravični pogled in to pametno življenjsko tehtanje izpričujeta, da bo avtor utegnil dati v bodočnosti še dela, ki mu bodo zagotovila v naši dramski literaturi vidno mesto, če bo znal dobiti še nekoliko več pisateljske rutine! Za prvenko pa je njegova drama kar zadovoljiva.
Igralci ljubljanske drame so svoje naloge opravili prav dobro. Najboljšo kreacijo večera je z vlogo Pepe dala P. Juvanova. Prav dobra je bila bolehna Letneževa žena Treza, ki jo je igrala
Pomagaj staviti slovenski prosvetni dom v Ljubljani!
Filmi
»Sleparjev romanc (Union). To jo v bistvi) nem film, v katerem posamezne prizore ob strani razlaga in sebe hvali njegov avtor in režiser Saša Guitry. Zato je delo kljub vsem besednim akrobacijam tega pariškega poljudovskega gledališkega in filmskega mojstra utrudljivo in dolgočasno za občinstvo, ki po večini ne razume francoščine, naj bo še tako lepa. Po vsebinski plati je ta film do dna nemoralna zadeva, ker postavlja nepoštenje v vseh oblikah za življenj-
V. Juvanova. Lemeža jo igral Potokar, ki je imel	toga	načela	pride	glavni	junak
težko delo, ker je moral poiskati v precej bledo zarisanem liku trdnejših in oprijemljivejših točk, da bi ponazoril podobo kolikor toliko živo in resnično. Tudi ostali, N. Gabrijelčičeva kot Tina, Sever kot njen mož, Presetnik kot Drobejev Tone in Rakarjeva kot njegova mati so svojo nalogo opravili zanesljivo. M. Boltarjeva je bila sama na sebi odlična, pozna pa se. da ji »ruralne« vloge ne ustrezajo docela, ker v njih vselej učinkuje nekoliko gosposko.
Režiser Bratko Kreft je orečno pogodil kolorit štajerske vasi, za to delo je bil v naši drami tudi kot prvi poklican, saj so mu razmere tam med vsemi najbolj poznane.
1 Goriške, Krasa in iz Istre
te! je mož...
Ne samo Hrvate, pač- pa tudi Slovence, ki ■ bivajo v Istri, je ta teden navdala z žalostjo vest, da je umrl eden največjih rodoljubov in najod-ločnejši borec za narodne pravice Hrvatov in Slovencev v Istri, dr. Dinko Trinajstič.
Zgodovina Slovencev in Hrvatov na Primorskem do tedaj, ko so Italijani zasedli Istro in Goriško je tesno povezana z osebnostjo pokoj-prijeli’ Eden je med gnečo skušal nekemu trgovcu	nega dr. Trinajstiča, ki je dolgo vrsto let :nese-
izmakniti zlato uro. Ker pa je bila na telovnik	bitno deloval za pravice svojega nnr^ Nekaten
pričvrščena, je trgo.vec občutil sunek in tatu prijel. Podobno smolo je imelo še drugih pet. Po prijavah žepnih tatvin sodeč pa je bilo na delu mnogo več takih tičev, le da so bili bolj spretni kakor pa onih šest.
V	pisarni okrajnega glavarstva je skušal umoriti Svojo ženo Svetomir Jovanovič iz Zabarov. Z vdovo Marijo se je bil oženil, ko je bila še lepo dekle. Pri tem pa je bolj mislil na nieno doto, ki bi j0 moral podedovati po svojem očetu, kakor pa na njo samo. Ko ji je oče umrl, se je začela med njima borba, na katero ime bo prepisano imetje, ki je bilo vredno 100.000 din. Svetomir je mučil ženo na vse načine, da bi jo prisilil na prepis. Pa ni šlo. Ko mu je Marija pobegnila, jo je čez nekaj časa 6 silo pripeljal domov, Zvezal jo je in mučil. Nekega dne ji je celo podplate žgal. Pa tudi tokrat mu ni šlo po sreči. Za mučenje 60 izvedeli orožniki in zadevo prijavili. Oba sta prišla na okrajno glavarstvo, kjer pa je Svetomir potegnil nož in začel napadati ženo. Če ji ne bi priskočili na pomoč uradniki, bi Svetomir svoj načrt izpeljal.
časopisi so sicer že objavili kratka poročila o smrti tega pomembnega moža, vendar 6e nam zdi potrebno, da napišemo vsaj nekaj vrstic več o njegovem delu med nami v Istri. Bil je nečak daleč znanega dr. Dinka Viteziča, dunajskega državnega poslanca. Njegova narava ga je delala prikupnega tudi tujcem. Od leta 1892 daljo je bil odvetnik v Pazinu. Ko jo bil izvoljen za občinskega načelnika, je v svojem nastopnem govoru poleg drugega odločno izjavil: »Moja naloga je, da kot načelnik budim hrvaško misel v tem okraju s kulturnim in gospodarskim delom.« In njegovo delo v tem 6mislu se je tudi takoj začelo, čim je zavzel to mesto. Oživele so narodne šola ustanovljena je bila prva kmetijska šola, podružnica »Istarske posojilnice«, začeli so graditi ceste, vodnjake itd. Občino je vodil šest let. Leta 1899 se je odprla v Pazinu hrvaška državna gimnazija, kar je bilo še toliko večjega pomena za Hrvate in Slovence v Istriji, ker 60 tudi Italijani istega leta ustanovili italijansko gimnazijo. Od tedaj dalje se je dr. Trinajstič v veliki meri posvetil delu v novo usta-
 . rv;	nnHnnrnom	društvu*	in	>Dl-
n ovij enem »Dijaškem podpornem društvu« in »Di Kmetijski minister je odredil, da se iz kredita H jaškemu konviktu« v Pazinu. Celih 16 let svojega
 J:___:__ i •	n	,	1	_-- i; —;nra/tvftom temu (10-
y višini milijona dinarjev, ki ga je dal na razpo lago za zboljšanje naše žvinoreje, kupi plemenska živina za živinorejske kolonije. Za vsakega bika bo kmetijsko ministrstvo dalo podporo v višini 3.500 din, za kravo ali junico pa po 1.500 din; razliko v nabavni ceni morajo pa plačati živinorejske organizacije same. Živina se bo nabavila na področju savske bahovine, kjer se V6ako leto vrše sejmi plemenske živine, dalje v dravski, dunavski in drinski banovini. Če upoštevamo, da je izvoz goved zadnje čase znatno padci, bomo videli, kolikšnega pomena jc tak ukrep za živinorejce. Tudi živinorejske organizacije bodo tako prišle do prvovrstne plemenske živine.
Pravcato bitko z vlomilci so imeli detektivi v
Slavonskem Brodu. Pred kratkim je bilo tam vlomljeno v blagajno tovarne »Slavtx«, odkoder so svedrovci odnesli obilen plen. Policija sicer ni dobila na blagajni nobenih prstnih odtisov, vendar pa je takoj osumila vloma znanega vlomilca Gjuro Kovačeviča. Več detektivov je izvohalo njegovo bivališče in ga šlo aretirat Komaj pa so vrata odprli, so ee vsuli nanje streli iz samokresa. Detektivi so prav tako odgovorili 6 streli, pa kljub temu se jim je Kovačevič izmuznil in pobegnil. Detektivi so jo ucvrli za njim in ga dohiteli šele sedem kilometrov daleč iz mesta v gozdu, kjer se je Kovačevič ves upehan ustavil. Med tem časom pa so drugi detektivi prijeli še nekaj njegovih pomagačev.
Strahovit iločin je bil izvršen v banatski vasi Hetin blizu romunske meje. Kmet Gjorjge Bukora se je pozno zvečer vrnil s seje kmetijskega društva domov in našel strahovit prizor: mrtve so ležale z razbitimi glavami njegova žena, svakinja in ženina mati, katero je zločinec z enim samim zamahom sekire pobil, pa pustil sekiro v glavi. Preiskava ni mogla ugotoviti nič točnejšega, pač pa mislijo ljudje, da so zločin izvršili cigani, ki so potem pobegnili preko meja.
plodnega življenja je žrtvoval predvsem temu delu, dostikrat na škodo svoje odvetniške jnsarue. Na pazinski gimnaziji se je izšolalo nad 250 hrvaških in slovenskih dijakov, več ali manj s podporo omenjenega društva. Velike vsote denarja je žrtvoval tudi za zgraditev »Dijaškega konvikta«. Notranjo ureditev tega zavoda pa je preprečila svetovna vojna, po kateri se je zgradbe polastila država.	.
Po vojni dr. Trinajstiča ni bilo več v Pazinu. Živel je pozneje v svojem rojstnem kraju Vrbni-ku na otoku Krku. V Jugoslaviji je užival čast senatorja. Pred več leti je težko obolel na živcih, pretekli ponedeljek pa je umrl v Crikvenici.
Hrvatje, nič manj pa tudi Slovenci na Primorskem bodo velikega narodnega borca ohranili v častnem spominu, ter mu bodo ostali hvaležni za vse, kar jim je priboril. Predvsem bo ostal vsakomur pred očmi kot vzor praktičnega katoličana in nesebičnega politika.
Tudi Primorci imajo že svojega filmskega igralca
Marsikomu je še v spominu koncert, ki ga je pred približno tremi leti priredil v verandni dvorani ljubljanskega Uniona slovenski tenorist Slavko Lukman. Kakšen je bil ta koncert in kako je uspel, so razni kritiki že tedaj povedali po časopisju svoje mnenje. Mi se s tem nimamo namena zdaj baviti Hočemo povedati nekaj čisto drugega, za nas Slovence na vsak način pomembnejšega. Naš rojak iz Primorskega Slavko Lukman, ki je doma iz Nabrežine, je odšel k filmu. Takrat, ko se je poslavljal iz Ljubljane s svojim koncertom, res ne bi nihčo mislil, da ima tenorist Slavko Lukman tako visoke namene, da bi šel celo k filmu Pa nas je zdaj .le vse skupaj prijetno presenetil, ko smo zvedeli, da se že udejstvuje pri neki filmski družbi v Nemčiji. Gotovo
pa bomo tega njegovega uspeha še bolj veseli, ko ga bomo imeli priliko videti na flimskem platnu, ne več na veradni, pač - pa v veliki dvorani Uniona ...
Postavite dogodke v pravi kraj!
Da boste znali morebitne prihodnje dogodke
o	katerih bo poročalo italijansko časopisje, postaviti v pravi kraj, je potrebno, da veste tudi za zadnje spremembe krajevnih imen na Primorskem. če ne, se utegne zgoditi, da niti za dogodke v vaši neposredni bližini ali vsaj v vam prej znanih krajih, ne boste vedeli, ker se zdaj -ti kraji imenujejo drugače. Naj navedemo nekatera nova krajevna imena: Gora Peč, na italijansko-jugo-slovanski meji je dobila ime »Monte Forno«, nekdanje Cerkno se zdaj več ne imenuje »Circhina«, pač pa »Pieve«, Bukovje nič več Bucuie, pač pa Faggeti (faggio pomeni v italijanščini bukev), Bukovica za Drago je zdaj Faggetto in Valone, Pod-bukovo na Cerkljanskem — Pie di Faggetto. Ce Pa se bo odslej naprej kaj zgodilo v Aquilli, vedite, da je bilo to v prejšnjih Žavljah.
Kdo bo idrijski dekan in kdaj pride
Idrijčani težko čakajo, kdaj bodo dobili svojega novega dekana. Mesto te dekanije je bilo Pred časom izpraznjeno in zdaj opravljata naporno duhovniško službo v tej id riški kotlini dva &sto mlada duhovnika, od katerih je eden domačin Štefan Gnezda z Jeličnega vrha. Pri prvem razpisu se ni javil nihče, ki bi bil pripravljen prevzeti to prenaporno in važno mesto. Pričakujejo, da bo to mesto v kratkem ponovno razpisano. Zdaj tukajšnji domačini mnogo ugibajo, kdo bo bodoči idrijski dekan. Na _vsak način pa gi Idrijčani žele na to mesto inoža, ki bo znal tudi slovensko. Kakor 60 zdi, jim bo ta želja tudi uslišana. Pri prvem razpisu je bilo, kakor smo zdaj zvedeli, mesto idrijskega dekana ponujeno župniku neke furlanske župnije, ki pa je iz-javiL da si tega mesta ne upa prevzeti, ker ne zna slovensko.
Za influenco srčna kap
Zadnjič smo poročali, koliko človeških življenj je terjala £e letos nenavadno 'razširjena influenca v Trstu in okolici Zdaj, ko se je vreme že nekoliko spremenilo in nas oddaleč žo boža pomladi pa je kaj pridno začela pobirati ljudi srčna kap. Še ne pomnimo, da bi srčna kap zahtevala tako pogosto človeška življenja kot v zadnjem času. Tudi to pripisujejo ljudje nenadni vremenski spremembi, kakor so vremenu prej pripisovali, da se je v tolikšni meri razširila influenca. Morda imajo pa prav, kdo ve? Pa naj že bo vzrok to ali ono, dejstvo je le, da se takšni smrtni primeri vedno bolj množe. Pred nekaj dnevi je poleg drugih zadela srčna kap posestnika Antona Vidmarja od Sv. Magdalene, starega 76 let. Tudi druge žrtve srčne kapi so povečini starejši ljudje.
Ljubljansko gledališče
DRAMA - Začetek ob 20.
Ponedeljek 6, morca: Zaprto.
Torek 7. marca: Zaprto.
Sreda 8. marca: »Prevara«. Red Sreda.
OPERA - Začetek ob 20.
Ponedeljek 6. marca: Zaprto.
Torek 7. marca: Zaprto. (Gostovanje „v Celju:
»Trubadur«.)
brezimni slepar, v detinstvu, ko so jnu po naključju zastrupe z gobami vsi njegovi, pri življenju ostane samo on. Bil je ta dan namreč kaznovan, da ne bo jedel gob, ker je ukradel doma nekaj drobiža. In ta mladi otrok s sofizmom starega pokvarjenega mestnega tipa modruje: »Če hočem živeti, ne smem biti pošten«. Na tem načelu je izdelan ves film. Kar je tako imenovanih vulgarnih nemoralnosti, vlačugarij in zgodb iz hotelskih postelj, so v primeri s tem osnovnim moralnim tonom brezpomembne. Sicer je delo polno duhovitosti, tempa, lahkotnosti in izkonstruiranih situacij, ki diše po Guitryjeveni poreklu. Prav po tej označbi je stvar bistveno različna od pravih francoskih filmov, ki znajo življenje — lepo in grdo, dobro in slabo — kazati vedno v luči prave človečnosti, torej nemoralno.
Pretekli leden je bil za ta kinematograf v programskem oziru sploh slab. Pred sleparjem Guitrvjem smo videli Bergnerjevo v »Zasanjanih ustnah«. Takemu čustvenemu razkrajanju ljudi in usod brez smisla so pred petnajstimi leti dejali umetnost. Morda je k temu kaj pripomogla svo-ječasna mladost glavne igralke. Od nemške izdaje tega filma prod desetimi leti do angleške zvočne verzije se je spremenil svet in so spremenila k sreči tudi pojmovanje o lem, kaj naj bi bila film ska umetnost. Samo Bercnerjeva meni, da je ostalo vse pri starem. Toda filmi in njihovi ljudje na svetu najhitreje ostarijo v čemer jo vsa tragika te druge judovske štorije, ki smo jo videli v »Unionu; pretekli teden.
Kavčuk (Kino Matica). Nemci so poskusili prikazati junaško osebo Henryja 'VVickhama, ki je prinesel po smrtnih nevarnostih iz Brazilije kavčukovo seme. Zgodba sama je postavljena dokaj nerodno, vidi se, da je bila skonstruirana — po osebah, ki so v njej udeležene, le ad hoc. Zato pa je tem odličnejša filmska reportaža iz braziljskih pragozdov. Takih slik na filmskem platmi doslej še nismo videli. Že zaradi toga je film -Kavčuk« vreduo pogledati.
Ljubljana
Izplačevanje pokojnin železniškim upokojencem
Po odredbi ministrstva za finance e dne 1. februarja 1939., št. 7841-II., od 1. aprila 1939. dalje osebnih pokojnin železničarjev in rodbinskih pokojnin njih svojcev, ki gredo v breme državnega proračuna, ne bodo več izplačevale finančne direkcije, ampak direkcije drž. železnic.
Finančne direkcije bodo obdržale le izplačevanje rodbinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada, torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok po tistih železniških uslužbencih, ki so umrli po 1. aprilu 1931., ko je stopil v veljavo zakon o uradnikih iz 1. 1931.
Vloge in dopise, ki se nanašajo na prvo skupino žel. upokojencev iz dravske banovine, bo treba od 1. aprila 1939*. dalje nasloviti na direkcijo drž. železnic v Ljubljani, vloge in dopise glede pokojninskih prejemkov žel. vdov iz draveke banovine, katerim se izplačujejo pokojninski prejemki z uradniškega pokojninskega sklada, pa na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani,
*
Vojaški obvezniki ter lastniki konj, avtomobilov itd. se opozarjajo da bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 8 zjutraj priobčevanje vojaškega razporeda na Ambroževem trgu, kjer se morajo do 8 zbrati vsi v Ljubljano pristojni obvezniki in vsi lastniki raznih prevoznih sredstev. Več je razvidno t razglasa, ki je nalepljen po mestu.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice sa TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmori-ranje in imitacijo lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj se bo vršil v Ljubljani in se prične 13. marca t. I.; trajal bo okroglo tri tedne celodnevno. Poučeval bo posebni strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrta Zbornico zn TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let. Vabimo mojstre in pomočnike pleskarske in ličarsko stroke, da se udeleže tega tečaja. Prijavo s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 9. marca L I. Pri-javniki dobijo podrobna po’asnila o pogojhi za eprejem v tečaj v zborničnem uraadu med uradnimi urami v Beethovnovi ulici 10. II. nadstropje,
Državni prvak v alpski kombinaciji - Jeseničan Heim
Od Mariborčanov se je v prednje vrste Gorenjcev vrinil le Cizelj
Maribor, 5. marca.
Danes so se nadaljevale pri Senjorjevem domu na Pohorju smučarske tekme za smučarsko prvenstvo v alpski kombinaciji. Danes je bilo oblačno ter je ves čas tekmovanja naletaval gost sneg. Zanimanje za današnje tekme v slalomu je bilo izredno veliko ter so se jih udeležili prijatelji smučarstva v ogromnem številu. Mariborčani so prispeli že snoči, drugi pa danes zjutraj z vlakom in štirimi avtobusi v Ribnico na Pohorju.	.	.
Zastopnik škofa dr. Tomažiča je bil škofijski aktuar Janko Kokošinek. ki je imel danes zjutraj v Senjorjevem domu sv. mašo. Navzoč je bil dalje okrajni podnačelnik iz Dravograda Sega, zastopnik mariborskega župana dr. Juvana ravnatelj magistratnih uradov Rodošek, ravnatelj Tuj-sko-prometne zveze v Mariboru Loos, župan občine Ribnica na Pohorju Zabovnik, častni predsednik SPD iz Maribora dr. Senjor itd.
Tekme v slalomu so se začele ob 9 dopoldne. Proga je bila trasirana na strmem severnem pobočju hriba med Senjorjevim domom in Črnim vrhom. Progo so včeraj stlačili. Start in cilj sta bila zvezana po telefonu. Proga je bila dolga 750 m, višinska razlika 250 m, vratc pa je bilo 52. V zgornjem delu je bil sneg mehkejši, v spodnjem trši. Tekmovalec je pridobival na hitrosti ter je moral čedalje bolj zavirati. Zadnji del proge je bil čisto poledenel in tu se je pokazala razlika med tekmovalci iz prvega in drugega razreda. Obrati so bili postavljeni ravno
na poledenelem delu proge, kar je bilo za marsikaterega tekmovalca usodno. V prvem delu je proga dopuščala tekmovalcem veliko brzino, s katero so ti zavozili na poledeneli del proge, ki je bil obenem tudi zelo strm. Drugi del proge se je začel z malimi hitrimi obrati, po katerih so tekmovalci prešli v drugo koleno in v velo-slik in nato spet v obrat. Ko so tekmovalci prevozili vse te obrate, so se naravnost oddahnili, ker so potem lahko vozili z vso hitrostjo naravnost v cilj.
Prvi je startal Cizelj, včerajšnji junak dneva, za njim pa Heim. Že v začetku se je videlo, da bo glavni boj med njima. Cizelj je bil v prvem delu proge za oko absolutno najhitrejši, Heim pa je pokazal sijajno tehniko v zaviranju, pravilnem pasiranju vratc. V drugem delu proge pa je oba spremljala precejšnja smola. Oba sta se zavedala, da igra vsaka desetinka sekunde odločilno vlogo za končni čas, ter sta dala od sebe vse, kar sta zmogla. Cizelj, ki mu je pršil sneg v oči — pozabil je naočnike — je večkrat zgrešil vratca. Ta smola ga je v zadnjem delu proge prisilila, da je moral hitrost še pospešiti in je v odličnem času prihitel na cilj. Heim je v drugem delu proge pri zavijanju padel, se hitro spet pobral in ni izgubil toliko Časa kot Cizelj.
Tekme so se končale ob 12, nakar se je sestalo razsodišče v Senjorjevem domu. Ob 2 popoldne so razglasili izid tekmovanja. Predsednik razsodišča g. Pertnik je nato razglasil izid tekmovanja, ki je ta-le:
Slalom:
1. Heim (Skala, Jesenice) 2.08.9 (prvi tek 1.01.6, drugi tek 1.07.3).
2. Cizelj (SPD Maribor) 2.14 (prvi tek 1.04, drugi tek 1.10).
3. Alojz Zvan (Gorenjec, Jesenice) 2.18.6.
4. Čop Franci (SPD Maribor) 2.25.9.
5. Taller Franc (Skala, Jesenice) 2.31.1. 6. Vol-ler Kristijan (SMK Ljubljana) 2.32.2. 7. Stanko Kobler (Skala, Jesenice) 2.32.9. 8. Bertoncelj Jože (Gorenjec, Jesenice) 2.34.1. 9. Slavko Lukane (SK Tržič) 2.34.9. 10. Božo Gajšek (SPD Maribor) 2.39.1.
V	alpski kombinaciji je vrstni red ta-le:
1. Heim 98.95 točk.
2. Cizelj 98.09 točk.
3. Koblar Stanko 89.97 točk.
4. Alojzij Žvan 89.82 točk. 5. Čop Franci 33.10.
6. Slavko Lukane 86.45. 7. Božo Gajšek 85.78. 8. Kristijan Voller 85.35. 9. Franc Herle 83.55. 10. Bertoncelj Jože 83.42. 11. Franc Taller 81.55. 12. Franc Medija 79.45.
Kot moštvo je prvo mesto zasedlo SPD Maribor, drugo Skala, Jesenice in tretje Bratstvo, Jesenice.
Po razglasitvi izidov je izročil predsednik mariborske Zimskošportne podzveze g. Gnus prvim trem zmagovalcem v alpski kombinaciji lepa darila. Hubert Heim je dobil zlato plaketo, Cizelj srebrno, Koblar pa bronasto.
Praznik mladina v Planici
Planica, 5. marca. Državno mladinsko prvenstvo v Planici je vče-fa* privabilo zaradi izredno lepega vremena lepo število gledalcev in še večje število tekmovalcev. Naša zorna mladina, ki se navdušeno pripravlja za svoje velike dni, je imela včeraj in danes v Planici svoj pravi praznik.	,
Ob najlepšem vremenu so se začele včeraj tekme v tekih. Mladina se je podila na progi 3 km, naraščaj na progi 6km, juniorji pa so se ze lotili proge 11 km. V vseh treh skupinah je tekmovalo nad 60 tekmovalcev. Rezultati včerajšnjega mladinskega prvenstva v tekih so naslednji:
Mladina B: letnik 1926 in dalje na 3 km:
1. Mlinar Janez, SK Ilirija, Ljubljana, 11.56,
2. Mertelj Anton, Kranjska gora, 12.53, 3. Dovžan Srečko 13.20, 4. Urbas Kendij 13,55, 5. Magnih Marjan 14.29, vsi Dovje-Mojstrana.
Mladina A: letnik 1924-25 na 3 km:
1. Makovec Janez, (I) 12.32, 2. Polda Janez (D-M) 12.36, 3. Makovec Jože (I) 13.07, 4. Rožič Jože (I) 13.22, 5. Knific Drago, SK Bratstvo, Jesenice, 13.58.
Naraščaj: letnik 1922-23 6 km:
1. Hrovat Janez 30.32, 2. Klinar Anton 31.51,
8. Valentar Slavko 33.40, 4. Vole Andrej 33.42, vsi SK Ilirija, Ljubljana, 5. Brun Berti, SK Bratstvo, Jesenice, 34.31.
Juniorji: letnik 1920-21 na 11 km:
1.	Rožič Janez 49.36, *. Osvald	3-
Kajžar Franc 51.18, 4. Kopavnik L. 51.42, 5. Makovec Lojze 52.19, vsi SK mifj*, ^ubl^ana.
Današnji program
Namesto sonca, ki je žgalo včeraj, je danes sivina in megla ležala zelo nizko in zakrivala vse naše vršace.	Iz megle	pa je	že prav kmalu	dopoldne začel	naletavati	sneg,	ki ni prenehal	ves
dan Tudi danes je bilo na 25 meterski skakalnici, kjer so bile tekme v skokih, in pod Cipernikom, kjer je bil slalom mladine za državno prvenstvo, vse živo. Tako pri skokih, kakor pri tekmah v slalomu, je tekmovalo povsod nad 60 tekmovalcev. Rezultati skokov za mladinsko prvenstvo so
naSle£nJio'rji:	1. Rupret	Milan	(SKI) 206.6, 2.	Kavalar Vinko	(SKI) 204.3, 3.	Ažman Žan (SKI)
200.3, 4. Gregori Leopold (SKI) 200.
Naraiiaj: 1. Bokovnik Leon (Bratstvo) 211.6,
2.	Razinger Lojze (Bratstvo) 199.4, 3. Hutet Jože (Bratstvo) 193.9, 4. Zorman Jože (Dovje-Mojstra-
Da) Eli««: 1. Mulej Tinček (Ilirija) 216, 2. Černe Vid (Kranjska gora) 204.5, 3. Vandot Frane 203.1, 4. Radivojevič Božo (Kr. gora) 202.4.
Za kombinacijo so rezultati naslednji:
Mladina:	1. Mankovec Janez (SKI) 439.4,
2.	Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 411.5, 3. Rožič
J°ŽejS)ii?°i2'iRožič Janez (SKI) 439.4, 2. Osvald Lojze® 435.3, 3. Kaqžar Franc (SKI) 399.3.
Naraiiaj- 1. Hrovat Janez (SKI) 419.2, 2. Brun Berti (BrastVo) 399, 3. Klinar Anton (SKI) 357.9.
Popoldne ob 14 so bile tekme za mladinsko državno prvenstvo v slalomu. Tekme so bile pod Cipernikom na 380 m dolgi progi z 110 m višinsko razliko. Med slalomisti se je tudi to pot najbolj odrezal ASK Gorenjec, ki ima v tej panogi smučarskega tekmovanja zares najodličnejše tekmovalce.	.	.	A
1.	Ravnikar Ratko, At>K Gorenjec, 51.4, 2. Šhimpfel Tone. Skala, 51.9, 3. Stare Marjan Gorenjec, 52.2, 4. Miceli Leon, Gorenjec, 53.8, 5. Mi-celi Marjan, Bratstvo. 55.3, 6. Torkar Ratko, Gorenjec, 56.7, 7. Spec Ivan, Gorenjec, 57.7.
Italijanski nogomet
V italijanski prvi diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati:
Torino : Lazio 3:1, Bologna : Novarra 3:0, Milano : Livorno 2:0, Bari : Liguria 2:1, Ambro-slana : Triestina 0:0, Napoli : Lucchese 3:1, Mo-dena : Roma 1:0, Genova : Juventus 3:2. Na tabeli še vedno vodi Bologna z 31 točkami, na drugem mestu je Torino, na tretjem pa Liguria, ki ima enako število točk (28). Predpredzadnja je še vedno Triestina, ki ima 16 točk.
Francoski nogomet
V francoski diviziji so bili danes doseženi naslednji rezultati: Antibes : Marseille 2:2. Metz: Havre 2 :1, Len« : Socaux 2 :2, Rouen : Strasbourg 1:1. Druga divizija: Redstar : Valenciennes 4 :0, Stade Rennais : Nimes 7 :0, Toulouse : Charleville 3:1, Colmar : Hautmont 1:0, Mulhause : Tour-coing 4 :1, Diepp : Boulogne 1:0, Girondins : Cap
4	:3, Arras : Longwy 1:1.
Boks: Berlin : Mittelrhein 10:8
Boksarska reprezentanca Berlina je zasluženo premagala boksarsko zastopstvo Mittelscheina z 10:8. Berlinčani so postavili v boj odlično moštvo, ki si je zmago osvojilo povsem zasluženo.
Tekme v ligi niso prinesle posebnih presenečenj
Hajduk je nezasluženo porazil Ljubljano s 4:0
BSK : Jedinstvo 4:0 (1:0)
Belgrad, 5. marca.
Split, 5. marca.
Danes se je tukaj odigrala prva pomladanska tekma za prvenstvo v ligi. Slovenski zastopnik SK Ljubljana je nastopil proti Hajduku na njegovih domačih tleh. Ta tla so bila danes še posebno vroča, saj je Hajduk odigral tekmo, v kateri naj bi se maščeval za lanski poraz v Ljubljani. Zato je tudi razumljivo, da je za to tekmo vladalo v Splitu tolikšno zanimanje. 2e zdavnaj pred tekmo se je na igrišču zbralo okoli 4000 gledalcev. Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva, ki sta se mu obe moštvi predstavili v teh-le postavah :
Hajduk: Ivančič, Miljutin, Kragič, Rafaeli, Požega, Bakotič, Marušič, Matošič II., Matošič I-, Lemešič, Radovnikovič.
Ljubljana: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, Vodišek, Šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal, Vovk, Erber.
Ljubljana jo pokazala pri jesenskem tekmovanju za državno prvenstvo odlične sposobnosti, v letošnji prvi tekmi pa je bila še zelo trda. Zato tudi nihče ni pričakoval, da se bo v Splitu bogve kako dobro odrezala. Kljub temu pa je podala Ljubljana danes spet igro iz jesenskih dni. Le veliki smoli je treba pripisovati, da ni mogla svojih dobrih potez izraziti v številkah. Podala je tehnično dobro igro, toda bila je premehka za Splitčane. Tudi vratar je odpovedal ter zakrivil dva gola. V opravičilo mu je morda dejstvo, da je šele danes predpoldne.prispel v Split. Najboljša moža Ljubljane sta bila obe krili Erber in Janežič. Dobro sta se odrezala tudi oba branilca.
Hajduk je podal zelo neodločno igro, posebno napad je bil slab. Odlična je bila obramba z Ivančičem na čelu. Čeprav je Hajduk zabil štiri gole, je rezultat popolnoma nezaslužen.
V prvem polčasu je bila igra precej dolgočasna. Hajduk se ni mogel prav razigrati. Kar je poskusil, so mu tehnično boljši Slovenci razbili. Čeprav so v drugi polovici prvega polčasa zabili kar tri gole, niso bili ti goli plod njihovih smiselnih potez, ampak bolj srečna naključja, ki jih je deloma kriv ljubljanski vratar. V 30. min. zabije krilo Marušič iz gneče prvi gol. 1:0. V 38. minuti zabije Lemešič drugi gol. V zadnji učinkoviti gol iz 16 metrov. 3:0.
V drugem polčasu je postala igra živahnejša. Obe moštvi sta uredili svoje vrste ter zaigrali hitreje ter bolj povezano. Spet je v polju prevladovala Ljubljana, ki pa zaradi dobre obrambe Hajduka ni mogla doseči gola. Tudi v tem polčasu je zabil gol Matošič II. ter postavil končni rezultat 4:0.
Haška : Slavila (S) 2:1 (1:1)
Sarajevo, 5. marca.
Tukajšnja športna javnost je z veliko nestrpnostjo pričakovala današnje tekme med Ha-škom in sarajevsko Slavijo. Znano je, da se je Hašk v Sarajevu navadno dobro odrezal. Da bi tudi danes dobro zaigral, se ni moglo pričakovati, ker je nastopil v spremenjeni postavi in brez Hitreca, ki je odšel v Švico menda na poročno potovanje. Kljub temu pa so se igralci v novi postavi znašli ter še dosti dobro igrali. Slavi ja je tudi danes zaigrala ostro ter je bila trd oreh tehnično boljšemu Hašku. Hašk je že od vsega početka prevzel igro v svoje roke. Toda kljub številnim priložnostim je dosegel gol šele v 12 .minuti po Dukoviču. Že minuto pozneje je Gajič izenačil. V drugem polčasu tekma ni bila zanimiva, ker je Slavija precej popustila. V 37. minuti je Kacijan zabil učinkovit gol za Hašk ter s tem priboril obe točki. Sodil je tekmo gospod Popovič iz Belgrada.
Bask : Jugoslavija 3:2 (2:2)
Belgrad, 5. marca.
Pomladansko prvenstveno tekmovanje so v Belgradu začeli domači klubi ™e^,xsekjB’ hi so svoje prve tekme odigrali nS igrišču BSK-a ob lepem vremenu. Tekmo je gledalo 5000 ljudi. Boj med Baskom in Jugoslavijo je prinesel skoraj malo presenečenja, ker je namreč	priča-
kovala, da bo zmagala Jugoslavija. Sodu je Nen-kovič iz Kragujevca. Tekma je potekla zelo borbeno in ostro, vendar športno od začetka do kraja. Do konca igre ni bilo mogoče reči, kdo bo zmagal, čeprav so bili igralci Baska nekoliko boljši od igralcev Jugoslavije. Najlepši dogodek v vsej igri je bil prvi gol Jugoslavije v 19. min.
Ervega polčasa, ko je Aca Petrovič, ki je bil s rbtom obrnjen proti vratom, poslal v padu preko glave vratarja žogo pod prečko v mrežo. V 21. minuti je Bask izenačil iz prostega strela. V 32. minuti je Bask povišal na 2:1. V 40. minuti pa je Aca Petrovič zaradi napake vratarja spet izenačil. Odločilni gol je padel v 4. minuti drugega polčasa in ga je zabil Šarič. Potem se je razvila zelo ostra igra, kljub temu pa je ostal rezultat nespremenjen.
Drugo tekmo med BSK-om in Jedinstvom je sodil g. BažanL Ta igra je bila v tehničnem oziru, posebno s strani BSK-a, dosti lepša od prve, po živahnosti pa je za prvo zaostajala. Jedinstvo BSK-u ni bil enako močen nasprotnik. Zmaga BSK-a sploh ni bila nikdar ogrožena, čeprav je to moštvo nastopilo s štirimi rezervami. Gospodovalo je na igrišču po mili volji in bi tudi izid 8:0 ne bi bil previsok, Da rezultat ni bil večji, gre na račun Valjareviča v napadu, ki je imel neverjetno smolo pri streljanju. Dva gola za BSK je zabil Zečevič, in sicer v 8. in 35. minuti, po enega pa Vujadinovič in Valjarevič.
Gradjanski : Slavija (V) 3:1 (2:1)
Zagreb, 5. marca.
Za današnjo ligaško tekmo med Gradjanskim in Slavijo iz Varaždina ni bilo preveč zanimanja. Le 2000 gledalcev je prišlo na igrišče. Obe moštvi 6ta nastopili v popolnih postavah, Gradjanski po dolgem času e Plešejem na levem krilu ter * vsemi reprezentativnimi igralci, ki so nastopili v Berlinu. V drugi minuti prvega polčasa napade Gradjanski po Sipošu, ki poda pred golom, kjer Lešnik spretno prepusti Antolkoviču žogo, ta jo pa pošlje v mrežo — 1 :,0. Minuto pozneje ee slika ponovi, le da zdaj Antolkovič pošlje žogo z glavo v mrežo — 2 :0 Šele po drugem golu ,sei je Flavija znašla ter prišla večkrat pred vrata Gradjan-skega. G las er pa je vselej uspešno posredoval.
V	43. minuti je levo krilo Slavije Solarti prehitelo Hiigla ter streljalo mimo Glaserja k Antolkoviču, ta pa je potisnil žogo v domačo mrežo in znižal na 2:1.
Tudi v drugem polčasu je Slavija še igrala dobro ter se ji je posrečilo, da je zmedla vrste Gradjanekega. Obramba Slavije je onemogočila vse napade nasprotniku. Šele v zadnji minuti se je Sipošu posrečilo z nenavadno močnim udarcem s 16 m daljave poslati žogo v Slavijino mrežo ter postavili končno razmerje 3:1.
Tekmo je sodil Slovenec g. Macoratti zelo dobro in objektivno.
Nogomet v snegu in burji
Ljubljana, 5. marca.
Danes popoldne vreme za nogomet res ni bilo posebno pripravno. Snežilo je in ostra burja je vlekla. Zato se tudi na igriščih ni nabralo mnogo ljudi. Na Jadranu jih je bilo pičlih sto, na Reki pa nekaj desetin več. V Ljubljani je na igrišču SK Jadrana igralo moštvo SK Celja, na Reki pa je klub istega imena igral z Ljubljanino rezervo.
SK CELJE : SK JADRAN 4:1
Spočetka ni kazalo, da bo Celje zmagalo s tako visokim rezultatom. Po igri v polju je celjska zmaga tudi dejansko izražena previsoko. Celjani pa so imeli pred Jadranom velik plus _ v lepi skupni igri in v odločnosti pri. streljanju. Bili so tudi od domačih znatno hitrejši. Jadran ni igral dovolj borbeno; videlo se je, da se še le drami iz zimskega spanja. Današnjo tekmo so igralci vzeli predvsem kot prijeten, ne preoster trening za nedeljsko prvenstveno srečanje z viško Reko. Vzgledno dobro je sodil sodnik g. Ehrlich, ki postaja v kadru dobrih sodnikov čedalje opaznejši.
LJUBLJANA B : REKA 7:4
Ljubljanska rezerva je vodila že s 7:0, ko so Rečani prišli nekoliko bolj do sape in s štirimi zaporednimi goli znatno znižali razliko v golih. Obe strani sta igrali dokaj zložno, nogomet sam ni bil na posebni višini, kar je tudi razumljivo, saj je na igralsko razpoloženje izdatno vplivalo pusto vreme. Večino golov je za Ljubljano zabil Legat. Sodil je dobro g. Pušenjak.
šlezija : Bavarska 2:1
V odločilni tekmi za von Tschammer und Ostenov nogometni pokal je danes v Dresdenu zmagala reprezentanca Slezi je nad reprezentanco Bavarske. Šlezijci eo pokazali odlično tehnično in hitro igro ter so si pokal osvojili povsem zasluženo.
Celjski šport
SK RAPID : SK ATLETIKI 8:1 (2:1)
OLIMP : AMATER 1:0 (1:0)
Berlin : Westfalija 8:3
V rokometu je danes reprezentanca Berlina premagala reprezentanco Westfalije i 8:8.
Monopol družine Heim
Družina Heim slavi danes lepo slavje. Na Pm horju si je priboril državno prvenstvo v alpski kombinaciji Hubert Heim, na Rožci pa njegova sestra Erika Heim Že po včerajšnjih tekmah v smuku je kazalo, da bo Erika nedosegljiva. V resnici je danes Heimova svoj naskok, ki ga je imela v smuku, še povečala in je odlično zmagala.
Proga za slalom je bila nad kočo na Rožci in je bila dolga kakih 300 m z višinsko razliko 120 m. Tekmovalke so morale voziti 6kozi 27 vratc. Tekme je močno oviral sneg, ki je naletal ves čas tekmovanja. Rezultati v slalomu so bili:
1. Heim Erika (Šakala 1:56.4, 2. Cajič Danica (Belgrad) 2:0.8, 3 dr. Popovič Olga (Belgrad) 2:32,
4.	Tausig Vida (Ljubljana) 2:40.2, 5. Stolcer Pav-lina (Skala) 2:42.4	.
V celotni oceni za alpsko kombinacijo je stanje naslednje:
1. Heim Erika (Skala) 330.6, 2. Stolcer Pavlina (Skala) 421.4. 3 Cajič Danica (Belgrad) 422.7,
4.	Tausig Vida (Ljubljana) 442.1, 5. dr. Popov« Olga (Belgrad) 460.8.	_	.	...
Prva državna prvakinja v alpski kombinacij Heim Erika je dobila od Zimskošportne zveze lep pokal. Druga in tretja pa diplome. Prav tako _ bile odlikovane po prve tri v smuku in slalom • Organizacija, ki je bila v rokah Jeseničanov članov Smučarskega kluba Ljubljane, je bila odlična.
Prvenstvo ljubljanske podzveze na Pokljuki
Na Pokljuki je bilo včeraj in danes prvenstvo Ljubljanske zimskošportne podzveze v klasični kombinaciji v samostojnem teku na 15 km in v skokih. Rezultati so bili naslednji:
V teku na 15 km je zmagal Kerštajn Andrej (Ilirija) s 1:02.07 2. Knap Leo (Ilirija) 1:03.19,
3.	Brumec Martin 1:06.17.
Skupno je tekmovalo 19 tekmovalcev. Na progi pa je mnogo tekmovalcev zašlo, ker je bila preslabo zaznamovana.
Po današnjih skokih na skakalnici na Pokljuki so v končni oceni za klasično kombinacijo naslednji rezultati:	,
1. Kerštajn Andrej (Ilirija) 277.1 točke, 2. Švigelj Jože (Ljubljana) 261, 3. Starman Lado (Ljubljana) 225.7.
Pri skokih kot samostojna disciplina je zn18' gal Klančnik Karel (Ljubljana) z dvema skokoma po 32 in pol metra (150 točk), 2. Florjančič Pe‘" (Ljubljana) 30.5, 30 m, 137.6 točke, 3. Nedog Jo» (Ljubljana) 29.5, 28.5 m, 135.2 točke.
ISSK Maribor : železničar 4:1 Gradjanski (S) : SK Zemun 3:2
Maribor, 5. marca.
Na stadionu SK Železničarja je bila danes ob pol 16. prvenstvena pokalna tekma med starima rivaloma SK Mariborom in SK Železničarjem, ki se je končala z nepričakovano, visoko zmago Mariborčanov. Tekmi je prisostvovalo okoli 600 ljudi. Mariborsko moštvo je imelo svoje najboljše može v napadu, kjer sta se zlasti Bačnik in Janžekovič izkazala kot odlična strelca, dočim je Godec dobro vodil s svojo požrtvovaluo taktično in premišljeno igro. Varl na levem krilu ni zadavoljeval. V kril-ski vrsti je bil dober srednji krilec Vele. Obrambni trio je svoje delo zadovoljivo opravil. Pri premagancih je bila predvsem ugodna krilska vrsta. Obramba je bila šibka Goli gredo pretežno na vratarjev račun. V napadu je popolnoma odpovedala leva stran,	medtem ko	je desna	stran zaigrala zelo dobro,	kjer je	bil	Pocaj II	najbojjši.
Tekmo je sodil g.	Nemec.	Maribor je z	današnjo
zmago prišel v polfinale	ter	bo prihodnjo igro
igral z SK Muro iz Murske Sobote.	_	.
V predtekmi sta se srečali mladinski moštvi obeh klubov. Tekma je bila končana z rezultatom 2:2 (2:0). Tekmo je sodil g. Skalar.
Švica — hokejski prvak Evropa
Basel, 5. marca.
V Baslu je bila danes repriza hokejske tekme med Švico in Češkoslovaško za naslov hokejskega prvaka Evrope v letu 1939. Kakor znano, je prva tekma končala kljub trikratnemu podaljšanju neodločeno 0:0. Današnjo tekmo je v baselskem zimskem stadionu gledalo okrog 15.000 gledalcev. Švica je po premočni igri zmagala * 2:0. Gole sta zabila Pic Torriani in Pic Cattini, ki sta bila tudi najboljša v švicarskem moštvu. Pri Čehih se je odlikoval zlasti vratar Modry, prav dobra pa sta bila tudi Drobny in Trojak. S to zmago je Švica postala hokejski prvak Evrope za leto 1939. Tekma sama je z obeh strani potekala ves čas absolutno fair. Tempo je bil izreden.
Francoski smuški prvak na 18 km — Gindre
V Superbagueres so se včeraj pričele tekme za mednarodno smuško prvenstvo- Francije. V teku na 18 km je zmagal Francos Gindre v času 1 ure 18 minut. Drugi je bil Nemec Lantscbner s časom
1 uro 18 minut in 19 sekund. Tretji je bil Francoz Jacomis. Znani James Couttet si je pri tem teku zlomil roko v zapestju.
Dunaj — zmagovalec v medmestnem troboju
Danes je bil končan medmestni zimskošportni troboj med reprezentancami Berlina, Dunaja in Mtinchena. Zmagala je reprezentanca Dunaja, ki si je nabrala 57 točk. Miinchen si je priboril 51 točk, Berlin pa 47.
Tihan Pavlovič premagal Cerfina
Jugoslovanski prvak srednjetežk« boksarske kategorije Tikan Pavlovič je premagal po točkah v Parizu odličnega francoskega boksarja Cerfina. Ta zmaga bo našemu prvaku odprla ®ot v mednarodne boksarske arene.
David Zogg premagal Romingerja v smuku
Včeraj je David Zogg premagal svetovnega
Srvaka Romingerja v 6muku. V Unterwasseru v vici je postal v smuku s časom 2 min. 27 sek. prvi David Zogg, drugi je bil Rominger s časom
2 min. 29 sek. tri desetinke. Tekmovala sta v kategoriji seniorjev. V kategoriji gospodov je zmagal Karl Molitor, ki je za isto progo rabil 2 min. 24 sekund. Pri damah je bila prva Erna Henri z 2 min. 49 sek štiri desetinke. Prvak v skdkih je postal Vuiltier s skokoma 38 in 40 m. Drugi jp Felber, Soguel je šele četrti.
ab «■ Mesečna naročnina 19 din, M fnotemrtvo 95 din. Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6/IIL Telefon «901 do «05. darova: Kopitarjeva aliea K Zk TTfTr,Tirr~~*~~ t*~*~—i i r	—*T	K. Oni. lsda la teli (sl Jaio Sodi«. Urednik: Mirte Javornik.