229. Številka.
Ljubljana, v soboto 6. oktobra.
XXVII. leto, 1894.
Rta i
Izhaja vsak dan av««er, imimii nedelja in pravnike, ter velja po pošti prejeman ta avstro-ogerake dežele aa rse leto 15 gld., ta pol let« 8 g\d., za četrt leta 4 gld., sa jeden •     - i gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., sa Četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni I a plačuje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tinka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniitvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu It. 12. Upravniitvo naj sa blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, osnanila, t. j. vas administrativne vtvari.
Iz kranjskega deželnega odbora.
u.
Gospod Oton Detela ima posebno nesrečo s svojimi brzojavkami. Kamor pritisne gospod baron Hein kak telegram, s kojim nam zopet in sopet v spomin poklide, da je prišel v deželo kot koncesija nemškutarako liberalni btranki, in da se še dandanes smatra za tako koncesijo, tedaj skrije se za nemški plašč gospoda deželnega predsednika tudi nad deželni glavar, iu mi moramo nehote dubiti vtis, da imamo pred sabo politična sijameška dvojčka, kojih mora jeden vse tisto storiti, kar počenja drugi! Tako no v Kočevji — to Kočevje ne pumeoja za mater Gsr-manijo niti toliko ne, kolikor pomenja kaplja za morje! — ravnokar otvorili z velikim hrupom in krikom novo ljudsko golo, in kočevski krošnjani 10 se pri tem vedli, kakor da so s svojo učilnico polovico Kranjske za nemštvo priborili. Župan Loj govoril je na \s>s pretege ter vselej in povsod prav po nepotrebnem potiskal v ospredje bvojo narodnost, svoj „vulkstum". Zategadelj menil je naš deželni glavar, da mora tudi navzoč biti, kjer se kočevski „volkstum" v nebesa kuje, in res, bil je že nabasal svoj kovčeg, in že je hotel odriniti proti Kočevju, da bi ae oniii vesel.1 z nemškimi bratci, kar mu je „Slovenec" radi Belopeške brzojavke vrgel malo po-lence mej noge, ter mu tako vzel veselje do radostnega Kočevskega potovanja. Brzojavke si pa gospod Detela ni pustil vzeti, dobro vedoč, da bode Ko-cevcem — koliko slovenskih šol se otvori, ne da bi brzojav kaj opraviti imel! — brzojavil tudi deželni predsednik gospod baron Hein. In res, brzojavila sta oba, tako gospod deželni predsednik, kakor tudi gospod deželni glavar, in oba sta izražala željo, da naj bi Kočevsko nemštvo Živelo, raslo in cvetelo, prav tako, kakor bi bilo Kočevstvo v deželi faktor največjega pomena!
Kako bode gospod Oton Detela svoj »nebodi ga treba" pri Kočevski slavnosti svojim političnim somišljenikom nasproti opravičeval, ne vemo; to pa
vemo, da druge svoje brzojavke, one v Belo peč, do | dandanes de ni opravičil, dasi je ž ujo osmešil svojo osebo, ter oblatil stranko, h kateri se prišteva. Go-Hpod deželni glavar je Boga prosil, da naj blagoslovi nemško „šulvereinsko' fiolo v Beli peči, v katero zahaja — mimo prede omenjeno — kakih trideset čisto slovenskih otrok, ker so v Belo peč všolani. In ravno za te slovenske otroke bilo je nemškemu aschulvereiouu najvefc, in kdor pozna to društvo, ve predobro, da bi v Beli peči mkdar oe bilo ustanavljalo učilnice, če bi se ne ponujala prilika, ponemčevati slovenske otroke. Io ker je ta prilika dana, zategadelj imamo „schulvereinsko* Solo, in zategadelj raztegnil je tudi nad deželni glavar roki in klical blagoslova z nebes, ter prosil Boga, da naj pospešuje ponem-čevanje slovenskih otrok, tako, da se končno doBeže gospoda deželnega glavarja vzor, da se v vsaki s 1 o-venski rodbini samo nemško govori, kar se godi tudi dandanes v mnogih slovenskih rodbinah, dasi ae v vseh! Gospod deželni glavar pravi, da so ga v Belo peč vabili, in da je bil njegov telegram samo izvir priljudnosti, koja diči všacega človeka in tudi deželne glavarje. Časih je kako vabilo že samo ob sebi žaljivo, ker je netaktno, posebno takrat, če se ž njega razvidi, da se vabljenemu pridevajo lastnosti, koje ga ponižujejo v javnosti. Vsi Še dobro vemo, kako so nemški listi o Belopeški slavnosti pisali nekaj tednov poprej, kot se je vršita. Naglašalo se je, da bode to pristna germanska slavnost, da se bodo zbrali k nji zastopniki nemštva ne samo s Kranjskega, nego tudi iz sosednih kronovin, in da ima v prvi vrsti namen svetu pokszati, da tujčeva peta Se vedno mogočno pritiska na nado kronovino, in da je gola domišljija, če se tu in tam pisari, da umira nemštvo po Kranjskem. Tako bo pisali vsi nemški listi, tako je pisalo tudi Schvvegel-Heiuovo glasilo, in zatorej je čisto izključeno, da bi gospod Oton Detela ne bil vedel, kak značaj ima slavnost v Beli peči. Moral je vedeti, in vedel je tudi, da se bodo h ti slavnosti zbrali najstru-
penejši sovražniki slovenskega naroda, samo taki elementi, ki bi nas najraje v žlici vode vtopili, ter naš rod — o njega veri ne govorimo! — z največjim veseljem do zadnje glave uničili. Če se torej deželni glavar naše vojvodine h taki slavnosti vabi, potem je tako vabilo do skrajne mere žaljivo, naravnust infamno, izvzemši slučaja, da imajo tisti, ki vabijo, utemeljeno prepričanje, da stoji vabljeni „narodni" deželni glavar s svojimi simpatijami prav za prav v njihovi sredi, da na obrazu nosi samo narodno krinko, da pa v svojem Brci issto tako goreče ljubi nemški „schulveiein", kakor ga ljubi dr. Adolf Schaflbr, ki lobi dandanes
— kakor \se kaže — naBlov in značaj deželnega glavarja vojvodine Kranjske. Gospod Detela se tedaj s svojo priljudnostjo ne bo opral pred slovenskim svetom, in vsak, ki tega gospoda dobro pozna, nam bode pritrdil, da izvirajo njegove brzojavke, in sploh celo njegovo postopanje in obnašanje — goBpod Oton Detela koketuje pri vsaki najmanjši priliki kot stara zaljubljena devica z nemško stranko, ša celo v Radečah, ko se je most blagoslavlial, izražal je veselje, da je pri slavnosti zastopana tudi nemška narodnost
— iz tistega brezdomovinstva, koje je mej nas zanesla znana stranka, dasi je prvi hip, ko se ji je p»čat tega brezdomovinstva na čelo pritisnil, vzkipela in z grozovitimi protesti okrog Bebe mahala. Pa je le resnica: omenjena stranka je v svojem jedru brezdumovinska , Detela in Papež služita v dokaz, da se brezdomovinstvo, koje se je najprej v nedolžni teoriji razvijalo, sedaj že v preksi uporablja, in da se skuša ž njim otrovati naša javno življenje. Radovedni smo, koliko časa bode trajalo vsa to? Sploh smo radovedni, ali se bodo možje, kolikor jih ima nam nasprotna stranka, končno venderle o)ačili, ter vrgli iz stranke vso sesalite io pijavke, ki od stranke samo žive, v družni pa jo kompromitujejo pred telim svetom !
LISTEK.
Jezičarski drobiž.
1. Nejezičarski uvod. Slovenci, mladi in stari, liberalci in konservativci, fimo zakltn eni mej dva mogočna soseda, icmej katerih ima jedni najstarejšo evropsko kulturo (Lahje),*) drugi pa (Nemci) ima poleg svoje tudi velike naobraženosti močno moralno zaslombo v zmagi, ki so mu jo naklonili bogovi v boju z nai-kulturnejSim doslej narodom na svetu (grande na-tloo). Takov položaj, v katerem smo torej mi Slovenci, ni prav nič prijeten; kajti dobro ni, v druščini velike gospode obirati čreSoje. Nekako v takšnem položaju smo kakor žito, kadar ga mlinar naspe mej kamena, a ta kamena nista ona, o katerih poje naša narodna pesem, da sta sredi srca in
„Drnzega nič, ne delata
Ko ljubezen vedno melje ta."
*) Ali bolje Italijani; vanj v goriških Brdih, v najbližji soseščini obeh teh romanskih plemen, razločujejo Taljane od Lahov; Lahi bo našim vrlim Brijcem to kar Furlani, in v „Lahih" jim je — na Furlanskem. Prim. tudi snano narodno pesem, v kateri se vedno le govori o dveh Taljanih. N. pr.
aOj, nesrečna dva Taljana,
Trdovratnega srca!
B'la ata venkaj pripeljana,
Sred' ljubljanskega polja."
Da, tak položaj bi nar. gnal še do obupnosti, ako bi vedno o njem razmišljali. Toda usmiljeni Bog, brez katerega volje in vednosti ne pade ni vrabec s strehe, in kateri skrbi tudi za lilije na polju, tudi nas ni popolnoma pozabil, ampak oborožil nas je v tem nejednakom boju s preoblastnima sosedoma prav kakor tiste osle, ki so se prišli k njemu (t. j. k Bogu) pritoževat o krutem ravnanju človekovem, z — debelo, neobčutoo kožo. „Dragi osli", odgovoril je Bog načelniku tiste oslovske deputacije, „meni je nedo-umno, kako bi Bt* dali ljudje prepričati, da je njih postopanji* okrutno in krivično, in dokler bo o tem ne preveriio, dotlej bodete vi tepežkani. Toda, bodisi ; premišljujem, kako bi se vam dala usoda pola jSa ti. Že vem, kako; neobčutljivost vam podelim ; koža naj se vam utrdi proti udarcem, in preje naj bo utrudi in otrpne roka poganjaču, nego vam le-ta pride do živega.* — bO Bog* zavpijejo osli, „ti si vsakičas moder in milostiv l" In veseli so odšli od njf govega prestola, prestola neskončne ljubezni.*)
Tedaj dobršen del deb» lokožnosti nam je podaril dobrotljivi stvarnik in pa 8e nekaj! Tudi dobrovoljnosti nam je dokaj naklonil, da, dobrovoljčki amo, „zadovoljni Kranjci". In že zopet mi je parabola šinila v glavo, ne svetopisemska, ampak Rtickertova:
*) Prosto po Lessingu.
„Es ging ein Mann i m Sjrrevland, Fiihrt' ein Kamel arn Halfterband."
Toda to pot ii!' primerjam nes živali veiblodu, ampak takrat smo mi oni kamelar ! L' tenu se je velblod splušil, is voditelj je pred njim zbežal v vodnjak, v katerega bi bil pal naravnost pozoju v odprto žrelo, da se ni še o pravem času prijel za robidov grmič, ki je rasel iz vodojakovega obzidja. Kaj ne da, tudi krasen položaj; nad seboj zdivja -nega velbloda, pod seboj pa zmajal Io tega Še ni bilo dovolj; v razpoki, iz katere je bil vzraBel grmič, zagleda dve miši, belo in črno, ki ste, sedaj jedna, sedaj druga, izpodkopavali korenine onemu grmiču, katerega se je mož krčevito držal in kateri ju moral vsaki hipec pogrezniti sa z moŽ-*m vred v globočino.
Pesem pa takole pra\i:
BDer Mann in Angst umt Fureht und Not,
Umstellt, umlagert und umdroht,
I m Stand des jammerhafton Schwehens,
Sah sich nach Rettung um vergebena.
Und da er also um sich blickte,
Sah er ein Zweiglein, vvelches nickte
Vom Brombeerstrauch mit reifou Beeren;
Da konnt' er doch der Lust nicht wehren.
Er sah nicht des Kamolos Wut
Und nicht den Drachen in der Flut
Und nicht der Mausu Tuckeapiel,
Als ihm die Beer' ins Auge fiel.
Er liess daa Thier von oben rauBchen
Und unter sich dan Drachen lanschen
Und neben sich die Miiuse nagen,
Griff nach den Beerlein mit Behagen.
Kaj je z volilno reformo?
Nekaj dnij je tega, kar bo delavci v raznih mestih poskusili demonstrovati a rudečimi listki, na katerih je bilo Čitati .Dajte nam splošno in jednako volilno pravico".
Nekaj dnij je tega, kar ae je na Dunajskem ringu zbralo nad petnajst tisoč delavcev, ki ao glasno tirjali to isto pravico.
Še nekaj dnij in leto bo tega, kar je bival ministeraki predaednik grof Taaff i presenetil državni zbor s svojo predlogo o splošni volilni pravici.
Rečene delavske demonstracije ao bile prav podobne nekaki proslavi tega znamenitega dne, umestno je torej, da se ga spomnimo tudi mi.
Znano je, kaj je napotilo velekonservativnega grofa Tatifl'B, da se je hipoma odrekel svojim na-zorom in se oklenil nove ideje, tako nasprotne prejšnjim načelom.
Krvave dogodbe v Belgiji, katerih se je ustrašil ves izobraženi svet, so prisilile ondotno vlado, da je, ustrezajo delavskim zahtevam, upeljala aplošno volilno pravico. Te dogodbe so elektrizovale tudi naše delavce in začelo se je mej njimi mogočno, silovito gibanje za splošno volilno pravico. Dunajski policijski ravnatelj vitez Stejskal je spoznal veliko nevarnost tega gibanja in je svoje mnenje sporočil na pristojno mesto. Taafla je uvidel, da je Stejskal pravo pogodil in jel o stvari premišljevati. Prvi korak, kateri je storil, je bil ta, da b* je posve toval z generalnim nadzornikom vojske nadvojvodo Albrehtom o mišljenju v vojski. Nadvojvoda je pritrdil, da bi razširjenje vol.Ine pravice na vojsko ugodno uplivalo in vsled tega je po Taafieovem priporočilu bil finančni minister dr. Steinbacb poklican k cesarju, da mu o stvari poroča.
Steiobacbove obrazložbe bo cesarja napotile, da je dovolil, naj se poskusi ustaviti rastoče gibanje mej delavci s tem, da se uveljavi volilna reforma, po kateri bi se na je lni strani upeljala kolikor mogoče splošna volilna pravica, na drugi pa zavarovala poz cija sedaj vladajočih slojev.
Po Steinbachu določena vodilna načela volilni reformi so bila okvir, v čegar mejah je tedanji mi-n sterijalni svetnik Julij SagaBSer izdelal svoj načrt volilni reformi. Prvi elaborat ni ugajal grofu Taafleu. Marljivi uradnik je čez noč izdelal drug načrt, tinti, kateri je grof Ta&ffe predlož 1 poslanski zbornici.
Vsakdo se šm spominja, kaka u>o ia ja zadela ta izborni načrt in njega očeta, grofa Taaftea in dra. Steinbacha. Hohebwart je razglasil načelo o „ohranitvi politične države" in nastopil kot zagovornik nemške levice in nje krivične poaeati, Taafie je odstopil in ua razvalinah njegovega ministarstva je postavila koalicijska vlada svoj šotor. Hohenw*r-tovo geslo je postalo nje program.
Pri svojem nastopu dne 23 uovembia je nova vlaia na usta svojega predsednika kneza Windisch-graetza izjavila slovesno, da zmatra volilno reformo za svojo prvo nalogo.
In začelo se je slepljenje prebivalstva! Nemška levica je po dru. rJaroreiteriu predložila svoj načrt
Sie <l.in h ton ihm zu essen gut.
Asa Ueer' auf Deerlein wohlgemnt,
Und durch die Siissigkeit im Essen
War al I o seinc Fnrcht vergessen. Na] mi oproste čitatelji, Slovenci, dolgi nemški citat, toda jaz nisem ni pesnik niti verzifikator. Ali opozarjam naše spretne stibotvorce na to Kiicker■ tovo „parabolo", o kateri bi človek aodil, da je naperjena na naše razmere, ako ne bi bil dal pesnik nam svojega, drugačnega tolmačenja. Slovenski pre-vodilec naj litickertovo tolmačenje opusti in naj ga nadomesti s svojim tolmačem, do katerega naj ma podam še jeden migljaj. Kako je treba razumeti velbloda in pozoja v naših razmerah, to je jasno; ali tudi mišima, b e 1 i iu č r n i, bi vedel razlago, ali ne vem, kako ž njo na dan, ker ae bojim zamere; kajti ti8ti miši imamo sami — doma.
Sicer pa je ravnodušnost tistega sirskega vel-blodovodca, kateremu smo Slovenci do konca podobni, vredna, da ae ji čudimo, in velja vsaj toliko, kolikor prejšnja njegova strabopetnost. Ne reši ga itak pogube ni tedna ni druga, a ta mu zagreni zadnje trenotke življenja, a ona mu jih osiadi. — Pameten Človek bi sodil, da bi bilo pač najboljše na moževem mestu, najpreje odgnati kako ali pomiriti tisti miši. S tem bi si bil pridobil nekoliko odlaska, in mej tem bi venderle prišla lahko odkod kaka pomoč; pomril bi ae morda velblod ali pa naveličal pozoj, vedno prežati nanj z razprtim žrelom.
volilni reformi, ■ katerim bi ae delavcem dalo dvajaet zastopnikov, voljenih po članih bolniških blagajnic. Barareiterjev predlog ae le po obliki raaliknje od načrta, kateri so bili Plener, £xaer in Wrabeta že prej predložili ia a katerim so nasve-tovali ustanovitev delavakih zbornic, ki bi imele volilno pravico. Načrt Barareiterjev ae je bil malo časa pred lanskim jesenskim zasedanjem obelodanil v tistem Monakovskem listu, kjer oglasa levica svoje želje ia nasvete.
Ta, jedino na mestne delavce ozirajoči ae nacrt bi bil mogel veljati kot dokai levičarske naklonjenosti tistim, ki ao od volilne pravice izključeni, da ae je predložil pred Taaftj-Steinbachovim načrtom, a ker ae je predložil pozneje, je naredil dr. Barn-reiter utis človeka, ki je prekasno prišel na dražbo in ponuja za kako atvar dvajaet, v tem, ko drugi že ponujajo petindvajset.
Vlada sama je tndi izdelala nekako skico, ni pa ž njo atopila pred parlament, ni izdelala kakor Taafie zakonskega načrta, ampak je svoj elaborat v zmislu svojega geala »odkritost in resničnost" predložila v polutmini ministerskega kabineta zaupnikom vladnih strank.
Ti ae niso mogli zjediniti. Hjhenwart je sicer podal svoj načrt, a ostal je osamljen in le njegovi volilci so se zgrozili, videvši, kake namene ima njih poslanec. Od tedaj se o volilni reformi nič več ne Bliši.
In temu se ni prav nič čuditi, saj živi Wm-dischgraetzovo ministerstvo jedino le o nesporazum-Ijenji koaliranih strank glede volilne reforme, in če boče ostati na krmilu, ne sme storiti nobenega koraka k uresničenju svoje slovesne obljube, svoje prve in najpoglavitnejše uloge. Vsak korak bi prouzroči I najsrditejši razpor v koaliciji, če ne nje razpad.
Dejanski je torej obstanek toli proslavljene koalicije odvisen od tega, da se ne bavi z volilno reformo in da je na noben način ne dogotovi. V to je tudi popolnoma nesposobna. V zadnji seji mino-lega zaaedanja je sicer sladki miniBterski predsednik na nujni predlog glede volilne reforme povedal, da se je na konferenciji zaupnih mož koaliranih strank obeh zbornic priznala potreba, da se reši to vprašanje .čim prej" in da je upati, da se doseže po-razumljenje, ali te besede dobrega kneza VVindeeh-graetza imajo samo platonično ceno. Ako bi imel načelnik koaličnemu kabinetu res kaj upanja, da se mu posreči rešiti .Čim prej" to vprašanje, in — kar je glavna atvar — ako bi bilo sploh mogoče doseči mej vladnimi strankami porazumljenje, bi bo bilo čez poletje lahko kaj storilo.
A ker ni dobre volje niti na strani vlade, niti na strani koalicijskih strank, zato se ni storilo ves ta Čaa prav nič! Minilo je skoro leto, kar je vlada volilno reformo najslovesneje obljubila, a k uresničenju ni storila nobenega koraka. Uzrok temu po Btopanju je jasen: Vlada in njene stranke hočejo za vssko ceno vso stvar zavleči, da mine tekoča šestletna doba, ki bo najbrž samo petletna, da se bodo nove volitve vršile po sedanjem volilnem redu.
S cer pa če je človek vedno v nevarnosti, privadi se ji počasi; primoran je tudi, izmišljati sredstva, kako bi se dale razne opasnosti ogniti. Človek postane pri tem iznajdljiv, in bistri se mu um.
Da, nevarnost in boj nam jekleni srce, a bistri glavo. 1q boja je bilo vedno dovolj in ga je de. Včasih se nam je bilo boriti proti Turkom; ti niso samo morili in plenili naše kraje, ampak grabili nam tudi našo „nado", naš zarod, in iz moškega zaroda so nam odgajali janičarje, in izvestno je več nego jeden Jurij Kozjak junačil in hajdučil po naši domovini, po onih krajih, kjer je njemu samemu tekla zibelka. Turški boji so že davno premiooli, Žive samo Še v narodni tradiciji; Turek aam je dandanes onemogel bolan mož, ki že išče pomoči in zaslombe pri Slovanih — Bolgarih — ki jih je še ravnokar zatiral. Ali ne manjka se novodobnih Turkov, ki nas sicer ne mrcvarijo z ognjem in mečem, tembolj pa z drugim orožjem, katerega jim v toliki obilici podaje novodobna kultura, novodobno krščanstvo. In tudi novodobne janičarje — Wahldeutsche — nam vzgajajo; pod krinko humanitatnosti in napredka, a najbolj bombastiškimi gesli in pretvezami materialnega in duševnega proBpeba grabi in trga se najnežnejša deca našim materam iz naročja in tira in sili v take aavode, kjer se nam pojaničarja. — Osmanskih Turkov in njih janičarjev so se branili naši prednjiki, naznanjajoč drug drugemu njih prihod
Vse velikanske manifestacije delavcev ne im-ponirajo za portfelje in mandate boječim ae koali-rancem; a trdo roko udušuje vlada delavsko gibanje, za mišljenje drugih alojev prebivalstva, ki perhoreaci-rajo demooatracje, pa se ne meni. Ia vender bo splošna volilna pravica končno zmagala, ia morda bo fie konaervativnejfiega moža, kakor ata knez Windiscbgraets in grof Taafie, doletela naloga, zadovoljiti avstrijske narode a aplošno volilno pravico.
Sloveč učenjak je te dni na shodu naravoslovcev na Dunaji govoril o letečem atroju in rekel, da v fizičnem svetu zmagajo vedno najpreprostejše, najbližje in najnaravaejfle ideje, dočim nimajo kom-plikovani eksperimenti nikakih uspehov. Kakor v fizičnem, tako je tudi v političnem s*elu: na atrmi poti volilne reforme bodo državniki in politiki končno le sposnali, da je najkrajša in najravnejša pot k končnemu cilju le splošna volilna pravica.
Avstrijska delegacija.
V včerajšnji svoji seji je avatriiska delegacija rešila proračun vojnega ministerstva. Debata je bila še dosti zanimiva. Prvi je govoril mladočeški delegat dr. Brzorad. Iz začetka je pojasnjeval razmere na Češkem, da utemelji svoje nasprotstvo zoper vojni proračun, a predsednik Chlumeck^ mu je hitro segel v govor, češ, da notranjepolitične zadeve ne spadajo pred delegacijo. Brzorad se je potem omejil na to, da je koostatoval, da je nasprotstvo češkega naroda zoper sedanji notranjepolitični sistem vzrok, da glasujejo narodovi zastopniki zoper vojni proračun. Češki narod in češki jezik se v vojski preganjata, prostovoljcem, kadetom in častnikom pa je celo prepovedano, govoriti v svojem materinem jeziku. Vojska igra na Češkem ulogo tuje posadke. Govornik se je potem bavil z oboroženim mirom, dokazujoč, da prouzroči še aplošni baokerot. Militarizem je Že tako daleč prišel, da mora vojak nehati biti človek. Tisti državnik, ki bo imel pogum, začeti splošno razoroženje, tisti bo največji dobrotnik Človeštfa. Delegat opat Treuinfela je obširno govoril o dvoboju v vojski in rekel, da je zahteva dvobojevaoja taka, kakor zahteva, naj kristijan potepta križ. Delegat dr. Pacak je govoril o narodnostnih razmerah v vojski in navajal mnogo vzgledov trpinčenja vojakov. Urgiral je reformo vojaškega kazenskega pravdnega reda in izjavil, da bo iz narodnih, gospodarskih in političnih razlogov glasoval zoper vojni budget.
Govorili so še delegatje: Thurnberr. kije tožil, da se v vojaki zatira verski duh; Tausche, ki je razpravljal o jedooletnem prostovolinem službovanju; Baz za ne II a, ki je pritrjeval Treuinfelsu glede dvobojevaoja, ia dr. Pr o m be r, ki je zavračal mladočeške govornike.
Vojni minister Kriegbammor je na vse pritožbe obširno odgovarjal. Glede troškov je rekel, da so v drugih državah Še večji kakor pri nas in da fie ves svet čudi, koliko stori vojna uprava z .malimi"  sredstvi,   kar jih  ima na razpolaganje.
U^T' Dalje v prilogi.
z grmadami, gradeč okolo cer k a na gričih trdne okope, za katere so bežali s svojim imetkom vred v časih sile. A kako se branimo današnjih naska-kovalcev in njih janičarjev? — Nismo rok križem držali; okolo svoje cerkve, ki je zidana na trdno skalo, smo zgradili obzidje: osnovali Brno .družbo sv. C.rila iu Metoda".
Včasih se je pri nas mnogo napivalo .mladini, naši nad"; pa to ni bilo nič druzega nego pusta, prazna fraza, s katero so naši narodnjaški penzijo-nisti, ko bo se bili že sami naveličali napornega narodnega dela, pokrivali svojo utrujenoBt in često tudi — recimo naravnost — svojo lenobo. Dandanes smo s i tudi v tem pogledu nekoliko poboljšali in .mladina naša nada" dandau'-s zato ni več puhla fraza, ker zanjo tudi kaj etorimo in kaj žrtvujemo. Mej utrdbami pa, katere gradi naša vzorna in neumorna šolska družba na naroduem braniku, gotovo nimajo premajhne važnosti one poatojanke, ki jim pravijo nekaterniki otroški vrti, drugi pa z a-b a v i š č a.
No sedaj smo šele pri predmetu, o katerem smo se namenili, kakor kaže že naslov, prav za prav govoriti. Kaj ne da, malo dolg uvod, dragi čitatelj ? Toda, kaj bi? Jaz se tolažim s tem, da sem povedal nekatere reči, ki so mi bile že dolgo pri srcu. (Dalje prih.)
Priloga ^Slovenskem« Narodu" ftt 229, rinj 6. oktobra 18g4.
Glede narodnoatnih razmer je rekel, da te v vojski g vsemi lednako ravna, glede dvoboj« pa je izjavil, da atoji na stališči, katero je v drž. zboru zavzel domobranski minister. Glede trpinčenja vojakov je rekel, da ae taka dogodbe kaznujejo. Izjavil je tudi, da reforma kazenskopravdnega reda ni odložena ad calendaa graecaa ia as naposled izrekel zoper dveletno aktivno službovanje vojakov.
Po daljši specijalni razpravi, pri kateri je del. Kl u a zahteval, naj ae vojaška bolnica in vojaško skladišče v Ljubljani odpravita s sedanjega mesta, se je proračun vojnega miaiaterstva odobril.
Politični razgled.
N«*traii)e dežele.
V Ljubljani, 6. oktobra Avstrija, in l\rtp*t/ct. Zanimiv dopis o razmerju mej Avstrijo in Poljaki čitamo v „Agrarner Tagblattu." List pravi, da so izjave poljskih listov glede govorov Bismar-ckovih odprle oči vodilnim krogom in levičarski stranki. Spoznali so, da Poljaki še vedno niso postali Avstrijci in da njih črnorumeni patrijotizem ni pristen. Dunajska politika je v prvi vrsti kriva, da so postali Poljaki tako ošabni in cesarjev obisk v Lvovu je obudil najsmelejše nade; neki aristokrati so celo pripovedovali, da se razširi avtonomija Ga-liške in da pride neki nadvojvoda kot namestnik v Lvov. Morda ta govorica ni bila neosnovana, ali odkrito priznanje Poljakov, da so Avstrijci le na odpoved in da se ne odreko obnovljenju svoje neodvisnosti, je nekoliko oškodiio njih ugled kot državo ohranjajoč element. Namestnik Badeni je bil prisiljen poročati o razmerah v Gališki in moral je priznati, da je Lvov že veliko let centrum veliko-poljske propagande in da so v to propagando zapletene osebe, ki zavzemajo v našem javnem življenju odlična mesta. Ni dvoma, da ee približuje konec poljske mogočnosti v Avstriji. Poljaki so bili že jedenkrat hipoma potisneni v kot. Za časa, ko je bil Ciiskra minister notranjih del in Gola-chovvski gališki namestnik, so se zasledile zarote, namerjujoče obnovitev Poljske. Goluchowski je bil poklican ad audiendum verbum na Dunaj in je cesarju brez ovinkov povedal, kako je mišljenje Poljakov. „Galisko hočemo narediti kot neodvisno habsburško sekundogenituro." .To se nikdar ne zgodi" je odgovoril cesar, Goluchovvski je moral takoj odstopiti in začela se je nemška samoslava. Tako se utegne tudi sedanja situvacija premeniti. Avstrija je le toliko časa primorana podpirati Poljake, dokler vladajo mej Avstrijo in Rusijo nepre-mostna nasprotstva. Sedaj pa takih nasprotstev ni, kažejo se celo simptomi prijateljskemu približevanju teh dveh držav. Sicer je pa poljsko vprašanje prej motiv približanju kakor nasprotju mej Rusijo in Avstrijo. Domnevati je celo, da se vrše mej Avstrijo, Rusijo in Nemčijo diplomatična pogajanja zaradi poljskega vprašanja in ni izključeno, da sta Nemčija in Rusija za utesnitev poljskega gibanja obljubili kompenzacije na Balkanu. V takih razmerah morajo Poljaki pravočasno misliti na obnovitev zveze z avstrijskimi Slovani, zakaj uemškoliberalni krogi se že pripravljajo otresti se pri prvi priliki nadležnega in je kompromitujočega poljskega prijateljstva. — To so vodilne ideje dopisu rečenoga lista.
JPrvl đolenjeavstrljskl katoliški shod. Dunajski krščanski socijalisti prirede v kratkem katoliški shod iu so se že sedaj potrudili, dobiti papežev blagoslov. „Reichipoat* javlja, da je dotično brzojavko kardinala Ratnpolle že dobil predsednik pripravljalnega odbora baron Vietiogh< 11-Schell. Konservativni »Graaer Volksblatt*, ki temu shodu m naklonjen, ker ni prirejen a privoljenjem škofov, ae ne more precuditi, da so pripravljale prosili blagoslova, še predno se je shod sešel n ga dobili. Mi se ne čudimo. Papež je s tem pokazni, da ne odobrava pajdasenja katoliških strank z nemškimi židovskimi liberalci.
CerkvenopolUtbne pralloge v ogerski magnatsfcl zbornici. V včerajšnji Meji ogerske magoatske zbornice se je nadaljevala razprava o predlogi glede verske avobode. Gn.f Ferdinand Zichy je povdarjal, da bi reforma podkopala uravna in  verska čutila prebivalstva in trdil, da i* sedama smer vse ogerske po litike anarhistična.  H firmovani škof Papp je dokazoval, da brezverstvo ni nevarno nobeni veri in da j-  treba zavarovati   iud vduelno  svobodo vsakega državljana.  Oglasili so se še razni govorniki. Pri glasovanju je zbornica s 113 proti 112 glasom vzpre-jela predlogo kot   podstavo specijalni debati. Vlada je torej zmagala z jednim glasom večine.
V iiiftisje alržiare.
Francija-Angleška Nemčija. Nasprotstvo mej Francijo in Angleško rase čedalje bolj in se je zadnji čas zelo poostrilo. Unanja politika Francije je namreč krenila na novo pot, odkar je g. Hauotaux prevzel portfelj unanjih zadev. Hanataux je učenec Fenvjev, in odkar je Rusija sklenila a Nen; 'jo trgovinsko pogodbo, je postala francoska diplomacija nezaupna in se jela
približevati Nemčiji. V neposredni zvezi s to pre-menjeno smerjo unanje politike francoske je tudi odstop francoskega poslanika v Londonu Decraisa. Ta je vedno na to deloval, da izhaja z angleško vlado kolikor mogoče dobro ip je s svojo veliko ponustnostjo v kolonijalnih zadevah, preprečil marsikatero diferenco. Cim je prišel Hanataux na krmilo, jel je Decraisa opominjati, naj postopa energično in odločneje kakor doslej. Teh opominov se je toliko nabralo, da je Deorais končno odpotoval; v Pariz, da se z ministrom ustno dogovori. Hana-taux mu je rekel, da bo Francija odslej glede kolonijalnih vprašanj postopala proti Angleški brezobzirno, na kar je Decrais izjavil, da v tako premenje-nih razmerah ne more na svojem mestu ostati. Minister in poslanik se nista mogla zjediniti in Decrais je odstopil. Njegov naslednik je baron de Conrcel, ki ima rešiti kar cel kompleks spornih vprašanj. Madagaško vprašanje bi samo po sebi še ne bilo tako nevarno, da ni v zvezi z drugimi vprašanji. Sijam, Kongo, Koreja in Egipt pa igrajo v tem sporu veliko ulogo, zlasti Egipt, ki je ključ celi situvaciji in kateremu se Francozi še vedno niso odrekli. Zadnji čas sta si francoska in angleška vlada dopošiljali prav ostre note glede Egipta, ne da bi bila o tem javnost kaj izvedela, a tudi očitni namen angleške vlade, podpirati Kitajsko zoper Japonsko, je obudil na Francoskem veliko nezadovoljnost. Najinteresantnejše pa je postopanje nemške diplomacije. Nemški diplomatje podpirajo z vso odločnostjo francoske, zoper Anglijo naperjene akcije, vsled česar se je angleška naklonjenost Nemčiji in trozvezi prav izdatno ohladila. To premembo unanje politike je baje prouzročil nemški cesar sam. Tako se kažejo obrisi nove evropske konstelacije, sicer še jako megleno, a toliko jasno vender, da je spoznati približevanje Francije k Nemčiji.
Diktatura proti socijalistom, Pruski tajni svetnik Konstaatin Ro«ler, ki je bil za Đ smareka dolgo časa voditelj oficijoznega časopisja in imel jako velik upliv na vse politične dogodbe, a je začetkom tega leta stopil v pokoj, iadal je ravnokar zanimiv spia o Bocijaliutičnem gibaaiu na Nemškem.   V njem dokazuje, da vsl-d odprave izjemnega stanja se sicer Število socijal'Btov čedalje bolj množi, da pa ao razpori mej njimi oslabili sjih moč.   Iijemnih naredeb torej  ne knže obnoviti, a ker je na vsak način potrebno, da ae uduši socija listično gibanje, priporoča Roisler, naj se razveljavi ustava in vsaj za tri leta razglasi diktatura, v kateri dobi bi se izdelala druga irntava, ki bi ne poznala splošne volilne pravice.   Ta spis je vsekako velezanimiv dokaz, s  kakimi   namerami se bavijo nemški vodilni krogi.
Domače stvari.
— ( „S ti d o s t e r re ich i sch e Post") se preseli, kakor čujemo, v kratkem v Ljubljano. Znano jja, da je ta tednik glasilo Kočevarjev in tiste kranjsko- nemške klike, katero je njega dni zastopal „Lai-bacber Tagblatt". Ta se je tiskal v Kleinm*<yr B*m-bergovi tiskarni, v kateri izhaja tudi uradna ,Lai-bacher Zeituag*. Prejšnji deželni predsednik baron VVinkler, ko je videl, kakšen hujskač je Dežmanov „Laib. Tagblatl", ni mogel več pripustit', da bi se tiskal pod jedno streho z uradnim 1 atom, in je tabo imenovano tiskarno postavil pred „aut — aut*. Tiskarna je b'la seveda toliko pametna, da je obdržala .Laib. Zeituog". Ker potem nemškutarskega glasila ni hotela prevzeti nijedua Liubljan-ika tiskarna, zmrznil je „Laib. Tagblatt" nekega lepega dne pod jasnim nebom. Njega je pot*m namestoval „Laib. WochenblattM, izhajajoč v Gradci, ki pa je kmalu po Dfžmaoovi smrti poginil za duševno lakotjo. No, nekaj /namenja, da živ e ge vedno, so kranjski Nemci in nemškutarji veader le potrebovali in zato jim je drugi Dežmao, baron Švegel, preskrbel na Dana ji tiskarno, v kateri sedaj izhaja „Sli osterreicbische Post". Čd se po vnem t« m uresniči vest, da to Žalostno glasilo prenese v Ljubljano in sicrr v Klein-mayr-Bambergovo tiskarno, kjer se še danes tiska uradni list, potem bomo imeli dokaz, da se hujskanje sedanji čas tako patronizujejo, kakor so pe pred leti preprečile v pospeševanje miru in pora-zumljeuta v oaši deželi.
—(Deželni glavar g Detela kot policijski varovanec.) Pri zadnji slovenski predstavi so ob'skovatci našega gledališča na svoje veliko začudenje zapazili celo krdelo takih mož, ki sicer nimajo navade, obiskovati gledišča in katerih poklic je vzdrževanje javnega redu in pokoja. Našteli smo jih natresenih mej občinstvo kar devetnajst, namreč: dva mestna policijska uradnika ia osem civilno oblečenih mestnih redarjev, ter tri državne policijske uradnike s šestimi državnimi policijskimi slugami. L udje so že atrahoma vpraševali, kuj to pomeni; ae je-ti morda bati kakega atentata po Barcelonskem v?gl~»du, ka li ? Strah obiskovalcev je bil tako ue pravičen, kakor je bila previdnost
policijskega vodstva nepotrebna. Raznesla se je bila govprica, da mislijo nekateroiki ta večer uprizoriti demonstracijo zoper glavarja g. Detelo In mu na nedvoumen način pokazati, kako aodijo njegove, politične skoke. Ali je bilo na tej govorici kaj iatine, ae vemo, a ce se je tudi kaj nameravalo, ta slavnostni večer bi ae gotovo ae bilo nič zgodilo, — toliko naravnega takta je brez dvojbe v našem prebivalstvu. Previdnost policije je bila pa tudi zategadelj pregoreča,  ker se prirejajo demonstracije le resnim nasprotnikom, kar g. Detela že davno več ni.   Gospoda Datele pa njegova telesna straža ni varovala samo v gledališču, ampak ga je tudi spremila, ko je stopal domov, menda sila ponosen, češ: varujejo me, kakor predsednika francoske republike I — (Kako   se „K ar nij o lec" vede.) Piše se nam iz Žužemberka: Mej 7. in 8. uro na večer dne 3. t,  m. sedela  sta mej Žužemberško gospodo v  gostilni  tudi  dva   „ Karnijolca", takozvana   „Ehrenburschett :   logarska   pristava Karol Schrener iz Žužemberka in Hubert Galle iz Soteske. Pogovor   je   nanesel   ravnokar   na svetovnoznano češko opero:   „Prodana  nevesta", o kateri  se je pojavil neki gospod,   da je lepa, da ide v kratkem v Ljubljano ogledat si jo.   Na to se oglasi Karni-jolec Schrener  duhovito:  „A, eine bi ode Oper*. Ravno   odhajajoči   davčni   praktikant   g. Jaroslav Brož odvrne mirno:   »Das knnnen nur hlode Leute behaupten!"   Za njim stopi Hubert Galle ter za-rohni: „Verfluchter S. . tschech,   ich habe mit dir auch  sonst abzurechnen".    Dasiravno  mu g. Brož veli, da naj ž njim  dogovori se na prikladuejšem mestu  nego je temno dvorišče,   ni  slušal viteški „Kamijolec" te izjave, nego z vso silo ga udari po glavi od  zadaj,  tako da je  zgubil napadenec naočnike j  Galle  nadaljuje  silne udarce tako dolgo, da se je g. Brož nezavesten zgrudil na tla, pomoči si ni mogel, ker je bil  zavit v plašč.   Cez 5*8 se vzdrami ter gre  z  velikim  naporom v gostilnično sobo, kjer se vnovič nezavesten zgrudi na tla. — Gospod Brož je težko telesno poškodovan na glavi, levem očesu  in  levem  ušesu.   Galle je navzočim gostom ravnodušno izjavil, da je gosp. Broža pretepel. Tovariš mu Schrener kažoč na nezavestnega Broža, izusti smehljaje:  „Wenn er wieder aufstebt, ban1 aber ich ihn nieder".   Takšni izrodki prika-zivajo se pri germanskih dijaških društvih, katerih človeštvu pač ni treba, najmanj }>a ferijalnega društva „Karniolije". Razumno je, da se je zoper oba ščuvalca, kakor napadnika zgodila kazenska ovadba radi težke telesne poškodbe in druzih  prestopkov; dejstvo prijavilo se je tudi vojaškemu oblastvu, ker je Galle celo c. in kr. nadjmročnik v rezervi.
— (.Pravnikova" terminologija.) Poročali smo že, da je pravosodno miuisterstvo po svojem ukazniku opozorilo sodišča in državna pravd-ništva na novo nemško-slovensko pravno terminologijo. Društvu .Pravniku" pa se je te dni tudi naznanilo, da je ministerstvo za notranje stvari ugodilo društveni prošnji »glede na vpeljavo slovenske pravne terminologije, kakor je tista določena v dotični knjigi dra. Babnika pri slovenskem uradovanji  političnih oblast e v.-
— (Politična komedija.) Javili Brno že, da so italijanski člani isterBkega deželnega odbora se odpovedali, ia sicer zat* gadelj, ker so bili v nekih italijanskih listih malo ostro napadeni. O tem, da to ni pravi razlog odstopu, ni dvoma. Deželni glavar je pozval namestnike, nai stopijo na mesta odbornikov, a tudi namestniki so se zahvalili. Človek bi mislil, da so odstopivši odborniki tudi že faktično odstopili, a temu ni tako. Nekaj dn j po odstopu je n. pr. dr. Cleva bil v Pomjanu in ie tam zvršil neke službene opravke, torej v času, ko že ni bil več deželni odbornik. Ksj pomeni torej ta komedija?
— (Italija iredenta.) Pred kratkim se je vršil v Milanu pod predsedstvom poslanci Imbria-nija občni zbor društva „Circolo Garibaldt", ki se je posvetoval o napadu na Avstrijo. Tega shoda so ae po poročilu italijanskih liatov udeležili tudi zaupni možje Trentinskib, Tržaških in dalmatinskih Italijanov.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo veseloigre »Knjižničar*.
— (Osobne vesti ) V.šji davčni nadzornik got-p.>d Fran Ta uče r v Novem mestu stopil je v pokoj, ter bil tem povodom odlikovan z naslovom in značajem tinaačaega svetnika. — Okrajni komisar, g. Aleksaader vitez 1 v o y imenovan je nar meatniškim tajnikom sa Primorje. — Stolni vikar
g. Andrej Pavlica v Gorici ja imenovan pomožnim učiteljem veronauka na tamošnji gimnaiiji. — Goap. Ludovik Lacina, kapelan v Šc. Petru pri Gorici, znan kot izboren glaabenik, je odSel te dni na Dunajski konzervatorij, kjer ostane dre leti, da popolni avoje muzikalnu zaaaje.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 15. avgusta do 20. septembra darovali: Gospe*. Katinka Verbajs iz Litije lepo zbirko koristnih knjig; vzgledno delavna ženska podružnica v Šent Juriju na južni železnici po blagajničarici g. Tončiki Kavčičevi 100 gld.; vrlo se razcvirajoča moška podružnica v Kamniku po blagajniku g. Milohnoji 100 gld. kot prebitek veselice z dne 2. sept. t. I. s prošnjo, da postane pokroviteljica; „Delavsko bralno društvo" v Idriji ob slavnosti desetletnice nabranih 42 kron 3G vin po tamošnji naši delavni moški podružnici; blag. g. Marija Gruntarjeva v Ribnici 36 kron, nabranih ob raznih prilikah mej tamošnjimi rodoljubi; si. posojilnica v Gorenji Radgoni 10 gld. 97 kr.; čč. gg. duhovniki, zbrani pri dekanijski vizitaciji v Slovenjem Gradci, 10 gld. na besedo preč. g. dekana dr. Suca; vrli gostje na pri-miciji č. g. Ernesta Trstenjaka pri sv. Barbari pri Vurbergu po 8. g. bogoslovcu F. Gomilšku 9 gld. 40 kr.; vrli gostje na primiciji č. g. patra Severina v Radencih S gld. 12 kr. po mariborski moški podružnici; vesela narodna družba v Selcih 7 gld. 50 kr., ki jih je nabrala gospč. Anka Šlibarjeva, poslal pa g. A. Dermota iz Železnikov; družba „ Omizje" v Mozirji zopet f) gld. z željo, da bi delovali v slogi za slovenski narod, iu dijaki na novi maši č. g. Alojzija Rozmana v Krapji pri Ljutomeru po g. Fr. Ciriljevem 3 krone. — Zopet se z novim šolskim letom poučuje na naših zavodih nad 1000 slovenskih otrok, ki bi se potujčili, da jih ni vzela v svoje varstvo naša družba. Bog nam nakloni pa tudi nad 1000 dobrotnikov, posnemovalcev vrlih rodoljubov, kojih imena s hvaležnim srcem danes objavljamo. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— („Narodni dom" v Ljubljani.) Pri zgradbi »Narodnega doma" končana so bila zadnje dni tesarska dela in se je včeraj pričelo a krov-skimi deli. Streha pokrita bode a temnosivimi Seste-rovoglatimi ftkrli. Krovsko delo na kupoli je skoraj že končauo ter napravlja kupola sedaj prav prijeten utis.
— (Reorganizacija deželskih pošt.) Te dni je zborovala po naročilu trgovinskega ministrstva sestavljena enketa v Trstu, da določi načela, po katerih naj He izvrši splošna reorganizacija pošt na deželi. Poštar g. M u 11 ey iz Dolenjega Logatca je prečital sklepe Liubljanskegi sboda poštarjev, v katerih bo se povdarjale naivažneiše želje, kako naj bi se uredilo poštarstvo po deželi in bi se uvedla nekatera nova določila.
— (Strokovne obrtne šole v Ljub liani) Atelier za figuralno podubaratvo, v katerem poučuje znani umetnik g. Alojzij Gangl, nahaja «e v Zoisovi hiši št. 10. na Bregu. Mestna občina Ljubljanska, ki je zavezana preskrbovati c. kr. strokovnim obrtnim šolam primerne prostore, je vzela v imenovani hiši v ta namen primerno stanovanje v najem, v katerem si je umetnik uredil bvoj atelier.
— (Rimsko z i do v je,) okrogel stolp in kanal, razkrili so danes na Emonaki cesti pri kopanju novega kanala.
— (Ponarejene krone.) Ztdnje dni so prinašali mnogi listi vest, da so se iz Svic utibo-tapl|ale velike množine ponarejenih kron v našo državo. S kompetentnega mesta se preklicuje ta vest kot neresnična. Vzelo se je iz prometa pač nekaj kron, a te so bile izdelane v peneznici in so le kazale nekatere nedostatke v izdelavi. Z »radi tega ao mnogi sumili, da bo ponarejene.
— (.Narodna čitalnica" v Kamniku) priredi v nedeljo doc 7. oktobra 1894 na korist »Narodnemu domu" v Liubliani koncert z dramatično predstavo, živo podobo in plesom.
— (Uvažanje laškega vinal v Avstrijo pojenjava od meBeca do meseca, kar dokazuje, da je lanski precej veliki uvoz bil le posledica novotarije, ne pa kakovosti laškega vina. Uvi-devši, da je naše domače vino neprimerno boljše in zdravejše, opušča aaše občinstvo importirana laška vina ter rajše kupuje domača, če tudi nekoliko dražja vina. V prvih osmih mes?c h lanskega leta importiralo se je 787 611 meterskih centov Ia škega vina v vrednosti 7 088 499 gld., letos pa le €38 984 meterskih centov  v  vrediosti 5.750.856
gld. Karakteristično je, da ae uvoz 1 »škega vina progreaivno zmanjšuje ia da je torej upati, da se naša domača vinoreja, ki bo ima itak boriti a rasnimi nezgodami, v kratkem saebi laške konkurence.
— (Železniški sveza mej Gorico in Celo v ca m.) V Gorici ao pričeli tedni iaSesdrji meriti aemljtšča, kjer bode tekla nameravana nova železnica, ki bode vezala neposredno Gjdco b Celovcem, štirje inženčrji, ki izvršujejo to delo, so dosdaj merili železniško traco od Bohinjske Bistrice do av. Lu cije. Zdsj pa ao pričeli delo od južne železnice ob Siči proti Solkanu. Kolodvor bi »tal blizu soškega mosta pri Pevmi.
— (Telefon v Gorici,) o katerem smo že poročali, bode bržkone pričel delovati dne 20. t. m. Dotične okrožnice, da bi se dovolile potrebne naprave za telefon na hišah, je poslala c. kr. uprava hišnim gospodarjem jedino le v laškem jeziku. Ured* ništvu .Soče" pa sploh ni poslala nobene okrožnice, kakor je to storila drugim. Mnogo manjša Gorica imela bode torej skoro svoj telefon ! Kdaj ga dobimo pa v Ljubljani ?
— (Zdravstveno stanje.) V R feobergu na Goriškem razsaja vsled alabe pitne vode že nad mesec dni legar. Več oaob je že umrlo. Več vodnjakov ae je uradno zaprlo.
— (Itali jan sk i b eg un i v Kurminu ) Pri memem oblastvu v Korminu so se prijavili te dni štirje italijanski fiaančni stražniki v popolni uoif jrmi, ki so pobegnili s svojega službenega mesta. Pobegnilo je baje še osem drugih  italijanskih stražnikov.
— (Nov vodovod v Reki) s* je odprl slovesno na cesarjevega godu dan. Voda je napeljana iz studenca sZvir" in zadošča pri najnižjem atanp za mnogo večje prebivalstvo, nego je adaj Resko. Temperaturo ima običajno 7 do 71/,0, ki le po dalj* šem deževji naraee na malo nad 8°. Voda je čista in zdrava, kar je dokazal prof* dr. Koettsdorfer, ki jo je natančno preiskal.
— (Razpisana služba.) Pri rudn fckem ravnateljstvu v Idriji mesto rudarskega zdravnika z dohodki X. čin. razreda, potovalnim pavšalom letn>h 400 gld., pavšalom 38 gld. za kurjavo ordinacijske sobe in prostim stanovanjem (aa mestu polovice akti-vitetne priklade). Prošnje do dne 31. oktobra pri ravnateljstvu rudnika v Idriji.
			
		-—. _ *	
		Slovenci in Slovenka 1 ne zfcbite družbe a v. Cirila in Metoda 1 Iv- A	
			
			
Razne vesti.
* (Lek proti vratici.) Zdaj ko ves avet govori o novem zdravilu proti kruti vratici, utegne čitatelje zanimali, k*ko se pripravila ta lek, to je takozvani krvni serum B-hringov. Će se difterijski bacili kultivirajo v bouilloou, ne iz te kulture oddeli intenziven strup, ki je upravo uzrok bolezni. Ta atrup se raztopi v karboloi kislini >n se pot*-m ua-tančoo izmerieoa množina injicira kaki živali (koniu itd ) pod kožo. Ltbka bolezru, ki nastane, mine kmalu. Tako se nekoliko mesecev n«dttliuje množeč vedno po malem množino vbrizganega strupa. Tako se žival navadi, da prena-it Štirikrat tako veliko množino strupa, kakoršna bi umorila takoj drugo žival, s katero se ni ravnalo na ta način Posebna zasluga Behriogova je, da je dogoal, da v krvi 4i-vahj, ki so se tako preparirale, je snov (antitox'ii), ki prepreči ia odstrani delovanje strupa. Ako se takim živalim pušča kri in ae pusti potem nekaj časa v miru, pade o rudeče kapljice krvi na dno, na vrhu pa ostane neka tekočina, in ta ravno je serum, ki se odlije. Tekočina je svetlo žolta in ima v sebi protiatrup, difcerijin antitoxa. Ta serum, ki se pridobiva na omenjeni nač'n, ie „B-hringov Jek proti vratici ali dif'eriji."
* (Ženske v službi angleške banke) Ze nekaj časa je nastavljenih pri angleški banki v Londonu več ženskih uradnikov. Ko so naredile izpit, dobile so tudi boljše službe Ravnatelji banke so jako zadovoljni z ženskimi uradniki in jih hočejo nastaviti še več. Moški kolegi seveda niso nič kaj zadovoljni in so protestovali že na nekaterih shodih
* (Žrtev svojega poklica.) Na tragičen način se je ponesrečil v Vadovicah v Galiciji te dni neki dimnikar. Ko je snažil dimnik v hiši, je zakurila kuharica nevedoč, da je kdo v dimniku. Ubogi dimnikar se je zadušil.
* { M i h t e rij o z o n atentat) seje pripetil te d ni na železniškem mostu blizu Piacence. Ko sta na mostu vozila dva železo šk • vlaka drug mimo drugega, ustrelil je nekdo iz vlaka. V drugem vlaku je bil teško ranjeu neki vojak. Kdo je streljal in zakaj, se ni moglo dognati
* (Čuden otrok.) V Gje verski Varivodi v Dalmaciji s- je rodilo mrtvo dete, ki je imelo dve glavi, štiri noge, štiri roke, a jeden sam trup. Mati je umrla dve uri pozneje.
* (Zarota v Carigrada.) Mej dijaki, medicina v Carigradu je turška n.-lcja zasitdila veliko zaroto proti varnosti države. Štirideset dijakov je vsled trga bilo zaprtih
* (Dobro mesto.) V B-uselfi je umrl vratar, ki je vodil obiskovalce tamošnje mestne palače po poslopii in jim razkazoval vse njegove znamenitosti. Sodi se, da je mož zaslužil kak h 25.000 frankov na leto. Za njegovo mesto se je oglasilo jako mnogo prosilcev, mej njimi 33 odvetnikov, 21 inženirjev. 3 k« m ki, 1 astronom »b 1 časnikar.
* (Velikanska tatvina) ne je pripetila te dni v Parizu. Neki bogati Spekulant je pokazal nedavno jednemu avojih najbolph prijate'jev kraj, k|«r |e shranjeval svoj denar. Kmalu potem pa je zapazil, da mu maujka ogromna vsota 3Vi milijonov frankov. Tatu so zasačili, ko se je hotel odpel)ati in so našli n>uar pri njem.
* (Ukradena noga.) V Brooklinu v severni Ameriki je zdravnik H«wtborn nedavno odžagal desno nego milijouarju Brnigesu, ker se je bil pojavil rak na nogi. V avrbo reklame je zdravnik savil nogo v špirit in jo izložtl v svoji čakalnici. Na dotični stekleni posodi ie bilo čitati: „Ta noga ie desna noga g. l)ai>yja Bridgesa. Dne 14 avgusta 1894 sem mu |o srečno odžagal". Milijonar pa ni hote*, rla služi njegova noga v reklamo, zato ie zahteval, da ]o zdravnik odstrani. Ker zdravnik tega ni storil, toži gt milijonar, da mu je nogo — ukradel !
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon" prinaša v avoji 10. številki to-le vsebino: 1. A. Funte k: Fata Morgana; 2. Dr. Ivan Tavčar: V Zali. (Dalje); 3. Trošan: Pokop; 4. T. Doksov: Pokora; 5. Dr. Janko Pajk: Davorin Trstenjak. (Dalje); 6. f Jo s. Freueusfeld: Sen; 7 A. Funtek: Rokopis. (Dalje.); 8. Ivan Vrbovec: Iz domače zgodovine (Konec); 9. Ivan Brežan: Noire ou blanche. Novela; 10. Zamejski: Školjke; 11. M. Cilenšek: Od Drave do Dravinje. (Konec); 12. Framčan: Je pa davi slan'ca pala; 13. Fra niča n: Dovolj bi bilo cvetje; 14. Occultus: Moji spomini; 15 S. Rut ar: Atene. (Konec); 16. Janko Kersnik: Očetov greh. Povest. (Dalje); 17. K. Hoffmeister: Očrtki in profili iz modernega češkega pesništva; 18. M. Valjavec: K četrtemu 8ešitku Wolfovega slovarja. (Dalje.); 19. Listek. — Vidi.se iz tega pregleda, da je vsebina bogata, skrbno sestavljena in zanimljiva.
— Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol, po Maverjevi knjigi priredil prof. Anton Kaspret, Ljubljana, Bamberg, mehko vezana 1 kr. 80 vin. To novo učno knjigo krasi 52 prav lejiih podob, ki jako povzdigajo njeno vrednost. Ona ni gola jirestava Maverjeve zgodovine, nego svobodno pripoveduje isto tvarino v čisto samostalnem slogu. Pisava tujih imen je fonetična, samo ime „Akropolj" ne more nikakor pravo biti.
— Vodja po S j i ljetu i Solinu. Spisal prof. dr. Luka Jelič (v Zadru), ravn. monsignor Frane Bulic (Spljet) in prof. S. Rutar, Zadar, Ar-tala 1894. Cena 1 gld. 60 kr. — Za to knjigo začelo se je gradivo nabirati že pred desetimi leti, a še le letos o priložnosti kongresa krščanskih arheologov v Spljetu zagledala je beli dan. Uravnana je popolnoma po vzgledu nemških voditeljev za potovalen (Bildecker, Maver, Oherosler itd.) ter ima sledeče oddelke : Ohčenite viesti o Spljetu, Povjestne crtice, Spljetaki spomenici, »Solinske ruševine, Izleti po okolici spljetskoj. Knjigo krasi 25 lepo utisnje-nili podob (tablic) in 4 zemljepisne karte, mej katerimi jo zlasti zanimiva arheologična karta spljet-eke okolica (po specijalni karti). Pisatelji nameravajo opisati vse naše zemlje v podobnem voditelju in sicer naj bi prevzel opis slovenskih zemelj prof. S. Rutar, Istro prof. Spinčie*, Dalmacijo in Bosno dr. Jedič" ter Hrvatsko iu Slavonijo Kumičič
— „Prosvjeta" ima v št. 10. naslednjo vsebino : Osveta ljubavi. Pripovieda Ladislav Z. Ladanjski ; — Svadbena košulja. Spjevao Karel Jaro-mir Erben. Preveo Dr. A. Harambašić"; — Omer-beg i Aiša. Slike iz sarajevskoga života. Napisali Osman-Aziz; — Minka. Pripoviest iz ribarskoga života, piše Srjepko Ilijić; — U zoru. Spjevala Enju-škinja; — Klarica iz župnoga dvora. Seoska pripovijest. Češki napisao J. L. Hrdina ; preveo Stjepan Karlov; — P«d mletačke republike i ulaz Austrija-
|nV~ Dalje v prilogi. ~W
Priloga »»SloveiBk^mn ffarodii" St. 229, rin* 6. oktobra 1894.
naca a Dalmaciju. Po opatu Pavlu Pisani-u. Napisao Ferdo Siaić; — Nove pjesme dr. A. Tresida. Fran Seluk; — Beethoven i hrvatsko narodne po-pievke. Priobćio u berlinskom listu „Allg. Mnsik-Zeiturig1' Fr. Š. Kuhač, — Opis slika: Perast; — Apotlieosa Kopernika; — Dobrota; -— Občinska palača u Trogiru; — Voltaire i Fridrik Veliki. Po T. B. Macaulavu. Preveo V. Krišković; — Malom Krešimiru. Posvećeno sestri Albini. Spjevao R. Ka-talinić Jeretov; — Branje vodi. Jesenska slika; — Listak; — Narodno kazalište; — Sala. — Slike: Jahač a pogibelji; — Meljin u Boki kotorskoj; — Namigusa; — Dobrota u Boki kotorskoj ; —■ Selja-kinja iz Krivošija; — Perast u Boki kotorskoj; — Občinska palača u Trogiru; — Apotheosa Kopernika; — Naslovna slika k članku „Branje voda* ; — Trganje kidaljkom; — Oprez I ne na stranu bacati ; — Trganje šljiva; — Šala.
Celovec 6. oktohra. Vsled razpora, kateri parlamentarni skupini naj pristopi novo voljeti, drž. poslanec Peitler, sešli so se zaupniki slovenske in nemške stranke na posvetovanje, pri katerem se je čit.ilo pismo škofa Kalina, ki je priporočal, naj pristopi Peitler Hohen-w ar tov t ii ju klubu. Ogromna veČina zaupnikov se je izrekla zoper pristop Hohenwartovemu klubu, a ker ni bilo doseči popolnega pora-zuniljeiija, se je sklenilo pustiti poslancu proste roke.
Dunaj 6. oktobra. Dvorni svetnik Šukljc nastopi mesto centralnega ravnatelja šolskih zalog dne 1. novembra, čim se njegov prednik vrne z dopusta. Šuklje se za sedaj ne odpove mandatu, kakor tudi ne grof Sturgkh.
Dunaj 6. oktobra. Sinoči in danes se je po vsem mestu govorilo, da je ruski car umrl. Take vesti so se včeraj razširjale tudi v Parizu in v Londonu. Danes opoludne je dobil tukajšnji ruski poslanik brzojavno poročilo, da carjeva bolezen ni postala nič hujša in da car potuje na Ki f, in sicer čez Carigrad, ne da bi se na potu kje ustavil.
Dunaj 6. oktobra. Za jutri napovedane delavske demonstracije za splošno volilno pra vico na Dunaju, v Lvnvu in v Brnu je vlada prepovedala.
Peterburg 6. oktobra. Za časa odsotnosti ruskega carja ga bo nadomeščal carevič, katerega bo podpiral nalašč v to svrho imenovan 80 vet.
London 6. oktobra. Poročila iz Tjen-Tsina javljajo, da je v Mongolski nastala revolucija. Vlada je poslala večjo vojsko, da uduši upor. Tudi vojaška posadka v Pekingu se je uprla. Inozemci beže trumoma.
Narodno-gospodarske stvari.
— Vinarsko ladrngo v Krškem snujejo ne kateri rodoljubi. Nje namen bi bil tudi ta, da ustanovi večjo amerikansko trtnico, v kateri bi se vzgo-jevale cepljene trte in ae razpečavale v Sirfie kroge.
— Vinska letina v Dalmaciji je letoa slaba glede množine vina, vender pa bode vino tako dobro, kakor le mnogo let ni bilo. Ker ae iz Italije tudi manj vina uvaža, utegnejo dalmatinski vinogradniki doseči vsaj nekoliko boljše cene nego minula leta.
— Sibirska železnica. Zdaj, ko as je odprl prvi oddelek nove sibirske železnice, kakor smo že poročali, je Izdelana železniška proga, ki meri od Pel« rburga 8500 kilometrov. Iz ruske prestolice do Omaka v Sibiriji je sdaj možno vositi ae v 10 dneh nem in tja, ako ae računi za bivanje v Omsku 1 dao. To ae je ia početka zdelo neverojetno, a zdaj je Istina. Težave pri zgradbi te proge so bile v n> katerih kra ih velikanske in so mnogo trpeli mženerji in delavci.
Glinasta ln železna peč. Mnogovrstne nove iznajdbo v področju kurjntvene teh iko niso do današnjega dno nič vplivale na glinasto peft; čutndi ae je nekoliko /.linij -sala v svoji v nanj i opremi, vender je konstrukcija ostala vedno ista, nepraktična, tako da je telko kuriti v poči, potrebuje neznano mnogo drv in oglja in ni moči te poči premestiti drugam, ne da bi so poškodovala in jo podvržena taka pefi vednim neprijetnim dragim popmvljnnjom. Temu nasproti se je železna polnilna peč vsled znamenitih »popolnitev v svoji konstrukciji in po svoji vnsnjoati udomaćila splošno kakor v salonih, tako v iolah, uradih, vojašnicah in v najelegantuejfiili stanovanjih. Zar.-s jako ukusno napravljene sobne peči z barvnim einaljnim okriljem in cevovodi, dalje z zanikljanimi ornamenti, isto tako peci s
Sečnicami iz eni alj i ran i h pečme, kakor jih napravlja tvrdka .. Gcbarth na Dunaji, se mngo v prvi vrsti imenovati _ s polnu opravičenostjo, fie se gre za trpežnost, racijonalno in praktično izkoriščanje kn rjave in nizke stroške nabavi jenja. — Da so Gebnrthovi proizvodi zares dobri, tema je svedok 82letni obstoj to tvrdke in da M je dosedaj ie veo ko 100.« 00 poćij izdoUlo. (1134;
60.000 gld. znaša glavni dobitek Lvovskih razstavnih srečk, ki se izplača po odbitku samo 10 ' v gotovini. Opozarjamo nase cenjene čitatelje, da se bode žrebanje vrSilo nepreklicno dne 16. oktobra.
Namssaanisii
.LJDBLJA8SKI ZTftI"
* vse leto 4 gld. 80 kr.; pol lota ,i gld. 30 kr.; za četrt leta I gld. 15 kr.
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali eksekutlvne dražbe: Jere Golobic zemljišče v Planini, cenjeno 1362 gld, dne 8. oktobra in 8  novembra v Kostanjevici.
Franceta Lešnjaka posestvo v Ravnah pri Topolu, cenjeno 2380 gld., dne 8. oktobra in 8. novembra v Ložu.
Antona StefanČifa zemljišče v Jablanicab, cenjeno 800 gld., dne 12 oktobra in 12 novembra v Ilirski Bistrici.
Janeza To rt u na posestvo v Selo pri Mirni, cenjeno 2149 gld., dne 12. oktobra in 12. novembra v Trebnjem.
Janeza St u fleka posestva v ('mernem, cenjena 1300 gld. in 165 gld., dne 12. oktobra in 16. novembra v Ridečab.
Dr. Rudolfa KriStofa zemljišče v Črnomlji, cenieno 1650 gld, dne 12 oktobra in 23. novembra v Ćmomlji.
Marije Majerle posestvo v Dolu, cenjeno 275 gld., dne 12. oktobra in 23. novembra v Črnomlju.
Petra Majerle ta posestvo v Dolu, (reasu-mando), dna 12. oktobra in 23. novembra v Črnomlju.
Janeza Bezeljaka zemljica v Jeličnem vrhu, cenjena 350 gld. in 360 gld., (v drugič), dne 13 oktobra v Idriji.
Miklavža Tratnika zemljišre v Čekovnku, cenjeno 850 gld., dne 13. oktobra in 13. novembra v Idriji
Jožefa Medved i ča zemljiSfe na (""meni vrbu, cenieno 4451 gld., dne 13. oktobra in 13. novembra v Idriji.
Frsnceta Poženela zemljišče na Črnem vrhu, cenjeno 1238 gld, dne 13 oktobra in 13 novembra v Idriii.
Marije Vodnik posestvo na Pšati, cenjeno 35o gld , dne 13. oktobra in 14. novembra v Ljubljani.
Joži fa ReSa posestvo v Knefaku, cenjeno 1130 gld., (reasumando), dne 15. oktobra v Ilirski B strici.
Janeza Forjana posestvo v Harijab, cenjeno 1820 gld., (reasumando). dne 15. oktobra v Ilirski B strici.
Dražba v zastavljalnici: V ponedeljek dne 8- t. m. ae bodo prodale v Ljnbljanski zastavljalnici v mesecu juliju 1893. zastavljene in od ta krat ne refl» na in ne prepisane stvari.
Umrli so v Ljubljani:
3. oktobra: Evgen Hetetto, moti ar, 30 let, Flor junake ulici It. 3. — Jožefa Psnoar, kuharica, 70 let, Ki a v ju dolina It. 11.
4. oktobru; Just na Poka pl. Pokafalva, poštnega blagajnica rja hči. 15 let, Stnri trg st. 7.
5. oktobra: Martin Verhsvc, strojarski pomočnik, 4f> let, Rimska cesta It. 6.
V deželni bolnici 3. oktoba : Helena Segedin, delavčeva žgnu, M let. — Krn.st Muck, zasebnik, 34 let.
Meteorologično poročilo.
i	Čni opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti« v mm. j
5. okt	7. zjutraj 2. popoi. 9, zvečer	7-29 4 .30 1» „». 32» ia	10 8 '0 ir» 4- c 9 8* C	si. jzh. obl. si. jsh.' d. jas. si. jzh.1 jasno		0 00 din
Srednja temperatur* 12 0", za 1*0° pod norinaloin.
dnć 6. «iktdbra t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ....
avstrijska zlatH Mitu.......
Avstrijska kronska renta ••/......
Ogerska zlata renta 4" „......
Ogerika kronska renta 4°/......
avatro-ogerske bančne delnico ....
Kreditne delnic«.........
London vista...........
Nemški dri. bankovci sa IO0 nurk    . .
tiO uiark............
20 frankov..........•
Italijanski bankovci........
C, kr cekini . . ........
I): e 5 oktobra t. I.
••/„ državne srećke iz I. lKf>4 po 250 gld. Državne srečke iz I. I«64 po 100 gld.. . Dunava r«g. srečke 59/0 po 100 gld. . , 2emlj. obč. avutr. 4Vt0/o zlati zant. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke........
Rudollbve srečke po 10 gld......
Akcije anglo-svutr. banke po 400 gld. , . Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubcij
98	gld.	65	ki.
98	■	60	
122	■	6ft	
97	n	85	■
121	1	30	■
96	•	10	■
1024	e	—	H
867	f	60	
124	■	55	a
61	•	16	
12	t	22	i
9	i	90	H
45	t	25	H
5	i	90	•
148	gld.	75	kr
197	■	—	■
127	■	50	
123	s	20	'
mb	t	50	i*
24	■	75	n
23	•	50	■
166	•	75	
834	fi	6»	*
1	t*	ja-	i ■
mm O
:g o i- •£
■2 o > .5 as >
X.   <D O S
J »O T" *
xn ti a
n a»™ S
i C k a
■H «i
N -Z
Najboljša pitna voda
kndsr   preti   nevarnost   epi<lr m i je,
je v takili alačajih ('osto »Uušoia. od medicinskih avtoriti-t vedno pripon čuvana
• tAVMOJKI^ D I • T
iBuW
nnJčfsfU«* lufns
V njej so no nahajalo nikako orgaočne substanco ter je slasti v krajih, kjer Je btu-denčnn ali vodovodna vodu dvomljive ka-X.       kovosti, niijprikliidnejSa pijača i51-8)
CJr.jjavDo ravnateljstvu jivsir. drž, železnic
Izvod iz voznega roda
■v-ol?a.-v-iieg-at od 1. olcto"tora. lS©-3t.
NMtnj.no omenjani prlhsjnl I tn oitliajklul ćmI or.naianl «o t §re<tnj*mt'rt>p»k+m rasu. Bradajeovropikl ču j« krajnemu .-.»mi v tijub • ljunl ik 9 minuti naprej.
Odhod is LJubljane juž. kol.).
On IV. uri A min. 710 nori uiobui rUk t 1'rbl*, Pontabol, Ouljnk, O« lovne, Hr»iir.«>inf«ito, Ljubno, c*z Helstlial v AmteD, tirhl, Omiln-ilrii, HolneRra.t, Lend-Oftateln, /.o\I trn Jucoru, 8t..yr, I.lnc, Hu.lojoTico, Pitanj, Marijino vare, Eftor, Karlove van;, Fruncnve vare, Hrai(n, Llpaijo,  I hi 11.>J via Amitettcil.
Oh O. uri 7 min. tjutrul inuinii vlak v Novo in»»to, Kočovjo.
Oh 7. url tO MM. tjutnt) oiuhui vlak v Trhle, Pontahel, H.ljak, Golovec, Franaemfoete, Iijubno, UuuaJ, čea Helr.thal v Holno(rrad, Dunaj via Amettttten.
Oh  11. uri 41 »m/h. <lopoh*<lnf meiasl vluk v Novo tnnnto, Kočevje.
Oh it. uri HO min. <i„t>;ttnl,\r oa.ihnl vlak v Trt.lt, Pontabol, llaljak, Oolovoe, Franci<iiafo*to, l.Jiit.no, Ballthal, Diinit).
Ob 4. url  14 min   pojtolutln* oiolml vlak v Trhl«,  Roljak, Oel.ivco, Ljubno, . m/ Selztlml v Soltiotfrad,   I ..mi . i i. . ••-•■n, '/.tli na Jeiorii, In moat, Hrejruio, Ourili, Oensvo, fari«,  Htnyr,  liino, Omunilen, leohl, Budejevico, PlaenJ, Marijin« vare, K^jor, Frauuove v*ro, Karlovo vare, Prago, Ijipeko, Ii.iiulj vin Amatetten,
Ob 6. uri 30 min. »rrrrr mpiani vlak v Novo niimto, Kočovje.
Prihod v LJubljano (ju?., kol).
0. uri n.t min. »jutru) Oiot.nl vlnk a Dunaja via Amatotten, l.ij. aijf, Prage, Franc.vit. varov, Kitrlovili va>ov, I . n. M.ir.jinlt. varw 1'lr.nj«, Rudejcvio, S'.ln ..•(! I ». I.-i.".., ^ :<•■r 1. Oinunduiia, laehla,. AiU-•eea, Zella na Jeaeru, I<rnd-Oaatolna, l.Jnbiiega, Oolovoa, ll.iljaka, Kranaenafoeta, Trtiiia
S  Mri H tnin. njutraj mniatii vluk iz Kočovja, Kovega moata. Oh ti. uri V7 min. dojiolmtnm oaehnl vlak a Dunaja via Amttotten, Liipaljo,   l'rii,;e,   Krun.ovili  varov,  Karlovih varov,   Kirra, Marijinih varov, Plauja, liudojevio, Holuograda, Ijinoa, Kterra, 1'ariia, Oenove, Ourilia, Brrjruirn, luum.iata, /...!i.» ua Joaitru, Ijsnd-Oaalnlna, Ijjubneaja, Oelovo», Ijinnza, 1'ontAbla, Trbiža Ob IV. uri 4ti tnin. pnjioluilnr nieaaui vlak iz Kueevji., Novega maata O6 4. uri 4S mirt.       ".fic/n<- oaobui vlak a Dunaja, Lajubnega, MeUthala, Hel)>ka, Oelnvua, Vranzentfoate, Pontubla, Trbiia.
H. uri .14 tnin. tvrcrr rara.iul vlak 1« Kočevja, Novpga M •■ «1 a ti. uri HI miri. kVaarVf oaehnl vlak ■ Dunaja  preko Amatnttona ls
I. j.iiun-^k, Itoljaka, Celovca, Pontabln, Trhiia.
Ob
Ob
Ob Ob
Odhod lz LJubljane (di*.. kol.,
Ob   7. uri ».'< min. »JutrnJ       v Kamnik. P    S*.   a    OS     „    }>o;i<>fttif't* ., a -     9.   .    BO     „     rvrrtv _
tO
(aloduji vlak le oktobra me-■Ot'k oh nedeljah 111 praznikih )
Prihod V LJubljano idr« kol.).
Ob   0. uri .Iti min. x,)utrit)        la Kamnika m   1 t.   H    IS     m     dopoluttn* K ,, ..    rt    ..   HO „
a- 226)
3S
(■Ipdnjl vlak lo okti.l.ra nio-»• • 1 ob nedeljah iu pritziiikih.)
Hiša št. 7 z vrtom
v Trnovskih ulicah v Ljubljani
Be bo «1116 IA. »latol.ru t. I. pri tiikijftnji c. kr. dt-želni sodniji vnovif pruiltalH. — l'red 2 loti »o Dili dohodki to hiše 158 gld. in Je hila tiHtikrat. cenjena na 8918 ghi 60 kr. Sedanji letni dohodki te biae snaiajo 828 %U\. Ta hiSa z vrtom vred ae tudi \r. proste roke takoj proda
NiitHinMirif so llVd v Mu At. 7 ali pri <li*. .VIukNi-■ii f 1 i j ta u u U iirci>Kih-ii. odvotinkii v l.julil |uul, mi Ureiču ni. IO. (1110-2)
Pristen, prav dober
prosekat*
se dobiva liter po -4:© Isr. pri gosp.
Dra potili u L<eiieeiii v Ijtirerci
in |<a pri g.iap. (11.)6)
frizerju v llo/iiili ■■ li<*«ili si. 13.
Dr. aFriilcrlliia I.onnk'l-u
Brozov balzam.
Že sam raatliiiHki .sok, kateri lote |s bro/.e, ako .10 navita njeno dtblo, je od puuitiveku znan kot najifvratnejfte lepottloj
ftko Be pa tu ho k po prod pi se izuii>;ielja pripravi kemičnim potom kot balzam, BSdobi pa ou-(lovit učinek.
Ako »a nuinažc zvečer ž njim obraz sli drugI doli polti, 4m'lji» h«>> ±f driiKi .Ihii u«*-lustne lUHlilue od polti, ki |>oS)tS»ue vitled le^H iinUt bel« ln ne*.n».
Ta balzam zgladi na obruzn nastale gubo in ko-zAvo pike tor um dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kuj naglo pegu, ioltavost, ogorce, nosno rudeAino, zajedoo in druge neanalnosti na polti. — Cena vrću z uavodorh vred Kld. l.OO. (39—19
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOK-MILO.
N ...i m 1 le: Si* iu nujdobrodejt.eJM>  milo,  za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad HO kr. Dobiva se v Ljubljani v IU. pl. TrukOcis) - |n lekarni in v vuen večjih lekurnali. — Postna uarti-čila vsprcjeiua W. llemi, IJtiniHJ, \. }
MWsssW«BWMWaWWi ■■BMagaazaiBiagaBrito
Službo đacarja
želi fzprejeti 30 let star mož, veSft slovenskega in nemSkega jezika. Na zahtevanje položi se kavcija. Naslov pove iz prijaznosti upravnifitvo „Slov.
Naroda4
(1116-2)
Učenec, praktikant komi
slovenskega in netiiftkega jezika lopolruma vešči, a« takoj vzprejmejo pri g. Alojziju Miki u, trgovcu v Ormožl. -1105 3)
! Važno za milarje I
Iz koiikurznc mase Janeza llrnkn, milarja v Zagorji ob Savi, |iro«la-Jalc se bodo premičnine, zlasti
milarske potrebščine in orodje
ter surovo milarsko blago na Javni dražbi«
1. rok dne 11. oktobra 1894. in
2. rok dne 25. oktobra 1894.
vsakikrat ob 9. uri dopoludno.
V Litiji dne 4. oktobra 1894.
Luka Svetec, c. kr. notar, (1138) upravnik mase.
Tinkt: Stomach: comp.
Sv. Jakoba želodečne kapljice.
Že mnogo let preskušeno domače sredstvo, ki prebavo pospešuje in tek vzbuja itd. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot domačo  sredstvo prve vrate je dr. Lieberja žlvoal krepkobtil eliksir (Tinct. cbinae ner-vitonica comp.) —  varstvena znamka t in sidro — steklenica po 1 gld., 2 gld., S gld. 50 kr., že mnogo let preskušeno kot živce okrepčaj oče sredstvo.   Po zdravniških in uradno poverjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragi (glavno skladišče): Stara o. kr. vojna lekarna Dunaj, Stefansplatz.   Skladišča: Lekarna Alfređ X. Egger, Celovec; v Ljubljanskih lekarnah in v večini vseh drugih lekarn.    (1135—1)
Posestvo z gostilno
na prodaj.
V Letuii pol ure od železniške postaje Rečica na
Pakt se proda posestvo, obsezajoče okoli 60 oralov travnikov, njiv, njiv s hmeljem, gofiče itd. Hiša leži tik glavne ceste, je jsdnonadstrofma in prostorna in obsega 9 sob, 4 kleti in kar zraven spada; pri hili sta 2 veliki pristavi z testi mi hle vrni za svinje in za tO konj in kozolec z 12 Itanti. Krčmarski obrt se na tem posest* u že od nekdaj isvrsuje. Pri hiši je tudi veliki kuhinjski vrt. Plačilni pogoji ugodni. — Več pove lastnik
Franc Stiglic
(1075—2) v Letati, pošta Rletzdorf a/P.
Vozni listu v Se?. Ameriko
ss» (G_40) prt
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratring 9 IV VVevring-ergaaab 7*
DUNAJ.
Vmuh dan odprava % Dunaj'.
1*0 j II Mil 1 1 «1 /IIMtoilJ.
Gostilna št. 1
na Križevniškeiii trgu toči Izvrsten
(1137)
liter po 52 kr.
Učenec
se takoj vzprejme v prodajalnico z nuSmim blag-m pri Antonu Mfrsel is u na Studencu po!« g Ljubljane. (ino-3)
rniT'inr'Tniaiiiiiiniieiaariif
V eitranji
po metoili Hnberja in Enslelna, kakor tudi po ! vsuki drugi poljubni metodi poučuje
Josip Petritz
izprašani učitelj (958—6)
na Kongresnem trgu itev. 5, I. nadstropje.
*
CvOvvOvvOvvOvvOvvOvvOvvOvv^
Podpisanec naznanja najuljudneje p. n. spoštovanemu občinstvu, da je v lastno režijo prevzel
I gostilno m kavarno „pri Stari pošti"
v 32Isucaaja.iDsTa.
ter daje zagotovilo, d:t si bode vedno prizadevni, s točno, dobro in ceno postrežbo zadovoljevati spoštovane Bvuje goste.   Proseč muogobrojuegs posuta
[l 115—2)
z veleepoltovaujem
Teže ZDra/bed.
^QCvUC»yC»UivQ<vQtvQv^
Graščina Rakovnik
pod Zelenim hribom v Ljubljani
proda na drobno
svoje ostale hribe.
Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se
dnš 9. oktobra 1894
ol» O. uri do po In dne na lici mesta. (1117—3)
Notarski kandidat
z dobrimi spričev*!!, i z prejme ae ti»ko|, v kateri pisarni"? pove upravništvo »Slovenskega Naroda*. (1111-3)
Praktikant in učenec
iz dobre hile, lepega vedenja, ■« vspreJuteUa tako| v predajalnico specerijskegt blaga Jernoja Rnttssu, Realjeva cm t« Al. 1 v LJnbl|arl. (1123—2)
Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux
na Bregu akt. O (1139 liee nujno: priprosto kuburilo k pojedini gospe sa Polj t b«»l|»o knharieo sa Gorivo, Opatijo in IHaunJ ; brhko kuharico za neko gralčino bUsti Ljubijo«« t blšlno v izborno hišo; aarnftuuojoeo uaUkarlco; ve« Kos:iiMi«klh Isataerle itd. itd. 9HW Pripore«* se najbolje: ve* brhkih, močnih deklet se vsako delo, mej njimi nekoliko takih s dežele, ki se mogd iskazati z letnimi spričevali.
Isingerjeve ulice it, 1
priporoča prijateljem pristna ta dobra pljaše po niski osni.
"VirLO:
Istrtjaneo, rndeč.......... liter 38 kr.
Tlrolao, bel............ ,   32 „
Dolenjec, rudečkast......... „   36 „
Tlroleo, rndeč, stari......... _   40 ,
* Zelenika, bela........... ,   56 „
*Teraneo, Črn........... „   00 „
One s * zaznamovane vrste so is vinoktetarstva kne-ginje Ilohenlohe. (1125—3)
Koslerjevo marono.......>/■ litra O kr.
»t »J » '      '      I        /|«       »I      S 1,
Za nepokvarjenost g« Jamči kakor pod pečatom!
V množini po 50 ali več litrov skupaj mnogo ceneje.
Na živcih bolnim
(splošna nervosnost, migrena, brossoaost, omotloa, otrpnaloat, 6a pojema pametovanje ali apomia)
■e priperoča, da ee seznanijo i noro idraviluo metodo, ki je imela velikansk vspeh ter je priporočajo ngledni medicinci uajtopleje ia ki je poleg tega iiredno priprosta. Natančna opisovanja peli* lja brezplačno knjigarna       i884—2)
Karla Valentina sin, Pečuh, (Fllnfkirchin).
Namizni raki.
Najizborne.jie oplemenjene vrste, lovijo se vsak dan, da so vedno svoti, razpošilja pod jamstvom, «la dospe ie šivi, v poštnih koiarioab poštnine in eolnine prosto po poštnem povz>tju: HO kom. rakov za juho gld. 250, 80 kom. srednje namiznih rakov gld. 8'—, 60 kom. velikanov z debelimi škarjami gld. 3'50, 40 kom. aolo-velikanov gld. 4*50 in 8i kom. eolo-veliksnov, jsko finih, Čudovite tivali, gld. 525. (854—25)
F. Soht&pira, Stanislav It. 274, Galicija.
s 1. novembrom
pekarija
na dobro obiskuvaut-in kraji pod ugodnimi P« goii. (1055—3) Veft s* izve pri gospe I*. MUH« v IJisl»l|iiisl, Stari trir it. 1».
4*
Fran Kaiser, puškar
LJubljana, Šelenburgove ulice it. 6
priporoma svojo veliko zulogo orožja na lov in oaebno varnost, streljiva ln potrebščin za lovoe. Speoljalltete v ekspresnih puškah iti ptičaricah,
katt-ru riitn izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici.
S
l
l
I
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
Icsczzizioselc tt Xjj-u.lDlJa.iai, Parno ulice &t. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvora
( I >«>|>j-«* J Petir rI\ nniii»)
priporoča so za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prllnlo, obhajllnih mls, krstnih kamnov iti., nadalje sa vsakovrstna
glasbena kfimiioseska dela
kakor tudi za izdelovanje plošč is vsakovrstnega marmorja sa pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
yMT nagrolonila  spomenikov TkaNB
iz rasnovratnlk marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektonlšnlh obrisih po Jako nlskl oenl. Oskrbuje napravo kompletnih drutblnsklh rake v ln vaakako
popravljanje. (10-40) Obrise, naorte ln vzorca pošilja brti plačno m vpogled.
lael
L-=:
i
BJ
Ces,kr, avstrijske ffi državne železnice.
Otvoritev
TJnzmarkt -Mauterndorf.
Ozkotirna lokalna železnica Ulizniarkt-Mautemdorf s postajami odnosno postajališči: Lin d (postajališče), Niedex*-W61z, Teufenbach, Projacli-Katschthal, Triebendorf (postajališče), Maran, Kaindorf (postajal), St. Lorenzen o. Murau, Caciliabrucke (postajal), Wandritschbrucke (postajališče), Stadl a. d. Mar, Einach (postajališče), Tur-racn, Fredlitz (postajališče), Kendlbrnck (postajališče), Raming-stein (postajališče), Thomathal, Madling* (postajališče), St. Leonhard (postajališče), Tamsveg, W61ting (postajališče), St. Andra- G-oriach (postajališče), Lintsching (postajališče), Maria Ffarr, Mauterndorf se bode
d u «3 O. o 1* t o t> v a.  1 ® O -4. 1. izročila javnemu prometu. <H33)
Pri tem se postaje: Nieder-W61z, Teufenbach, Pro-jach-Katschthal, Murau, St. Lorenzen o. Murau, Stadl a. d. Mur, Turrach, Thomathal, Tamsvveg,
Marla Ffarr, Mauterndorf otvorijo splošnemu prometu, postajališča Und, Triebendorf, Kaindorf, Caciliabrucke, Wandritscbrucke, Einach, Fredlitz, Kendlbruck, Raniingstein, Madling, St. Leonhard, W61ting, St. Andra - Goriacll, Lintsching" pa samo osobnemu prometu. Na Duuaji oktobra meseca 1894.
C. kr. glavno ravnateljstvo avst. drž. železnic.
JOSIP ČERNE
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2
priporoča  slavnemu   občinstvu   svojo  veliko zalogo ____ zlatih, srebrnih, tula in dr. Žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Prancillon v Švici, SchafThau8en, G-lashtltte in dr. Koledarske ure z in brez luninih spremen;  Dunajske ure na nihalo, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo.
Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. ^] (ioeo—3)      Za vojake in dijake znižana cena!
11
i-
-srt-iv-vil
3HE
vašar
«v vi;
puškar
V I-JIIa3ljfl.ili
(788-12)
Židovske ulice št 3
svojo bogato zalogo
vseh vrst orožja in  lovskih potrebščin
kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelka.
pSJ~ Vaa v negovo stroku upadaloća dela ha itvrsnjcjo točno in po najnižji eeat. "W
rrVVV v VWWVVWVV
w\
WWWwWV\
Feliks Toman
kamnoseški mojster v IJubijani, Resljeva cesta št. 26
ima akUdiAćc
izdelanih piramid
iz najlepšega, najtršemu temn-ga Ni|«-i>i m in grnulla ter se prit>uroća za izdelovanju najuianjAih ungrobnili kHineuuv, kakor tudi uajflnujSili uuiut-
niAko izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Prevzema vsa (991—fti
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera se kut doslej po nizki ceni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima iu prodaja
iiiariuoriiale plošče za pohištvu
ii  lahkega, francoskega  in  belgijskega  marmorja,  kakor tudi
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trotoarjuv in vbodov, katero se po najnižji ceni dobivHJo v vsaki množini.
PTf r ^ ¥ ¥ ¥ f w w W ¥ V ¥ ¥ \w W ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
Grand Theatre Gierkini
na cesarja Josipa trgu. Danes v soboto dne 6. oktobra 1894 1.
velika gala-predstava.
Jutri v nedeljo dne 7. oktobra
2 veliki predstavi 2
Začetek prva ob 4. uri popoludiiB, druge ob 9 uri zvečer. Novo! V SPORED: Novo!
I. Zimska krajina r.a Norveškem II. Morska nevihta v morski ožini Gibraltarski. IU Theatre Fantoches (marijonetn).
H konca:
Fontnine lnmispase (vodomot, ki se sveti v raznih barvah)   Kalospinterh   cromocrrme   ali   pa: trojai čudežni vodoskok.
Z velespoštovanjem (1129) 0«lsa.r G-lerIclaa,I. ravnatelj.
Največjo zalogo
s pravim zlatom krasno pozlačenih
(1092—3)
ima v Ljubljani
Albin Ahčin
v Gledaliških ulicah, blizu frančiškanske cerkve.
Ceniki s podobami se brezplačno razpošiljajo.
St. 20 981.
03s:llc-
VII. 11/94
C kr z. m. d. okrajno sodišče v L'ubljani naznanja: Na  proAnm Janeza Supena iz Podkuz. okrni  KraniHkH  gora, dolo^uie se proftlovoljua dražba  temu   lastnega  pomestiva viol. nt. Cilti kat. ob*. Št. Vid, obstojte^g« iz poslopij his. St 7 in 8 v Št. Vidu s trav-
nikom, na
22. oktobra 1834
dopoludne od 9 do 12 ure na m^stu posestva v Št Vidu s pristavkom, da ostanejo zastavu.« prav ce zemljekujižuih upnikov ne glede" na kupnino pridržane.
Izklicna ena je *SOOO gld. in se pod tn ne bo oddalo posestvo ter si predaiairc pridržuje pravico, prodajo v 4 tednih od dražbenega dneva naprej ovreči.
Vsak drnzbenik mora pred ponudbo polož ti vadiium 500 g'd Daljni pogoji ne zamorejo tusoduo vpogledati in se budo pri dru?Iv tudi Se razglasili.
C. kr. z. m. d. okrajno sodišče v Ljubljani
dne 14. septembra 1894. (1100—2)
Varstvena znamka.
J*. AITDEL-A
novo izumljeni
prekomorski prašek
(premijIran i najvišjimi častnimi nagradami) ii{gotial»l|a »K'iirk«*, mol jo. stenice, ImiIIi«'. žoliarf«>, imilic. m nt v 1)«', |»rt'*i**k v, pii«'!«" pr«»ic*'. Mploli vse žuželke
s sk< ro  čeznaravuo hitrostjo in  llgurno tjo,  tttko da od zhIo^o uirčesovin ne
itstiihi- niti b1'*i1ii.
Tovarna in razpošiljal niča j (757—7) J*.   /\ "NTrT^ T="! T ,    drogerija „pri črnem psu", v Hiisova ullea Nt. 18.
Pristni prašek se dohiva v LJubljani pri ^usp<du Albinu Slidar-Jl, trgovcu, Dunajska cesta ftt. H  in pri tirmi Stupica ft Mal, atarije Teruiije c« sta st. 1; v Kamnika pri gosPouu Joi. Močniku, lekarnarju.
Odrezki in ostanki S ti k 11 *i
m J«H«*iiHko ihimku
za popoln t obleko SHUiu gld. 4*25 zh aukno iz lodua samo „ 3 25 za minsko suknjo ssino , 4 80 za aaluusko obleko eauio r rM) za ujončikov samo ... „ A-21* moderno in dobro blago, tudi najfinejšo kakovosti, »peolje.lt-tata HtikuonegH hlaga za sira pacu,lodiiM ■/.» lovce, tricota in suk-nuuega hlMgai xa damske obleke oaneje nago kjerkoli.
Pošilja se
proti poVsetJt] ali pa fie so poprej posljo denar.
Jkiiim&vo <
Povračilo kupnino, će kotuu kaj ne bi ugajalo.
Vaurel:      (9 0-7) Zastonj in poAtnine prosto.
D. 'Wassertrilling
trgovec s suknom Boskovvitz blizu Brna.
TUoe priziiMulc.
Nikola Miacola v Trstu
p ruda. j a razun
jedilnega in namiznega olja
ter
(1122—1)
ne
namiznih vin
tndi
aBguillotti <^S5SOT
Na zahtevMOJe se pošiljajo ceniki zastonj in poštnine prosto.
betonskih kanalov
iz portlandakega in romano emant-bot ona t«r iz tol-čenega betona za mosta., tovarna i u privatna kise
(tudi tfiezmc iz ceiuunt*.
prevzem h
podjetništvo za betonske gradnje in tovarna
za proizvode iz cementa
Ferdo Hriiza in Urh Rosenberg
v Pragi.
Natančneja pojasnila daje (1048—7)
Ferdo Hruza v Ljubljani
Mnogo let sem preskušeno n bolesti nte-sujoce domače sredstvo. Jako okrepcu-
joče, fe so ž njo drga pred vsako veliko touro in po vsaki ti uri. Cena >/i stekle* niti avst. velj.  gld. 1*—,  l, steklenici avstr. velj. 60 kr.
Glavna zaloga:
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Paziti naj se blagovoli na varstveno znamko in zahteva naj se izreono (213—10)
K>izdina protinova tekočina.
r
i
Pristnega dobrega
istrijanea
liter po 24 kr.
priporoča
Lojza Petrad
3E=ol3sic© ulice ž»t, 38 (1096-3; v Ljubljani;
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospe* fin j oče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (4i>4— -ih)
domaće sredstvo.
Velika steklenica 1 gld., mala 60 kr.. po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ujne je moja ta dodana, zakonito varovanaj varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro- Ogrske.
Tam se tudi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-docijo mnoge skuSnje, ciatenje. zrnjenje in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. Vškatljirau po 35 krtin 25 kr. Po posti 6 kr. reč. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamka.
CHavna zaloga
B. FRAGNER. Praga,
it. 203-201, Hala tirana, lekarna ,,pri črnem orlu". F"" Polt na raz pofiil jatev vsak dati.^SJJBsj
Dr. Rose balzam
Izvrsten
mošt „Prosekar"
tofti
(1131)
v gostilni „Pri belem volku".
St. 555
Natečaj.
(1081—3)
Na c Ur. obrtali, *tr ©kovni soli %t% oJbdelovuute  lesu v Ijulslpaijii. je napolnit«
za fealkoviie In nserkaistllise predmete.
Dotični uči tel) je ob jednim obvezan, poučevati imenovane predmete tudi oh strokovni doli sa umetno vezenje in Si vanje tipek.
Služba se za sedaj odd& samo Icositratno. Letna remuneracijs jej je 840 tgld.
Prosilci nuj prilože" svojim prošnjam potrebna izpričevala in natančni curriculum vitae, potem pa nai jih uroče «lo zadnjega oktobra t. 1. podpisanemu ravoatelistvu.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih sol
v Ljubljani, doti 26. septembra 1894.
Odlični zvedenci
vseh dežel bo na zdravilstva« (nih razstavah v Londona, Parizu in G ene v u kot razso-Jevalci izloženih, preparatov
tinkturo za želodec
leknrjn
<x. Piccolija v Izubijani
s častno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločuj nre odliko so najboljše spričevalo že otl nekdaj znanega dijeteticnega sredstva, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuj*. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelovat«!! O. Ploooli v Ljubljani proti povzetja zneska. Zaboj po 12 stekl. za I gld. 36 kr.; po 55 stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 kg«.).
Poštnino plača vedno naročnik.    (5*6-Ifl)
m
>Viktor Kmitli (->?)
JL.|ut>l Jana« Muri i ln  tarir 1
ripomfat veliko nalogo oprem za kro-ače in čevljarja, beloprteneja blaga in podvlek, bombaža in ovčje vola«, prej* sa vezenje, pletenja, šivanje in kavlji-canle, tkanega in nogovicartkega Blaga, predpasnikov, tivotkov in rokovic, po- ? tamsntirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk m petljanj, čipkastih zaves in , preprog, umoteljnth cvetk in njih delov, j
fel >g>r------fUŠl_—ia®J3W-rti?]-mmm7&W
*a\l
As- KUSrST
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <33>
lastnega izdelka za dnine, gospode in
otroke je vedno na izboru. Vsakersna naročila  izvrftujejo se točno in po nizki coni. Vse utere ho »branj u-jejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli n») se vzorec vponlati.
#WWWWWWWWWW¥WW¥¥W¥WWFWFWW»%
It"' J. J. NAGLAS
tovarna pohištva v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in ;] Gozpodske nlioa (Knežji dvoreo).
Zaloga jednostavnoga in najfinejega lo* senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, atrugarskoua in pozlatarskega blaga, pobi S t vem; rono, zavčs, odej, preprog, zastiral na valjoih, polknov (zaluzij). Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, ne- v pregorne blagajnice. (35)
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, staklani salon in kegljišče.
Priznano Izvrstne j«*di in pijače ln h kupno obe d ovu njiv
(2*2)
F. Fei line, restavrater
Josip maiok m
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4
priporoča čast. občinstvu dobro urejono
kemično spiralnico
v kateri bo razparano in nerazparane I umske in li-ruke obleke lopo oftodijo. Pregrinjala vsprejuio ae za pranje in crem v pobarvatijo. V barvanji vaprt* jeiua ao svilnato, bombažno in meAano blugo.   Barva ao v najnovejših uiod»h.
(36)
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
4   Uran & Večaj ►
% Ljubljana. Gradišče St 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^priporočata p. n. čaat. občinstvu svojoj ^ vel<ko zalogo vsakovrutuih k
^ pečij in glinastih snovij >
^ kakor tudi ^
I M
kakor tudi
štedilnikov
in \ Hi-h v to stroko spudajočih del po ^ nizkih cenah. (31)"
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroje, iolazo la keovino-iivnloa.
Tmcleluje knt poaabnoit:
voo vrsta • troj o v sa laaoreznloat ln fage. (21)
Frevuni cele napmve in nikrliuj.'  |»M>4>»lrf»Je in kitile pu iinjlniljii ifialnvi, aluu»jiio turbino iu votlim ki>lt»n.
> slak
Maksimilijan Patat-ova naslednika
W. llrrala «*? Uoim-s
v LJubljani, zv. Patra oeata it. 32, hIi pa av. Patra naalp it. 27
priporočata se p. n. občiiintvu ta ženske iu moAko obloke, razparano in celo, iBte Se lepo oč«m1IJo ; vzprojuiuata vanko-v ratna pn-trrinj i Iu, svilnat«« rohuo in trakove za pratilje in pobsarvnuje« ka-kor tudi nviliiatd, hnuitia^no in uieAano blago vsrb barv. Obleka se člatl, p«re in barva hitro, dobro in po nizki ceni.
1
J^f-^-t-i -?~s~i-c~-x-i ~jj~^^^-4 ~J^r,>J^r^.
si
Bra-bei Sborl 5
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. i
w
Slikarja napisov, , stavblnska ln pohlžtrena pleskarja. J
Tovarna za oljnate barve,  lak & in pokost. (20) St
Glavni zaatop Bartlauli-Jeveica orl- * KliiMliieuu   kar bul I ae) sv. MasCoha
/.a konjska kopita in usnje. % I rhi^J^J^ T t^J^Jr* \+* tH^Jk-^*^ *^uaV>* 'S
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna n-stavracija z veliko dvorane aa koueerte i t • i. iu lepim vrtosaa. (3t>).
BjsjB Kegljišče je na razpolago. =
Ubod je tudi iz Poljakih ulio.
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld. IvO iu
zri ed.erxo*veo
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolencu
trgovina z vožtenino In medom Ljukljaua. Ulcialliks ulice
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Želaznikar)
dobivajo se na Icatrtori-papirji tiskane
komad po 30 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu JJk. Zagorjan-a in pri druzih knjigo-tržcih.
«7. Kunčič
priporoča p. n  občinstvu svojo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Tri avstrijskem cesarju") z opoinn jo, ria rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji
fiJLIjstll Xje>scatli
rabi vo«J" •* tekočega studenca nad oestzi proti Bleda, 8i) Zisanjs Bsroclln izvrt* se točno.
čast mi je naznanjali, da sera prevzela po smrti mojega uioSa Frana Toni
kovut^ko ofcH"t
katero bodeui nadaljevala, ter se pripor ročam ta vaa v to stroko epad<joča dola s po uizkib oeoah, zlasti za nove podkove. 4 Pobro  delo in točna postrežba.
Z veleapostovanjem (.37)
Ivanka Toni
v Vodtnatu st. 4,
BSJBJj^BjgBJBJJBJJBJJBJj^BJJZJBJ
■ssss
B^BBiaaUBlHHEBBSBl
185475
O*
zim
Haute nouveaute ohevlot, Haute nouveaute ohevlot, Haute nouveaute ohevlot, Ohevlot oarreaux Angleikl ohevlot mele, Cr epe-ohevlot, Damako aukno, Drap brode, Drap nni, Carre on noppe, Hante nouveaute ohevlot, Haute nonveante ohevlot, Oredaiana tkanina nouveaute, Oredaiana tkanina haute nonv., Oredaiana tkanina deaalne nonv., Nouveaute gredaiana tkanina, Speolallte exoluslve,
čista volna, 120 cm Široka, meter po gld.1'55
120 120 120
120 120 110 95 95 110 120 130 12( J 120 120 100 120
1-76 1-95 1 95
a—
1 90 1-46 115 1-10
1- 70
2- 40 3.10 1-85 290 3-130 290
Cista volna, 120 cm Biroka, meter po gld, 120 ,,       u ., ,j
Colore anglali, Petit oarreaux anglals,
Đrap dea dame a exolnsive,      „      „      95 „     „ ,. „ ,
Angleška flanela,                        „      „     116 „ ., i
Foule nouveaute,                     „      „     120 ,,     „ „ „ ,
Foule,                                        „      „      90 „      „ „ „ ,
Kaaan, gladek,                              „      „      90         ,. „ „ ><
Angleikl modni ohevlot......100 „      „ „ „ ,
Diagonal aukno..........120 „      „ „ n ,
Đamako aukno..........1^0         „ „ „ „
Ohevlot ničle...........120 „       „ „ ,, „
Oheviot guipure..........90 „ „ »> i
Demi drap............90 „      ,, „ „
Ohevlot nouveaute.   .   .   85 cm Širok, meter po 48 kr. i. t. d. i. t. d. i
Najboljše vrate bariun za obleke z vlekom 00 cm Birok, m po gld.
Deainiran liipnl bariun                                  54 „ „    „ „
Svilnat plii..........45 cm Bi rok, meter po gld. t20 m
275 210 1-25 1-70 1*35 —■70 —*80 115
i*—
•82 —-80 —*80 —■38 . t. d. 2.30 1-30 1-50
Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah.
Velika izbera svilnega. blaga! w
V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Skladišče l>l*iL$£a
4-5)
Dunaj, VI., Mariahilferstrasse št. 83
podzemlje,  j>i*i tlieje,   iii«3zza.itiii   in   prvo iia<l>sti*ojpjo.
Št. 21.308
(1130—1)
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1895. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni fl*4?'£.. 1993« lik lH*)?.g, let tt. se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseca, novembra letos
V clkN|ICtlltll mestnega magistrata.
2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovi natva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začafmo odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariži, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ih 31., 32., 33. in 34. voj. zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih jaillivm* lil IVIinivtil* 1895* 1. podpisanemu uradu, ali pa lin tlftli glavnega iiilborii
naborni komisiji izročiti z letinami podprte prošnje.
5. Oni, ki želč, da se jim dovoli stava izven domačega stavnega okraja, morajo o Jpriliki zglasitve izročiti kolekovane in sr I isl lilltill i fioilpi*!t* prošnje« V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§ih 31., 82., 33. in 34. voj. zakona povedanih ugodnosti.
G. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasltfve. in sploh is vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, akoravno mu te ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prrslopku po § 35. vojnega zakona, in zapade globi od 5 do 100 gold., eventuvalno zaporni kazni od jednega do dvajsetih dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
(1098-8)
1F xx©. j ©na
hiša na Glincah pri Ljubljani
(preje Tribuc^vs) za pmdaialnico iu gostilno vkupno, alf pa za vsako teh o^rfi) posebni. — Pnnud^e vzpreiema Peter, HuJsflČ v MeiiBl«"'
1. dan meseca oktobra 181)4.
Župan
€-ra*sclli I. r.
Važno za sleharno
(11—20)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
se čudnije bolj aka/uje kot najizbornejai, jedini miravi primerni zdravi iu ob jedneni v Bvoji uporabi najcenejši dodatek bobuvi kavi. Priporoča se izrecno od visokih znanstvenih in zdravniških avtoritet in ho predpisuje ženskam, otrokom in takim, ki imajo želodčne ali živčno bolezeu, kot najboljši nadomestek bobove kave. Opreznost pri kupovanju! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne savoje D u bi v m z imenom u kll»Kr.
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
urar k-v I Jiililjaiil. f-lnvnl trg &*•
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (120—38)
in vseh v to btroko apadajočih  stvarij   po im|-
niž.jili ««iih1i. Popravila i/.višujejo t>e natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila ae  hitro izvrfiujcjo po poŠti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
^gkW ITajboljšo
se nalagrajo glavnice
če 8e kupujejo
4°o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva.
l-te don>-.sajo
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaška ienltna kavcija; razeo te^a je vaakib ItK) ^Ul. založnic zavarovanih po bipotukarni vretlu^ati 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
banka in menjalnica v Ljubljani.
(5*8—3li)
Za vsako mizo!   Za vsako kuhinja!
Vnuka juha postane hipoma izredno dobra in močna, če se jej prideue
MAGGI'Jeva 7ABELA ZA JUHE
v steklenicah po   45 krajcarjev   in više v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889.
Dobiva se v i. juhi farni pri:  A. Stacnl-u, J. Kuszolini-iu, Jeglič-u & Leskovicu, Petru Lassiiik-n,  Karolu C. Ilolzer-ju. Jan. E. "VVutscherja nasledniku: Viktorju Schiffer-ju, Ivanu
Fabian-u, II. L. Wenz«l-u (v fibjalkab v zdravilišču na Bledu iu v Domžalah), v G. Piccoli-jovi lekarni in pri Rudolfu Kirbisch-u. (113i»)
P. n.
Približujoča se jesenska in zimska sezona mi daje povod, da iznova opozarjam na moje proizvode, ki so si pod imenom „Ditniar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- pM^Mi^pjBpms« nm ra sežem spopolnitev petrolejskih svetiljk toliko gledć palilnika, lil P Mmm mk\ Mm k°ukor 9^e^ oblik in vnanje opreme objektov; to  se mi je ■ posrečilo v tako veliki meri, da
se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroča več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa želi močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z ,,Ditmar-svetilj-kami" in sicer z naj-  _ _ _ _       m _ ^_ boljšim uspehom. Zla-
sti opozarjani »pošto   Isf k    ■   Hl II   C'| E_ vane moje kupovalce
na moje „astralne ■ ™B ■ ■ " ^sFalamfcai^av^n^namatai palilnike" s svetlobno močjo 58 do 130 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, n. pr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, šole, tovarne, delavnice itd izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- wnwainnnn«Bjni      ■■^avss *°9e v*8e^m» namiznih in
stenskih svetiljk, stebernih E    |   §f       llf I"   svetiljk in svetiljk s pod
stavkom,  latern, svetilnic, ^m ■  ■■■i^sFH minam sem v prijetnem položaju,
da zamorem vsem mogočim zahtevam glede razsvetljavne stroke in v vsako svrho salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ceste takoj ustreči.
Ditmar-sveti• ike se mog6 naročiti v vsaki boljši trgovini s svetiljkami.
R. D IT M AR
za
1121-1)
c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago
DUNAJ
XIX., Erdbergatraaae 23-27, 8chwalbangassje 2-4.
Notarski kandidat
ali aliNolvlrnnl Jarlat vzprejme se takoj v pisarno c. kr. notarja Hudoverniu*H v Kostanjevici, kateremu bo naj dopolljejo dotično ponudbe.       (1108—3)
Zahvala.
Gosp. p|. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani.
S tem Vas dmies prosim, da mi blagovolite kmnlii poslati lo Akatljic ,, so ti neg* praha** po 80 Ur. in dve steklenici „tobue vođe** po BO kr.
proti poštnemu povzetji. To potrebujem »Ase in za svoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči priporočal vsakemu človeku.
Teh zdravil posluževal sem se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč šo v trgovinskem učili&či pri Mahni, ter ja še zdaj rabim, ker sum sprevidel, da so ista istinito izvrstna
V a 1 j e v o (Srbska).
Z ve'espoštovanjem /505—4) H v. It. G<Ml|cva<*.
Otvorjenje trgovine.
Usnjam se najuljndneje naznaniti, da sem z dnem 1. oktobrom o tvoril
na tukajšnjem
31 «'!-it t ia«£it   št. 25
trgovino z modnim, pozamenterijskim, modistskim blagom in z blagom za krojaške potrebščine. i|
Ker sem v -/.vezi z največjimi tovarnami, mi je mogoče, da p. n. občinstvu vb i k dar lahko postrežem z novostimi doli imenovanih strok po najnižjih, cenah..
V dobrohotno podj oio trga podjetja se uajudaneje priporoča
V Ljubljani dne 1. oktobra 18t*l.
Karol Recknagel
IMT  IV O V O S TI : ^
Trakovi in čipke, Volnati in svileni žameti, Svilno blago in plidi, Pazanient erij e, Oprsniki za dame, Suknene, svilnate in pletene rokovice,
Kožušni mufi   in kožušnl
obšivi, Pletenine in nogovice, Perilo in zavratniki. Cvetice in peresa, Nagrobni venci ln trakovi, Klobuki za dame ln otroke.
lE^s-zillčne X50d.xria.lce. (Ui3—2) s
Lvovske Srečke a "1 gld. "^^>>*%; Glavni dobitek
m 60.000 9'd
(1090—4)
11 srečk IO gld . oroćata. J« C Mayei?
6 srečk 5 gld. 50 kr. pr,por aa' in A. Gruber.
>»»»>^
Franc Novak P. a. Mihac
pučkar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
priporoma svojo teiiku 1 it luuoigovratuo kkIoko
izdelanih |>o iih|h»iu'jn<iii Mlatrinu, in raznih, lovskih, po-txe"loSeJ.xi. ter izvršuje -v-sa.lEo5a.lca. popra.-vlja.xa.3ev točno in po najnižji ceni. -- /** i/.lx>rn.»si 1»1»*k» ae |ttin<<|. — Vno moje puške ao (10) prej dobro preskušano, pedno su odpošljejo naročnikom. 843)
HfgfT~ Ceniki *#• na  zahto* anje jutiiljnjtt Itre^ptavnif. ~W
<«♦>»>>>>> >»>^
Stupica & Mal
trgovina z železnino in špecerijskim blagom
-<£3 zaloga moke gC">
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1
nasproti Tavčarjeve hiše, na Dunajski cesti.
Priporočava posebno svojo zalogo vsake vrste
C2šr železnine
najboljših vodnih in ročnih žag, kotlov in štedilnik ognjišč iz litega železa, v prvi vrsti pa bogato pozlačene nagrobne križe in vsakovrstne peči (od 2 gld. 75 kr. naprej) iz litega železa in iz pločevine, potem lončene peči po najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz najboljšega materijala, kakor rudi mizarsko, ključarsko in kovaško orodje in splob vse orodje za rokodelce in kmetovalce. Nadalje priporočava
sveže špecerijsko blago in moko.
"V^tso |>0  ii ji j ni v: j i ooiii !
Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporočava
z odličnim spoštovanjem
(10.13—3)
trgovca.
Isdajatelj ii odgovorai urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".