SRCA JEZUŠOVOGA ZA LETO 1938. XXXV. LETNIK. Driižba sv. Rafaela za Slovensko krajino. Sv. Rafael je nadangeo boži, ki je mladomi Tobiji bio na vsestransko pomoč, gda je zavolo siromaštva mogo oditi v tiijo deželo i staromi slepomi oči prinesti domo peneze, ki je je rodi pred leti posodo. Iz vseh nevarnosti je rešo sv. Rafael Tobijo, poskrbo njemi je pobožno ženo, premagao je hiidoga diiha, ki je mladožencom šteo škoditi, iz smrtne nevarnosti ribjega gobca ga os-lobodo i poskrbo je celo vrastvo, po šterom je slepi stari Tobija dobo svoj po-gled nazaj. Tomi smilenomi archangeli, sv. Rafaeli, se zračajo vsi potniki, vsi izseljenci, da njim pomaga, kak je pomagao mladomi Tobiji. Tiidi driištva se us-tanavlajo njemi na čast pod njegovim imenom i varstvom, štcrih namen je ista dela liibezni i smilenosti pokazati izseljencom, kak je on pokazao mladomi Tobiji. Sv. Rafael, čuvaj naše izseljence. Slovenska krajina ma dobrih 30 jezero izseljencov, ki so razstepeni po vseh delaj sveta. Da to našo krv obdržimo na pravoj poti, da naši izseljenci ne zgiibijo vere v Boga, nego po njej živejo i da ne zgiibijo liibezni do svoje materne reči, svojega slovenskoga naroda i do svoje drage domovine, nego ostanejo verni Bogi, Cerkvi, domovini i narodi svojemi, se je nastavila tiidi za Slovensko krajino sv. Rafaelova drUžba dne 31. marca 1937. s sedežom v Črensovcih. Vu vodstvo so ednoglasno zvoljeni sledeči gospodje : predsednik Klekl Jožef, vp. pleb., urednik Novin i Mar. Lista, banski svetnik v Črensov-cih; podpredsednik Bejek Janoš, plebanoš pri svetom Sebeščani; tajnik Škafar Ivan, kaplan pri sv. Jurji ob Tabori v Savinjskoj dolini; blagajnik Kerec Franc, voditeo borze dela v Soboti; arhivar Dr. Klar Franc, zdravnik i narodnipo-slanec v Lendavi; revizora: Vojkovič Jožef, plebanoš v Soboti i Maučecjo-žef, profesor, začasno uradnik na sreskom načelstvi v Soboti. Po pravilaj v odbor spadata tiidi oba našiva gospoda dekana: Jerič Ivan, lendavskoga de-kanata, pleb. v Turnišči i Krantz Jožef, sobočkoga dekanata, pleb. na Tišini. Prav iz srca pozivamo vse, ki lubijo naš narod, naj pristopijo k tomi prepotrebnomi driištvi, šteroga pravila je odobrila cerkvena i civilna oblast i se najdejo v Mar. Listi od meseca septembra i 36. štev. Novin od 1. 1937. Prelepi namen driištva je, skrbeti vsestransko za naše izseljence. Letna čla-narina znaša samo 10 Din. je navadno leto, ma 365 dni, začne i konča se z sobotov. Začetek leta 1938. Občno i državno leto se začne na Novo leto 1. januara. Cerkveno leto sezačnena l.advent- sko nedelo, 27. novembra. Začetek letnih časov: Sprotoletje: 21. marca, 7 v. 43 min. Leto : 22. junija, 3 v. 4 min. Jesen: 23. sept. 18 v. 0 min. Zima: 22. dec. 13 v. 14 min. Znamenja za post: * ne smemo jesti meso. f smemo do sitoga se najesti samo ednok, meso lejko vživamo. ft osterpost; samo ednok do sitoga, brez mesa. Kvatre: Sprololešnje 9, 11. i 12. marca. Letne 8., 10. i 11. junija. Jesenske 21., 23. i 24. septembra. Zimske 14., 16. i 17. decembra. Spremenlivi svetki: Ime Jezušovo 2. januara. Sv. Driižina 9. januara. Sedemdesetnica 13. februara. Pepelnica 2. marca. Vtizem 17. aprila. Varstvo sv. Jožefa 4. maja. Križov tjeden 23., 24. i 25. maja. Vnebohod 26. maja. Risali 5. junija. Sv. Trojstvo 12. junija. Telovo 16. junija. Srce Jezušovo 24. junija. Prva adventska nedela 27. noyembr. Svečnica, Oznanenje Marijino, yii-zemski i risalski pondelek, rojstyo Marijino i sv. Štefan ne so več cer-kveno zapovedani svetki. Znamenja za mesečne spremembe: Mlad Q Prv* krajec 3 Pun @ Zadnji krajec C Mraki sunca i meseca: Popuni mesečni mrak 14. maja, začetek ob 7 v6ri 57 minut, konec ob 11 vori 31 minut. Popuni sunčni mrak 29. maja, začetek ob 12 vori 46 minut, konec ob 16 vori 53 minut. Popuni mesečni mrak 7. i 8. novembra, začetek ob 21 vori 41 minut, konec ob 1 voii 12 minut. Delni sunčni mrak 21. i 22. novembra, začetek ob 22 vori 45 minut, konec ob 2 vori 59 minut. V Evropi se bo mrak vido satno 7. i 8. novembra. JANUAR SEČEN Ma 31 dni Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi 1 | Sobota j Novo leto. Obrez. Gospodovo © Sveta driižina se vrne iz Egipta. (Mt. 2, 19—28) 2 Nedela ! Ime Jezušovo. Makarij Aleks., opat 3 Pondelek Genovefa, dev., Balsam, Daniel 4 Tork Tit. piišpek. Angela Folijanska, dev. 5 Sreda Telesfor, mučenec, Emilijana, devica 6 Četrtek Sv. Trije Krali. Razgl. Gospodovo 7 Petek * Valentin piišp. Bl. Ambr. Femand 8 Sobota Severin, spozn., Teofil, mučenec Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. (Lk. 2, 42—52) 9 Nedela 1. po Razgl. Sv. Driižina Q) 10 Pondelek Agreto, Viljem, piišpek 11 Tork Higin, papa, Pavlin Ogl., piišpek 12 Sreda Alfred, opat. Arkadij, mučenik 13 Četrtek Veronika Mil., dev- Juta, m. 14 Petek * Feliks Nol. (Srečko). Hilarij 15 Sobota Pavel, piišč. Bl. Fr. Kapillas, kit. m. Svadba v Kani Galilejskoj (Jan. 2, 1—11) 16 Nedela 2. po Razgl.Gospodovom. Marc.p (g) 17 Pondelek Anton, piiščavnik Vidukind 18 Tork Sv. Petra stol v Rimi. Priska, dev. 19 Sreda Marij in toy., m. Knut, krao 20 Četrtek Fabijan i Sebeščan, mučenca 21 Petek * Neža (Agneš), dev. muč. 22 Sobota Vincenc i Anastazij, m. Jezuš ozdravi stotnikovoga hlapca (Mt. 8, 1—13) 23 Nedela 3. po Razgl. Gosp. Zaroka M. D. ^ 24 Pondelek Timotej, p. Evgenij, mučenik 25 Tork Sprebbrnenje sv. Pavla. Ananija 26 Sreda Polikarp, piišpek. Paula, devica 27 Četrtek Janoš Zlatoviistni, cerkv. vučenik 28 Petek * Prikazanje Neže; Rogerij i tov. m. 29 Sobota Frančišek Saleški, cerkv. vuč. Valerij Jezuš med viherom v ladji spi. (Mt. 8, 23—27) 30 Nedela 4. po Razgl. Gosp. Martina, d. m. 31 Pondelek Peter Nolaskn. Don Bosko č& ZAPISNIK Je januara mokrilo, pole de slabo rodilo. Vreme: Januara nasplošno siiho, lepo i ne premrzlo. Posvečeni sv. Driižini FEBRUAR SUŠEC Ma 28 dni ZAPISNIK Zemla de v leti malo pila, če je v siišci preveč vlage dobila. Vreme: Do 11. lepo i milo; od 12. do 18. sneg i veter, nato do konca jako mrzlo. 1 Tork Ignacij (Ognjeslav), piišpek 2 Sreda Svečnica. Dariivanje Gospodovo 3 Četrtek Blaž, piišpek, m. Oskar piišpek 4 Petek ! * Andrej Korsini, p. Janoš Brit., muč 5 Sobota Agata, dev. muč. Albin, piišpek Kokol med pšenicov. (Mt. 13, 24—30) 6 Nedela | 5. po Razgl. Gosp. Doroteja, d. m. 7 Pondelek Romuald, opat. Julijana, dovica 8 Tork Janoš Mataj, sp. Juvencij, piišpek Q 9 Sreda Apolonija, muč. Ciril Aleks. 10 Četrtek Sholastika, dev. Sotera 11 Pelek * Lurška Mati boža. Adolf 12 | Sobota | Eulalija. Obletnica kronanja Pija XI. Od delavcov v goricaj. (Mt. 20, 1—16) 1 '¦', Nedela Septuagesima(l.predpostna)Katarin 14 Pondelek Valentin, muč. Ivana V. (g 15 Tork Faustin, muč. Jordan, spozn. 16 Sreda Julijana, muč. Onezim, piišpek 17 Četrtek Frančišek Kle. Gregor X. 18 Petek I * Simeon, piišp. m. Flavijan, piišpek 19 Sobota j Konrad, piišpek. Suzana Prilika od sejača i semena. (Lk. 8, 4—15) 20 Nedela Seksagezima (2. predpost.) Sadot, p, 21 Pondelek Feliks, piišpek. Irena, devica 22 Tork | Sv. Petra stol v Ant. Marjeta K. L 23 Sreda J Peter Damijan, cerk. vuč. Romana 24 Četrtek j Matjaš, apoštol. Sergij, mučenik 25 Petek j * Valburga, dev. Feliks III, papa 26 Sobota ! Matilda. Viktor (Zmagoslav) Jezuš ozdravi slepca. (Lk. 18, 31-43) 27 Nedela j Kvinkvagezima (3. predpostna) 28 Pondelek j Roman, opat. Antonija Florent. MARC MALI TRAVEN Ma 31 dni Posvečeni sv. Jožefi ZAPISNIK Kda sc fašenek na sunci peče, te leto dober pov prinese. Vreme: Mraz prejšnjega meseca se nadaluje. 8. i 9. dež i sneg; od 10. do 21. mrzlo; od 22. do 24. dež i sneg, nato mr-zlo do 27., nazadnje oblač-no i dež do konca. 1 Tork Albin, plišpek 2 Sreda ff Pepelnica. Simplicij, papa ^ 3 Četrtek f Kunigunda, casarica. Marin 4 Petek -f Kazimir, spozn. Lucij 5 Sobota ! f Janoš Jožef od Križa, spozn. Hiidi dUh sktišava Jezuša (Mt. 4,1—11) 6 Nedela 1. postna nedela. Perpetua i Felic. 7 Pondelek f Tomaž Akvinski, cerkv. vuč. 8 Tork •• Janoš od Bčga. Julijan, piišpek 9 Sreda t Kvatre. Frančiška Rimska, dov. Q) 10 Četrtek f 40 mučenikov- Makarij, p. 11 Petek +t Kvatre. Sofronij, piišp. Krištof M. 12 Sobota f Kvatre. Gregor Veliki Jezuš se na gori spremeni (Mt. 17, 1—9) 13 Nedela 2. postna nedela. Teodora, muč. 14 Pondelek f Matilda, kr. Pavlina 15 Tork f Klemen Hofbauer. Ludovika Marijak 16 Sreda f Hilarij i Tacijan, mučenik @ 17 Četrtek + Jedert. Patrik, pušpek 18 Petek ff Ciril Jeruz., cerkv. vuč. Salvator 19 Sobota Jožef, zaročnik Marije Pevice Jezuš izžene šatana (Lk. 11, 14—28) 20 Nedela 3. postna nedela. Aleks., mučenik 21 Pondelek f Benedikt, opat. Serapion 22 Tork f Lea. Katarina Genovska, dev. 23 Sreda f Jožef Oriol, misijonar. Pelagija 24 Četrtek f Gabriel, nadangel C 25 Petek Oznanjenje Marijino 26 Sobota i f Emanuel. Maksima Jezuš nasiti pet jezero mož (Jan. 6, 1—15) 27 Nedela 4. sredpostna nedela. Janoš Damašč. 28 Pondelek f Janoš Kapistran. Sikst 29 Tork f Ciril, mučenik 30 Sreda f Janoš Klimak, opat. Kvirin, muč. 31 Četrtek f Modest, piišpek Benjamin, muč. Q APRIL VELIKI TRAVEN Ma 30 dni Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši 1 Petek 2 : Sobota tf Hugo, piišpek. Venancij, piišpek f Frančišek Pavlanski. Leopold Židovje ščejo Jezuša kamenjati (Jan. 8, 46—59) 3 Nedela 5. postna, tiha nedela. Rihard 4 Pondelek f Izidor Sev., cerkv. vuč. Benedikt 5 Tork f Vincencij Ferr. Irena 6 Sreda f Sikst I., papa. Krescencija 7 Četrtek f Herman Jožef. Hegezip Q 8 Petek ff Mati boža 7 žalosti 9 Sobota f Marija Kleofova. Tomaž Tol. Jezuš jaše v Jeružalem (Mt. 21, 1—9) 10 Nedela 6. postna, cvetna nedela. Ezehiel 11 Pondelek f Leon Vel, papa, cerkv. vuč. 12 Tork f Jufij I., papa. Angelus, spozn. 13 Sreda f Hermenegild, muč. ^ 14 Četrtek f Velki četrtek. Justin, muč. 15 Petek ff Velki petek. Helena, kr. 16 Sobota ff Velka sobota. Benedikt Labre Jezuš vstane od mitvih (Mrk. 16, 1—7) 17 Nedela Vuzem. Vstajenje Gospodovo 18 Pondelek Vuzemski pondelek. Antia, muč. 19 Tork Leon IX., papa. Konrad Askulski 20 Sreda Neža Montepulčanska, dey. 21 Četrtek Anzelm, cerkv. vuč. Simeon, piišpek 22 Petek * Soter i Kajetan. papa. Tarbula, d L 23 Sobota Vojteh (Adalbert). Egidij__________ Jezuš se prikaže skoz zapretih dver (Jan. 20,19-31) 24 Nedela 1. po Viizmi, bela nedela. Jiiri, m. 25 Pondelek Marko, evang. Ermin 26 Tork Mati boža dobroga sveta. Klet. i Marc. 27 Sreda Peter Kanizij, cerky. vuč. Zita 28 Četrtek Pavel 6d Križa, spozn. 29 Pecek * Peter, m. Robert, opat 30 Sobota Katarina Sijenska, dev. ® ZAPISNIK Žito ma velko vlatovje, če čezmigovec lepo cvete. Vreme: Do 6. lepo, zatem dež s snegom; ostro, spremenlivo i neprijazno do konca. MAJ RISAOŠČEK Posvečeni Majniškoi kralici Jezuš dober pastir. (Jan. 10, 11—16) 1 Nedela 2. po Vuzmi. Filip i Jakob ml., ap. 2 Pondelek Atanazij, cerkv. vuč. Sekund 3 Tork Najdenje sv. križa. Aleksander 4 Sreda Florjan (Cvetko). Monika 5 Četrtek Pij V. papa. Irenej, pušpek 6 Petek * Janoš pred latinskimi vrati Q) 7 Sobota Stanislav, piišp. i muč. Gizela Jezuš napovediije svoj odhod. (Jan. 16, 16—23) 8 Nedela 3. po Vuzmi. Prikaz. Mihaela nadang. 9 Pondelek Gregor Nacianški, cerkv. vuč. 10 Tork Antonin, piišpek. Job 11 Sreda Frančišek Hier. Mamert, piišpek 12 Četrtek Pankracij i tovariši, mučenci 13 | Petek , * Servacij, piišpek. RobertBelarmin@ 14 ; Sobota j Bonifacij, muč. Justa Jezuš obeča vučenikom sv, Diiha. (Jan. 16, 5—14 15 ! Nedela 4. po Viizmi. Izidor, kniet, sp. 16 Pondelek Janoš Nepomuk 17jTork Pashal Bajlonski. Bruno, p. 18 Sreda Venancij, muč. Erik, krao 19 Četrtek Peter Celestin. Pudencijana 20 ! Petek * Bernardin Sienski. Ivana d' Arc 21 i Sobota Feliks Kant. Andrej Bobola Jezuš vči od moči molitve. (Jan. 16, 23—30) 22 Nedela 5. po Viizmi, Križova. Emil { 23 Pondelek > g i Janoš K. Ros , sp. 24 Tork s-S Marija Pomočnica krščenikcn 25 Sreda ž- [ Gregor VII. Vrban I. 26 Četrtek Krist. vnebohod. Filip Neri 27 Petek * Beda častitlivi, cerkv. vuč. 28 Sobota Avguštin, piišpek. Viljem Od svedcčanstva sv. Diiha (Jan. 15, 16—26) 29 i Nedela 6. po VuzmJ. Mar. Magd. Paciška { 30 Pondelek Ferdinand. Devica Orleanska 31 Tork Mati boža srednica vseh milosti ZAPISNIK Risaošček moker, Ivanšček pa mlačen, kmet, tisto leto boš žeden pa lačen. Vreme: Do 22. lepo i toplo, včasih nevihte i topeo dešč; 23. neprijazno; od 24. d^ 25. oblačno i tak mrzlo, ka trs brez listja pozebe. Ma 31 dni JUNIJ IVANŠČEK Ma 30 dni Posvečeni presv. Srci Jezušovomi 1 Sreda Fortunat, spozn. Kuno, Gracijan 2 Četrtek Marcelin, muč. Erazem 3 ! Petek * Klotilda, kralica. Pavla, dovica 4 Sobota Kvirin, piišp., mučenik Jezuš govori od sv. Diiha i liibezni (Jan. 14,23-31) 5 Nedela Risali. Prlhod sv. Diiha 3 6 Pondelek Risalski pondelek. Norbert, piišp. 7 Tork Robert, opat. Baptista Verani, dev. 8 Sreda f Kvatre. Medard, piišpek 9 Četrtek | Primož i Felicijan, mučenika 10 Petek ; f f Kvatre. Margareta, kralica 11 Sobota j f Kvatre. Barnabaš, apoštol Jezuši je dana vsa oblast. (Mt. 28, 18—20) 12 Nedela 1. po Risalaj. Presv. Trojstvo lo Pondelek Anton Padovanski. Akvilina © 14 Tork Bazilij Vel., cerkv. v. Elizej, prorok 15 Sreda Vid, mučenik. Germana 16 Četrtek Telovo. FrančJšek Reg., sp. 17 Petek * Adolf, piišpek. Nikander, muč. 18 Sobota Efrem sirski, cerkv. vuč. Marko Prilika od velike večerje. (Lk. 14, 16—24) 19 Nedela 2. po Risalaj. Julijana 20 Pondelek Silverij, papa. Mihelina 21 Tork Alojzij (Vekoslav), spozn. L 22 Sreda Ahacij, muč, Pavlin Nol, piišp. '23 Četrtek Agripina, muč. Ediltruda 24 Petek * Presv. Srce Jezušovo. Ivan Krstiteo 25 Sobota Viljem, opat. Henrik, piišpek Prilika od zgiiblene ovce i denara. (Lk. 15,1-10) 26 Nedela 3. po Risalaj, Janoš i Pavel 27 Pondelek Hema, doyica. Ladislav, krao © 2S Tork Vidov den. Irenej, piišpek, mučenec 29 Sreda Peter 1 Pavel, apoštoJa 30 Četrtek Spomin sv. Payla, op. Emilijan ZAPISNIK Štirideset dni se nebo skuzi, če na Medardovo ž njega rosi. Vreme: Do 8. ostro i mrzlo, nato do 21. jako toplo; nastopi mrzeo dešč i veter; jako vroče do konca, kda se vreme pa spremeni. JULIJ JAKOPEŠČEK Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj Petek Sobota * Presveta Rešnja Krv. Teobald Obiskanje Marije Device Cudežni ribji lov (Lk. 5, 1-11) 3 Nedela 4 po Risalaj. Leon II., papa 4 Pondelek Urh, piišpek. Berta, devica Q) 5 Tork Ciril i Metod, slov. apoštola 6 Sreda Izaija, prorok. Bogomila 7 Četrtek Vilibald, piišpek. Pulherija, devica 8 Petek * Elizabeta, kralica. Eugenij III., papa 9 Sobota Nikolaj i tovariši Od greha v misli i dejanji (Mt. 5, 20—24) 10 Nedela 5. po Risalaj. Amalija, devica 11 Pondelek Pij I., papa. Olga 12 Tork Mohor i Fortunat, mučenca @ 13 Sreda Anaklet, papa, muč. Margareta 14 Četrtek Bonavetura, piišpek, cerkv. vuč. 15 Petek * Apoštolovo. Henrik I., krao 16 Sobota Devica Marija Karmelska Jezuš nasiti 4000 moškov (Mk. 8, 1—9) 17 Nedela 6. po Risalaj. Aleš, spozn. 18 Pondelek Friderik. Kamil de Lelis 19 Tork Vincencij Pavelski. Makrina 20 Sreda Marjeta, muč. Elija. Hieronim L 21 Četrtek Prakseda, dey. muč. Angelina 22 Petek * Marija Magdalena, Lovrenc 23 Sobota Apolinarij, piišpek, muč. Liborij Od lažlivih prorokov (Mt. 7, 15—21) 24 Nedela 7. po Risalaj. Kristina 25 Pondelek Jakob st., apoštol. Krištof 26 Tork Ana, mati Marije Device 27 Sreda Pantaleon, m. Rudolf Akvaviva @ 28 Četrtek Viktor (Zmagoslav), papa 29 Petek * Marta, devica. Beatrika 30 Sobota Abdon i Senen, mučenca Prilika od krivičnoga oskrbnika (Lk. 16, 1—12) 311 Nedela ! 8. po Risalaj. Ignacij Lojolski ZAPISNIK Štirideset dni bo ešče lepo, če je driigi den julija vedro. Vreme: Do 9. mrzlo i neprijazno, nato hladne noči in vroči dnevi; od 12 do konca siiho. 10 Ma 31 dni AVGUST MEŠNJEK Posvečeni preč. Srci Marijinomi ZAPISNIK Lovrenčovo mejko grozdje sladko vino nam obeče. Vreme: Prvi dnevi topli, nato ne- prijazno do 11.; nato na- stopi do 30. lepo vreme; 31. viherno. 11 1 Pondelek Verige sv. Petra. Makabej, bratje 2 Tork Porciunkula. Alfonz M. Ligvorij 3 Sreda Najdenje sv. Štefana. Lidija 4 Četrtek Dominik, opat. Agapij Q 5 Petek * Marija Snežna. Ožbald 6 Sobota Gospodovo spremenenje. Sikst Jezuš joče nad Jeružalemom (Lk. 19, 41—47) 7 Nedela 9. po Risalaj. Kajetan. Donat 8 Pondelek Cirijak. Larg i Smaragd. 9 Tork Janoš Vianney. Roman 10 Sreda Lovrenc, m. Pavla. Filomena 11 Četrtek Tiburcij, m. Suzana, m. @ 12 Petek * Klara, dev. Hilarija, muč. 13 Sobbta Janoš Berchman, Hipolit Od farizeja i cestninara (Lk. 18, 9—14) 14 Nedela 10. po Risalaj. Euzebij 15 Pondelek Vnebovzetje Marije Device 16 Tork Rok. Joahim, oča Marije Device 17 Sreda Hiacint. Julijana. Liberat. 18 Četrtek Helena, casarica. Agapit C 19 Petek j * Ludovik Tol., piišpek. Janoš Eud. 20 Sobota j Bernard, opat, cerkv. vuč. Jezuš ozdravi gliihonemoga (Mk. 7, 31—37) 21 Nedela 11. po Risalaj. Ivana Franč. Šantals. 22 Pondelek Timotej, m. Hipolit, p. 23 Tork Filip Benicij, spozn 24 Sreda Brtalan, apoštol. Ptolomej, piišpek 25 Četrtek Ludovik, krao. Patricija, dev, ^ 26 Petek * Zefirin, papa, Bernard Ofiški 27 Sobota Jožef Kalaz. Antuza Prilika od smilenoga Samaritanca (Lk. 10, 23—37) 28 Nedela 12. po Risalaj. Auguštin, cerk. vuč. 29 Pondelek Obglavlanje Ivana Krst. Sabina 30 Tork Roza Limanska, dev. Feliks 31 Sreda Raimund, sp. Izabela Ma 31 dni SEPTEMBER MIHAOŠČEK Posvečeni Deteti Marijiki 1 Četrtek : Egjdij, opat. Verena, devica Q) 2 Petek * Štefan, krao. Maksima, m. 3 Sobota Eufemija, Doroteja i tovarišice Jezuš ozdravi deset gobavih. (Lk. 17, 11—19) W 4 Nedela 13. po Risalaj. Rozalija, dev. 5 Pondelek Lovrenc Just., piišpek 6 Tork Rojstni den kralov. Caharija, pr. 7 Sreda Marko i tovariši, muč. Regina 8 Četrtek Rojstvo Marije Device 9 Petek * Peter Klaver. Gorgonij @ 10 Sobota Mikloš Tol., spozn. Pulherija, dev. Od bože previdnosti. (Mt. 6, 24—33) 11 Nedela 14. po Risalaj. Prot i Hiacint 12 Pondelek Ime Marijino. Macedonij, p 13 Tork Frančišek K,, sp. Notburga, d. 14 Sreda Povišanje sv. križa. Ciprijan, p. 15 Četrtek Marije 7 žalosti. Nikomed. 16 Petek * Kornelij, papa. Ludmila 17 Sobota Lambert. Frančišek, sp. C Jezuš obiidi mladenca iz Naima. (Lk. 7, 11—16) 18 Nedela 15. po Risalaj. Jožef Kupertln 19 Pondelek Januarij, piišpek i tovariši, muč. '20 Tork Evstahij i tovariši, mučenci 21 Sreda t Kvatre. Matej, apošt. i evang. 22 Četrtek Tomaž Vilanovski, piišp. Mavricij 23 Petek ff Kvatre. Linus, papa. Tekla, m @ 24 Sobota f Kvatre. Marija rešitelica robov Jezuš ozdravi vodeničnoga. (Lk, 14, 1—11) 25 Nedela 16. po Risalaj. Kamil i tov., m. 26 Pondelek Ciprijan i Justina, muč. Vigilij, p. 27 Tork Kozma i Damijan, muč. 28 Sreda Venčeslav, krao i muč. Ljuba, opat 29 Četrtek Mihael, nadangel. Eutihij, muč. 30 Petek * Hieronim, cerkv. vuč. Zofita ZAPISNIK Če na Mihalovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese. Vreme: Neprijazno i deževno do 10, nato lepo do 14., za-tem 8 dni deževno, '6 dni lepo, 1 den dež, nato lepo do konca. 12 Ma 30 dni OKTOBER VSESVIŠČEK ZAPISNIK Zima rada z repom bije, če dugo toplo sunce sije. Vreme: Lepo vreme do 8., potem oblačno do 13-14; 15. jako lepo; 18. mraz; od 19. do 20. zadvečara lepo i toplo; od 27. do konca megleno. 13 Ma 31 dni Posvečeni Kralici sv. Rožnoga _yenca 1 Sobota Remigij, piišek. Janoš Dukelj ^) Od najvekše zapovedi. (Mt. 22, 34—46) 2 Nedela 17. po Risalaj. Angelje varivačje. 3 Pondelek Terezika Deteta Jezuša. Felicija 4 Tork i Frančišek Asiški, sp. Edvin 5 Sreda \ Placid i tovariši, muč. Flavijana 6 Četrtek Bruno, sp. M. Frančiška, d. 7 Petek ; * Marija, kralica sv. Rožnoga venca 8 Sobota j Brigita. Starček Simeon Jezuš ozdravi mrtvoudnoga. (Mt. 9, 1-8) 9 Nedela 18. po Risalaj, Dionizij, muč, © 10 Pondelek Frančišek Borgia. Daniel, prorok 11 Tork Materinstvo Matere bože. Nikazij 12 Sreda Maksimiljan, piišpek m. Serafin 13 Četrtek Edvard, krao. Koloman 14 Petek * Kalist, papa, Just piišpek 15 Sobota | Terezija, devica. Aurelija Prilika od kraleske svatbe. (Mt. 22, 1—14) 16 Nedela 19. po Risalaj. Gal, opat C 17 Pondelek Hedviga. Marjeta M. Alakok 18 Tork Lukač, evangelist. Julijan 19 Sreda Peter Alkantarski. Etbin, opat 20 Četrtek Janoš Kancijan. Felicijan, m. 21 j Petek * Orša i toy., m. Hilarion 22 Sobota Kordula, muč. Fides Jezuš ozdravi sina kral. uradnika. (Jan. 4, 46-58) 23 Nedela 20. po Risalaj. Klotilda, muč. © 24 Pondelek Rafael nadangel. Kristina 25 Tork Krispin. Krizant i Darija 26 Sreda Evarist, papa. Bonaventura 27 Četrtek Frumencij, piišpek. Antonija 28 Petek * Šimon i Juda, apošt. Cirila 29 Sobota Narcis, piišpek. Ida. Donat Od nesmilenoga hlapca. (Mt, 18, 23-35) 30! Nedela ! 21. po Risalaj. Kristuš Krao. 31! Pondelek ff Volbenk, pušpek 3 NOVEMBER ANDREJŠČEK Ma 30 dni ZAPISNIK Mraz Vseh svecov to po- meni, ka Martinov den bo lepi. Vreme: Do 7. lepo, do 10. dež; od 11. do 19. sneg; od 20. do 22. lepo, nato neprijazno do konca. 14 Posvečeni priprošnji za verne diiše 1 Tork ! Vsi svetci 2 Sreda | Spomin vernih duš. Just, muč. 3 Četrtek Viktorin, piišpek. Venefrida, d. 4 Petek * Karol Boromej. Vital. Modesta 5 Sobota Caharija i Elizabeta Od dače casari (Mt. 22, 15-21) 6 Nedela 22. po Risalaj. Lenart, opat 7 Pondelek Janoš Gabriel Perb., mučenec (^ 8 Tork Bogomir, piišpek. Klaudij 9 Sreda Teodor (Božidar), mučenec 10 Četrtek Andrej Avelin. Trifon 11 Petek * Martin, piišpek 12 Sobota Martin, papa. Aurelij, piišpek Jezuš obiidi Jairovo hčer (Mt. 9, 18-26) 13 Nedela 23. po Risalaj. Stanislav Kostka 14 Pondelek Jozafat Kuncevič, piišpek L 15 Tork Jedert, dev. Leopold, vojv. 16 Sreda Otmar, opat. Neža Asiška 17 Četrtek Gregorij Čudodelnik, piišp. Saloma 18 Petek * Odon, opat. Roman, m. 19 Sobota Elizabeta, kralica. Poncijan Od razdejanja Jeruzalema (Mt. 24, 15—35) 20 Nedela 24. po Risalaj. Feliks (Srečko) 21 Pondelek Dariivanje Marije Device 22 Tork Cecilija, dev., m. Filomena A 23 Sreda Klemen, papa, m. Felicita, m. 24 Četrtek Janoš od križa. Hrizogon, m. 25 Petek * Katarina, m. Mozeš, m. 26 Sobota Silvester, opat. Leonard Portomaur. Od slednje sodbe (Lk. 21, 25-33) 27 Nedela , 1. adventna. Virgil, piišpek 28 Pondelek | Gregorij III., papa. Jakob M. 29 Tork j Saturnin, m. Gelazij, papa 30 Sreda Andrej, apoštol Q) Posvečeni božemi Deteti Jezušeki DECEMBER BOŽIČ ZAPISNIK Lucija krati den, je znano vsetn liidem. Vreme: Neprijazno i ostro, dež i sneg do 10; od 11. do 13. siiho i mrzlo; ostro do 28; 29. dež; 30. i 31. lepo. 15 Posvečem božemi Deteti Jezušeki 1! Četrtek j Zedinenje. Edmund. Natalija 2 Petek * Bibijana, muč, Pavlina, muč. 3 Sobota Frančišek Ksayerij, ap. Ind. Ivan Krst. pošle svojiva vuč. k Jezuši (Mt. 11,2-10) 4 Nedela 2. adventna. Barbara, muč. 5 Pondelek Saba, apat. Krispin, m. 6 Tork Mikloš, piišpek. Leonija 7 Sreda Ambrozij, piišpek. Urban, piišpek (g 8 Četrtek Nevtepeno poprij. Device Marlje 9 Petek * Peter Furje, piišpek, Delfina 10 Sobota Lauretanska Mati boža. Melhiad Ivan Krstiteo svedoči od Jezuša (Jan. 1, 19—28) 11 Nedela 3. adventna. Damaz, papa 12 Pondelek Aleksander, muč. Dionizij, muč. 13 Tork Lucija, m, Otilija 14 Sreda f Kvatre. Konrad Ofiški C 15 Četrtek Kristina, dekla. Vajerijan 16 Petek +f Kvatre. Euzebij, piišpek 17 Sobota f Kvatre Lazar, piišpek Ivan Krst. pozvani v sltižbo predhodnika (Lk. 3,1-6) 18 Nedela 4. adventna. Gracijan, piišpek 19 Pondelek Vrban V., papa. Fausta 20 Tork Eugenij i Makarij, mučenca 21 Sreda Tumaž, apoštol. Severin, piišpek ® 22 Četrtek Demetrija, muč., Honorat, muč. 23 Petek * Viktorija, muč., Dagobert 24 Sobota ft Sveti večer. Adam i Eva Rojstvo Kristušovo (Lk. 2, 1—14) 25 Nedela Božič. Rojstvo Gospodovo 26 Pondelek Štefan, prvi mučenec 27 Tork Janoš, evangelist, apoštol. Fabiola 28 Sreda Nedužna deca. Kastor 29 Četrtek Tomaž, piišpek, muč. 3) 30 Petek * Eugenij, piišpek. Liberij, piišpek 31 Sobota Silvester, papa. Melanija Ma 31 dni MOJA ZAHVALA. Iz cimprane hiše, z pod slamnate strehe, izbrao si me sebi pred štindeset leti, o Jezuš predragi, od svoje le strani, za namestnika. Tvoje so Novine naše preliiblene, ki letos slavile do tvoje smilenje, ka čuyao i hrano si našo to brano skoz dvajsti pet let. Sin Deve, sin Boži, ubogi te Joži naj vredno zastopa, ti Boža podoba ? Naj bitje to medlo odpira li nebo, kda prideš na svtt ? Naj grešnika dete, zapletene v grehe, sme grehe odvzeti po svetoj odvezi? Naj tvoje sme Telo v hoštijo to belo skrito — deliti? Naj slabo mi telo Ti sliižiti smelo ? ! Bi diiše bogato, ki deo njem' siromaštvo? Si Jezuš premislo, gda vse si lo vido ? Da nikaj ne sam ? Premislo, prevdaro vse to si i pravo: Slabotne izberem, da močne poterern vu njihovoj gizdi . . . Naj slabi ponizni ostano ves čas. Pa ki si me zvolo, si čuvao me dobro pred svetom, pred peklom, z prevnogim trplenjom, na diiši, na teli, naj jakost mi sveti ti v radost, Gospod. Gda križe mi delo, — na vsako mi delo si blagoslov vlejo . . ., i spuno mi želo: uspehe obilne, mi davalo sihie je tvoje Srce. Si navčo trpeti me v štirideset leti vse vdano, vse mirno, in delat nevmorno . . . Za tebe še vmreti . . . Je vekše na sveti! — Moj dober Oospcd ? Trideset i pet let prihaja že med svet Naš mili kalendar, Srca tvcjega dar za lep' Marijin List prekrasen kristal čist. . Ti včino si to! Slovensko Krajino vso Ti si obino; Ti delo si zemlo; kriyico Ti semlo; si narod Ti vodo, njem dihat dao prosto... Jaz samo sem šker. Ti vežeš tiijino v Slovensko Kraj/no ; izseljence krepiš, gda jokat je vidiš . .. Si oča misjonov, kde teliko sinov, hčer, naših trpi.. . O Srce presveto, si bilo odpreto za svojega sina vsa duga ta leta . . . Xak naj sem zahvalen ? Za liibav ka dajem ? Povoj nii Sice! ,Daj svoje mi srcc, to moje so žele", ini v diišo šepeče tvo' Srce liibeče ; mi srce vužiga naj liibi le Njega, ki večni je Bog. Črviček tak prišo vu božo sem hišo pred štirideset leti, ki smet sem vseh smeli Naj sliižim le Bogi..., sem oča ubogih, o dober Gospod. Goreti, zgoreti ščem jaz na tom sveti za Srce Božansko — vu vročo zahvalo, ka sem štirideset let v duhovno čast odet sliižit Njemi smeo. S R C E N. Z ZANIČAVANJOM NAPUNJENO SRCE. Na križnom drevi se je ščista izpraznilo, prelejalo krv do zad-nje kaplice, gda se je že voda za Njov potočila kak bridka bela svetla skuza žalosti i raddsti nad tak velkov božanskov liibavjov, ki se je tak močno i popunoma odpovedala vsemi božanskomt bo-gastvi, gda je zdejnola najbole skrivnostne reči: Moj Bog, zakaf si me zapiisto . . . Oča Bog je Sina zapiisto ? Za hip je skrio pred Njim božanstvo, ki ga je Sin ovači kak Bog vsikdar gledao . . . Šče vekša kmica kak pri zviinešnjom potemnenji sunca, je zavladala v tom Srci . . . Vse to je radovolno, z liibavjov štelo to Srce, na križnom drevi, samo naj bi natn nazaj sprosilo srečo zgiiblenoga raja. — Pa nam je šče vekšo blaženost zasliižilo! Gviišno vsi liibijo to božansko Srcef? Oh . . . Dnes? Mogoče nekday tiidi vnožine. — Dnes pa skrita vrsta junaških src, podiv-jane vnožine se pa otepajo sladkoga jarma pa v svojoj zasleplenosti bezijo v kmico šatanovoga robstva . . . Ka se je zgodilo? Najlepši cvet toga Srca so v prah vrgli, pa šče močno poklačili . . . Tisti beli cvet, pred šterim jezerne i milijonske vnožine vernih v najglobšoj vdanosti poklekajo, Šteroga sprevajajo v najbole pobožnoj procesiji iz cerkve na vulice, ceste, pola — doline i planine . . . Te deviško beli cvet so si nečistt brezverci — dovoli, Gospod mogočni, skoron ne viipam zapisati — te snežnobeli cvet z božanskih najvišjih planin, najbližanjih Nje-govomi Srci — so si z iglov zabodnoli kak zasmehlivi okras svoje obleke . . . So ne zapazill rdeče krvi na belom Cveti ? „ Velamen posium est super cor eomm" — zagrinjalo je na srcih njihovih . .. Oh, Gospod, kak dugo de Tvoje božansko, liibezni i pravice puno Srce to prenašalo ? — Jasni odgovor čiijem: Do slednje Sodbe bom meo za odpiiščenje odpreto Srce za vse, nato samo za pravične, zveličane liibezen^ za okorjenjene pa samo božansko pravično Srce. Živlenje je gibanje i kretanje! V našem teli nastanejo večkrat kakše zapreke. S početka jih kakpa ne občii-timo, ar posvečamo slaboj prebavi i zaprtji premalo pazke. Kda pa nastopajo že hemeroidi, kožni betegi, prekomerna debelost, te pomaga samb temeljito čiščenje, ,,Planinka* čaj Bahovec je čistilno sredstvo posebne vrste, V jeseni i na spro-toletje ga jemleš skoz 6—12 tjednov, ali pa 1—2 krat tjedensko. BPlaninka"čaj pre-skrbi temeljito čiščenje, vrejiije zdravje i davle friškost. Pijte teda »Planinka* čaj, ar ^Planinka" zdravilni čaj vstvarja kretanje i gibanje. Zahtevlite v apotekaj izrečno BPlaninka" čaj Bahovec v zaprtih i plomberanih paketaj po Din 20*— i Din 12— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr, Bahovec, Ljubljana. Reg b(. ,96971935i 2 17 BLAŽENI, Kl V GOSPODI MERJEJO .. . Naš kalendar, kak skoron vsakše leto, tiidi letos mora zapisati smrt edne.diihovniške matere. Dne 23. febr. 1937 so v Turnišči za večno zatisnoli svoje telovne oči mati dveh diihovnikov, Jerič Marija roj. Zver. Z njimije vlegla vgrob vzorna gospo-dinja, dobra mati, pobožna katoličanka i zavedna slovenka. Pokojnica so se narodili dne 4. decembra 1866 leta v Beltincih. Bili so v žlahti z Ros Markom, prvim i skr-blivim poverjenikom Mohorove družbe. V šolo so hodili k znanomi vučiteli Murkovič Janoši. Ešče so na stara leta Jeričž°iv?eirjiati v občuvali Slomšekovo Berilo, iz šteroga so se v šoli včili. Leta 1886. so se priženili k Jeričovim v Dokležovje. Bili so mati devetere dece. Z možom sta začela samostojno driižinsko živ-lenje v precišnjem siromaštvi. S skrblivim delom i pametnim gospo-darstvom so spunili tisto dužnost, štero nalaga krščanska vera stari-šom, da poleg vzgoje morajo skrbeti tiidi za časno srečo svoje dece. Čiravno sta s svojim možom morala delati dostakrat noč i den, njim je vendar verska dužnost bila vsikdar prva. Vsakdenešnja moli-tev je nikdar ne bila zamujena. Zavedali so se vsikdar i to dostakrat povdarili, da ka pomaga družini, či si vnoga svetska pridobi, na dii-hovnom živlenji pa škodo trpi. Najsvetejši i najblaženejši den njim je bila nedela. Že v soboto večer so se pripravlali na njo. Da bi vsi, ki so bili dužni iti k meši, resan šli k meši v dalešnje Beltince, so v nedelo zaran vse pripraviii, da ne bi trbelo komi doma ostati. Šli so skoro na zadnje k meši, pa nikdar sliižbe bože zamiidili. Celo v pregovor je prišlo, da Jeričova Marjanka idejo zadnji k meši pa pridejo prvi v cerkev. Zadnji so radi hodili k meši tiidi za to, da so se na mešnoj poti ognoli nepotrebne driižbe i se zatopleni v molitev pripravlali na sv. mešo. Pri vsoj svojoj gospodarskoj skrbi so ne v nemar piiščali vzgoje svoje dece. Greh so v driižini sovražili do najvišje meje i ga prega-njali, či je ne šlo inači, z ostrimi kaštigami. Pri vsakoj kaštigi pa se je čiitila njihova velka liibezen do Boga i zveličanje diiš. Predvsem so pa vzgajali deco z lepim vzgledom. Dobrota i potrpežlivost sta bile njihovivi glavnivi jakosti. Pri vsem trplenji i prevnogom deli so bili vsikdar veseli i dali vsakomi dobro reč. Večkrat so pravili: wČi bliž-njemi nemremo driige dobrote včiniti, njemi dajmo bar lepo reč, da ga s tem razveselimo". Či so se redkokrat nad grehom razburkali i so njim od žalosti skuze šle v oči, so se nikdar ne spozabili, da bi kakšo grešno reč povedali. Sploj pa nihče, ki je bio kda z njimi vkii-per, bodi pri deli ali pa inači v driižbi, nemre povedati, da bi kda sveta kakšo grešno reč povedali. Prekumbe ali psiivanja je njihov je-zik ne poznao. Ttidi njihov sin, dekan so izjavili, da rnajo od ma-tere najlepši spomin to, da so z njihovi viist nikdar ne čiili niti ne-dostojne niti grešne reči. Ka so ne mogli sami svojo deco navčiti, so njim pomagale dobre knige. Bili so velka liibitelica dobrih knig i stalna naročnica Novin i Marijinoga lista. Že v svojem šestnajsetom leti so bili kotriga Mo* 18 horove družbe. V dugih letaj se njim je nabralo telko knig, da so meli lepo knižnico, štera je bila pravi diiševni zaklad njim i njihovoj driižini. Kelko so s tej knig zajimali, se vidi s toga, da je sin Ivan začeo v 20. leti študirati i je v treh pa pol letaj napravo vse gimna-zijske i zrelostni izpit. I oni sami so se nešterne knige skoron z glave navčili. Posebno radi so čteli Stritarove mladinske spise. Ešče na stara leta so znali na pamet pesmi iz knig »Pod lipo", wZimski večeri", »Lešniki", wJagode" i cela poglavja iz knige »Bodi svoje sreče kovač", Slomšekovo »Krščansko devištvo" i »Živlenja srečen pot". Slomšekov živlenjepis i njegove pregovore so znali tak natenčno, da či bi se vse zgiibilo, bi po njihovom spomini Jehko znova spisali. I vse to diihovno bogastvo so ne samo za sebe nabirali, nego je delili, kde so le mogli. Posebno prijetni so bili zimski večeri, kda so oni z deklami preli, ovi so pa seme liipali. Znali so čiidovito lepo pripovedavati. Redko štera pripovest našega ludstva je, štero ne bi poznali. Vmes pa so spevali naše narodne pesmi. Za te večere bi lehko bio vnogošteri varaški človek, ki ma na razpolago telko zabave, Jeričovim nevoščeni. Očivesno je, da so kak velka liibitelica Slomšekovih navukov, bili tiidi narodno zavedni, čiitili so se vsikdar za slovenko i tiidi svojo deco na to vzgajali. Niti vpliv madjarske šole je ne mogeo iz src nji-hove dece iztrgati te zavesti. Brez vsakšega zviinešnjega vpliva je delala Jeričova driižina pod vodstvom matere za narodno prebiiditev naše Slovenske krajine. Nešteto knig je romalo izLjubljane, posebno iz Murskoga polja v Dokleiovje k Jeričovim i tiiodnet po vsej vesnicaj. Že 1911. leta so za to zvedele madjarske oblasti i dale aretirati sina Ivana, ki je bio pri tom deli posebno zaposlen. Zavolo narodne zavednosti so pokojna morali tiidi vnogokaj pre-trpeti. Trpeli so, gda so vidili, da zavolo slovenstva preganjajo nji-hovoga sina. Morali so gledati, kak so pripravili za sina vislice, da ga obesijo. Pri toj priliki njim je 6 vojakov razdivjane madjarske na-rodne straže nastavilo na prsa bajonete i jih sililo, naj povejo, kde je njihov sin. Ne so ga izdali. Pri Jeričovih se je pri deli za oslo-bodjenje naše krajine zbiralo dosta naših narodnjakov. Či je trbelo poslati skoz madjarske straže kakše poročilo na ovkraj Miire, či je trbelo rešiti iz smrtne nevarnosti kakšega narodnjaka, so to v najvek-ših nevarnostaj vsikdar včinoli Jeričova mati. Po njihovoj roki so se rešili tiidi urednik Novin, g. Klekl Jožef, iz smrtne nevarnosti, gda so jih boljševiki na smrt obsodili. Zato so jih zvali i držali pa lubili g. Klekl vsikdar za svojo driigo mater. Sploj pa so jako radi vsakomi pomagali. Posebno liibezen pa so gojili do siromakov. Kda so meli njihov sin primicijo, so skrbeli, da so bili pozvani vnogi siromacje, ki so njim ne bili nikši telovni, nego samo diiševni rod. Ove goste so dali pozvati z drugimi liidmi, siromake pa so mogli pozvati novomešnik sami, da njim s tem ska-žejo posebno liibezen svoje matere. Poleg zveličanja diiš i časti bože so meli na tom sveti dve vel-kivi želi. Želeli so, da bi se naše liidstvo rešilo tiihinstva i se zdrii-žilo z drugimi Slovenci. Ta žela se njim je po vnogom trplenji spunila. 19 Želeli so, da bi na stara leta, kda ne bodo več mogli daleč hoditi, bili kde bluzi pri cerkvi, da bi tak v driižbi Jezušovoj v Oltarskom svestvi mogli preživeti svojo starost i se pripraviti za smrt. Ttidi ta žela se njim je spunila. Pred letami, kda so njihov sin morali prevzeti lendavsko faro, so šli k njim, da jih rešijo nešternih gospodarskih skrbi i da svoja zadnja leta preživejo bluzi Najsvetejšega. Po cele viire so preklečali na den pred Najsvetejšim i molili predvsem za duhovnike i zadeve sv. Materecerkvi. Čiravno so stara leta preživeli med ludmi madjarske narodnosti, so si je s svojov liibeznostjov pridobili, da jihjevsepo-štiivalo. Lubili so svoj narod, poštiivali pa so tiidi drugorodce. Z letami pa so opešale tiidi moči. Že leta 1928. so zavolo vtrii-jenosti bili na smrtje betežni. Zdravniška znanost i skrb njihove drii-žine njim je pa rešila živlenje. K moči pa so ne več prišli. Med tem je doštudirao tiidi njihov najmlajši sin i je ravno na njihovoga zlatoga zdavanja meo tiidi svojo prvo sv. mešo. Bog njim Jeričova mati na mrtvečom odri. je za plačilo za njihovo lubezen ešče ednok na tom sveti napuno srce z veseljom. Pri toj priliki so ešče ednok pozvali svoje poznance, pri-jatele i rodbino, da z njimi delijo svoje veselje. Kak da bi sarao ešče na novo mešo svojega najmlajšega i naj-lublenejšega čakali, so po novoj meši začnoli vidno pešati. Zdaj pa jih je ne mogla rešiti niti lubezen njihove dece, niti zdravniška zna-nost. Ne so bili betežni, nego zadnja kapla moči njim je zmenkala. Par tjednov pred smrtjov so k sebi pozvali svojo driižino i se od nje poslovili pa jo blagoslovili. Pri toj priliki so ešče pravili reči svetoga pisma: »Materin blagoslov deci hiše zida, prekletstvo je pa podira*. Tak so se tiidi odtrgali od driižine i živeli ešče samo Bogi i svojoj diiši. V tej dnevaj so najraj bili sami i se zatopili v molitev. Samo križno pot sta vsaki den z možom opravila skiipno. Naprej so si izgo-vorili molitvi, štere naj pri njihovoj smrti molijo. 20 Dne 23. febr. po noči ob edenajsetoj vori njim je postanolo slabo. Družina se je z g. kaplanom zbrala okoli njihove smrtne po-stele. Sin, g. dekan, so njim ešče dali odvezanje. Nato so začnoli moliti dogovorjene molitvi. Oni so tiidi šepetali molitvi. V sredini rožnoga venca Kristušovih presvetih ran, so se šteli prekrižati, pa njim je roka povisnola i tak so z molitvov na viistaj i križom, v kom so najšli v živlenji največ moči i tolažbe, po petih minutaj zdejnoli svojo ple-menito diišo. Tak vmirajo samo svetnice. Kak vsikdar v živlenji, tak tiidi po smrti se je njihov obraz dr-žao na smej. Kak so liidje poštiivali pokojnico, je pokazao njihov sprevod. Na jezere je prišlo molit. Na sprevodi so bili liidje iz večihfar i 19 dii-hovnikov jih je sprevodilo k večnomi počitki. Jako genlivo je bilo, kda so mrtvo telo prinesli v cerkev i sta naednok oba sina za njih mešiivala. Gospod daj njim večni mir i večna svetlost naj njim sveti! Od Boga blagoslovlena drtižina naše naročnice Jankovič r. Levašič Marije v Zemuni. Mati je iz lendavskih goric, naša za-vedna Slovenka i goreča katoličanka, ki z vsem ognjom svoje diiše odgaja v katoličanskom diihi svojo deco, ki majo dobroga pravoslav-noga očo. Ime dece od najstarejših dol je sledeče: Kaja, Gela, Boško, Rajko, Nedeljko, Darinka i mali Jovan. 21 Dr. ANTON BONAVENTURA JEGLIC LJUBLJANSKI NADŠKOF 2. julija 1937, so za večno zatisnoli svoje oči i se preselili k večnomi Oči po svoje zasliiženo plačilo nadškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič. S smrtjov nadškofa Jegliča je Slovenija položila v grob svojega najvekšega sina, kakših se niti vsakših sto let ne rodi, Ka so bili pokojni nadškof za vso Slovenijo i za vso našo državo, se ešče zdaj sploj ne da povedati. To bo mogoče spoznati samo za par let, gda vse njuvo delo zberejo i gda do se vidili tiidi že vsi sadovi njihovoga dela. Boža Previdnostnam je Slčvencom dala toga velkoga škofa ravno v časi, gda smo ga najbole potrebiivali: Gda smo ešče bratje Slovenci bili raztepeni kak nezakon-ska deca med različnimi tiihinskimi narodi na Ma-djarskom, v Avstriji, v Italiji, gda smo bili v ne-varnosti, ka nam tiihinci vničijo naš materni je-zik, našo narodnost, naše lepe, z verov prepletene narodne običaje, te smo potrebiivali nekoga, ki bi nas, kak oča, brano svojo deco pred vsemi zgrabli-vimi rokami. I dober Bog nam je dao toga dobro-ga očo v pokojnom nad-škofi Jegliči. Oni so nam rešili tiidi najvekši kinč — sv. vero. Njihovo naj-vekše delo je bilo ravno v goricaj Gospodovih, Za duhovnika so bili posve-čeni 27. julija 1873 leta. 64 leta so teda bili v službi Najvišišega. Kelko so y tom Časi napravili dobroga Bogi na čast i vernikom na Zveli-čanje, se ne da povedati. Znani so bili kak znameniti predgar, ki so srca poslušalcov znali vužgati. Znani so pa bili tttdi kak dober spovednik, ki so vnogim i prevnogim iz srca trgali bodeče trnje greha, žalostnim brisali skuze, zdvojenim davali tanače. Mladina njim je bila najbole pri srci, ar so dobro znali, da što ma mladino, tisti ma bodočnost, zato so vse svoje diihovniške dni največ skrbi dali za mladino. Nig-dar so ne iskali svoje časti, zato so se tudi nikoga ne zbojali. Zamera gor, zamera dol, na to so nikaj ne dali, gda so ednok po molitvi spo- 22 znali, da majo prav. Gda so zamazani brezverski politiki šteli škoditi našemi narodi, so se nevstrašeno postavili proti vsem, četiidi so s tem postavili v nevarnost svoje poštenje, svojo čast, svoje imanje, svoje živlenje. Nikši viher jih ne mogeo viignoti. Zavedali so se, da so Kristušov namestnik, zato so častili najbole Srce Jezušovo i do-bro Mater Marijo. Jezušovo Srce naslediivati po poti kalvarije, so bili pripravleni vsikdar, zato jih je Bog podpirao vse dni njuvoga živlenja. Gda so ne mogli priti na vse kraje i z živov rečjov včiti, so pisali knige i te pošilali med narod, naj jih čte. Nadškof so bili, dober prijateo naše Slovenske krajine. Vsikdar so zagovarjali naše delavce, ki so zastopali naš domači tisk MNovine" i »Marijin List", da so ga sovražniki šteli vničiti. Z našim voditelom g. Kleklom sta bila v prijatelskih zvezaj i so jih g. Klekl večkrat obi-skali i vsikdar šli od njih z bogatimi nasveti. G. nadškof Jeglič so našo krajino na telko liibili da so ednok sami prišli dol obiskat naše kraje i dom g. Klekla, gde so bili njuv gost. — Bili so tiidi velki liibiteo naših izseljencov za štere so včinoli jako dosta v vsakšem po-gledi. Vsa tiijina joče, ar je zgiibila dobroga očo. Zato pa kak Slo-venci doma, tak tiidi Slovenci na tiijem tnolijo za njih i se jim zah-valjiijejo za vse, ka so jim včinoli predober nadškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Sami pa naj prosijo pri dobrom Bogi, da naj tiidi naši Slovenci v tiijini ostanejo verni njihovoj velikoj dedščini, štero nam zapiiščajo: katoličanskoj veri, slovenskomi narodi, Jugoslaviji. Velika vladika so bili rojeni 29, maja 1850. v Begunjah na Go-renjskom kak sin kmečkih starišov. Študirali so v Ljubljani gimnazijo i bogoslovje, v Beči pa doktorat bogoslovja. Po tom so opraviali svojo diihovniško sliižbo na raznih mestaj i končno so jih po obilnih za-sliigaj podignoli za nadškofa Ijub^janskoga. V trdnom deli skoz 30 let so začnole njihove telovne moči pešati i zato so se poslovili od Jjubljanske škofijske stolice i živeli mirno živlenje v samostani Stični, gde jih je v petek 2. julija zadela možganska kap, štera nam je iz-trgala iz rok velikoga borca za blaženost i srečo vseh Slovencov. Mrtvo telo so pripelali iz Samostana Stične v Ljubljano i polo-žili na mrtveči oder v škofijskoj palači. Pokojnoga nadškofa je pri-šlo škropit nad 50.000 naroda. Julija 5. ob 9. vori je na jezere naroda sprevodilo našega nadškofa k večnomi počitki, šteroga so se vdeležili polegcerkvenihdostojanstvenikovtiidi najodličnejši državni predstavniki. Bilo je samo nad 700 diihovnikov. Na pokopališči se je poslovo od pokojnoga nadškofa v imeni kralevske vlade notrašnji minister dr. Korošec. Njegov govor je bio tak genlivi, da so se vsem navzočim zarosile oči. Tii se je pokazalo, kak skiipno sta hodila naš pok. vla-dika i g. dr. Korošec i kak skiipno nosila borbe i težave svoje do-movine. Dnes je to tesno sodeliivanje zakliičeno. Vladika dr. Jeglič so dopunili svoje delo, odzdaj bodo z mirnejšega sveta gledali na svoj mili rod, ki je zgiibo v njih svojega liiboga očo i velikoga bo-ritela vseh pravic slovenskoga liidstva. Veliki nadškof dr. Jeglič pa naj počivajo v miri pri Gospodi! Zbiidi jih, o Gospod, na slednji den po Jezuši Kristuši, Gospodi našem! 23 PRVI PROSVETNI TABOR V SOBOTI. 5. sept. 1937. je pokazala naša krajina, da v pogledi krščanske i narodne zavednosti nikaj ne zaostanjuje za driigimi pokrajinami Slovenije. V našoj krajini so krščanske slovenske organizacije ešče ne tak vkoreninjene, kak v driigih mestaj naše slovenske zetnle. Ko-maj po bojni so se začnola pri nas ustanavlati prosvetna i orlovska društva. To delo se je jako lepo razvijalo pri nas, dokeč so ne na-šemi liidstvi i slovenstvi sovražne vlade prepovedale i vničile vse lepo prosvetno delo med našim ludstvom. Pod zdajšnjov vladov so se naša prosvetna driištva znova oživila i prvi Sobočki tabor je pokazao vso moč i silo naše krščanske slovenske prosvete, gde se je zbralo nad 12.000 vcrnoga naroda. Naši nasprotniki so se veselo posmehavali i so mislili, da z na-šega tabora nikaj nede. Na den tabora ob 8 vori pa pride gorički vlak i pripela prve velke vnožine našega dobroga goričkoga ludstva, šteri so z veselim obrazom stopili z vlaka i se napotili v mesto. S tem vlakom je prišlo že tiidi lepo število dečkov z zelinimi kravata-mi i mladih zdravih deklin. Po prihodi toga vlaka so se pa začnole od vseh strani valiti v Soboto vnožine našega dobroga1 liidstva i ve-sele mladine, kak če bi se naednok oblak odtrgno i velka povoden vdrla v Soboto. Po mesti so naednok zaigrale tri velke godbe.v Od vseh strani so prihajali okrašeni biciklisti z narodnimi zastavami. Člani i članice prosvetnih driištev i fantovskih odsekov z lepimi i novimi uniformSmi. Vsi so bili napunjeni z radostjov i v tom razpoloženji so čakali mariborski vlak i se pripravlali za sprejem škofovoga na-mestnika. Ob devetoj vori so se zbrala vsa driištva z svojimi zasta-vami pred postajov i smo tak vsi na najslovesnejši način sprejeli ško-fovoga namestnika g. stolnoga kanonika dr. Cukalo, kak tiidi druge odlične goste, posebno ešče taborskoga govornika pravnoga referenta okrožnoga urada g. Rudolfa Smersuja. Na postaji so pOzdravili odlične goste g. dekan Krantz iz Tišine, g. plebanoš Vojkovič, g. okrajni glavar dr. Bratina, mestni župan g. Hartner, advokat g. Bajlec, šef borze dela g. Kerec, komandant žardarmerije g. Vatovec, prišli so tiidi sledeči: ban-skiva svetnika g. Klekl iz Črensovec i g. Bačič od Grada, g. ravnatel bol-nice dr. Vrbnjak i skoro vsa diihovščina Sobočke dekanije kak tudi duhovniki iz Lendavskoga dekanata. Hčerka g. upravitela bolnice Štan-carja je pa izročila škofovomi n^mestniki lepi šopek rož i ga pozdra-vila s krasnov pesmicov. Po sprejemi visikih gostov se je razvila velka i mogočna povorka proti mestnomi parki, v šterom je šlo do 3000 vdeležencov. Posebno lepoto i veselost so dale povorki števil-ne driištvene i državne zastave, kak tiidi tri močne i dobre godbe, kak Žižkovska, Bakovska i salezijanska iz Veržeja. Po prihodi v park so škofov namestnik, stolni kanonik g. dr. Cukala v škofovskom or-nati daruvali pod milim nebom božo službo. Tu smo se zbrali, da počastimo Boga, svojega Gospoda i da ga prosimo pomoči i blago-slova. Sobočki g. plebanoš so povedali zbranim na tabori, da se vrši boža služba za dobro naše krajine, našega naroda i za naše izseljence. Med božov službov je vse naše liidstvo ob spremstvi žižkovske godbe 24 prepevalo naše domače cerkvene pesmi pod vodstvom Sobočkoga organista g. Tuša, ka je slovesnost nadvse povzdignolo. G. stolni ka-nonik so pa nato meli lepi i globoko zasnovani cerkveni govor. Po govori se je začnolo taborsko zborovanje, štero ]e odpro predsednik taborskoga odbora g. advokat Baljec V svojih krasnih rečaj je raz- ložo]pomen toga tabora, šteroga je ludstvo z navdiišenjom posliišalo. Nato'je predsednik g. Bajlec prečteo zbranim brzojavna sporočila, štereije odbor dobo i poslao. Po tom uvodi so nastopili govorniki kak g. Rudolf Smersu, pravni referent Okrožnoga urada i član mestnoga sveta^v Ljubljani, znani mladinski i delavski organizator, šteri je z 25 Prosvetni tabor v Soboti: Stotine blciklistuv na čeli slavnostnoga sprevoda. močnim glasom i krasnom govori navdiišo vse zborovalce, da je odo-bravanja i vzklikanja skoro ne bilo konca. Ravno takše veselje i za-dovolnost je zbiido govor našega domačega narodnoga voditela i boritela g. Kleklna banskoga svetnika, g. kaplana Škrabana i g. Ke-reca, šteri je kak dejavski organizator pozdravlao naše izseljence. Tabor se je zakliičo v najlepšem redi i neizmernom navdiišenji liidstva. Skoro so liidje ne šteli zapiistiti taborskoga prostora, tak se njim je lepo vidlo. Najlepše pri vsem je pa bilo to, da je bila naša diihovščina, kak istinska voditelica liidstva, s svojim liidstvom narav-noč punoštevilno zbrana na tabori. 26 Prosvetni tabor v Soboti: Vnožica naroda na železniškoj postaji pričakuje prihod gostov. Betegi jeter i žuča. Debelost. Jetra zovemo velko žlezo, štera leži Debelost nenapravi človekasamo ne- na pravom kraji človečega drobovja. leP°ga» nespodobnoga, okornoga i sta- jetra proizvajajo žuč, to je zelenkasto rejšega zgleda, nego je največkrat tudi žuto, bridko tekočino, štera se nabira vzrok i povod vnogih betegovkak: mo- v žučnom meheri; od tii se izlevle v tenj v prebavi, ženskih betegov, izostan- tenko črevo i je za prebavo najvekše ka menstruacije, povečanoga krvnoga yrednosti.Zavolotogapride,čezbeteža- pritiska i nagnenja k božemi žlaki. Ne jo jetra ali žuč ali žučni kamni (šteri po- sme se niicati radikalmh sredstev za po- vzročajovelkebolečine),vsikdardožme- hujšanje, ar ta slabijo celo telo i srce. tnoga prebavlanja, zaprtja, SploŠne telO- Zdravlenje: Da bl se človek rešo preko- vneslabosti.počasnogadeluvaniaverevi ?^mi^^SSJ^^ OSlablenja, a VCaSl tudl dO Zlatance, ZLlte i_2 šalici .Planmka" čaja. Vnogo se trbe gibali kOŽe, VOmetanja i pomenkanja teka. i vzdržati se niočne hrane, posebno ne preveč _ - , , r-j . j • .i- mesa, cukranih iel, cukra i piva. Priporača pa Zdravlenje: Ednok na den je piti se zdenjava i sadje. BPlaninka"čaj,šteri zavolo vsebiijočega natrija pospešiije tvorenje zdravih že- POVSipn 6Plje ŽM. lodčnih sokov, vzdržavle krv lehko te- ———————-^_—_— kočo i hrani rdeča krvna telesca. V gla- Pčvapnenje žil se zove pojav, kda zač- vnom se trbe hraniti z zelenjavov i sa- nejo izniicane krvne žile postajatitrde, djom, pije naj se kiselo mleko, ogibati krhke i neelastične. Tak se mora srce se je pa vseh žmetnih jestvin, kak vsikdar bole napinjati, da zamore krv mesa, belic, maščobe i močnih začimb poganjati skoz žile. Zavolo toga se po- i alkohola. vekša tiidi krvni tlak. Ce je proces že Iz številnih poročil od uspeha: natelko napreduvao, lejko povapnene Oospod m. v., 35 iet star, je več mesecov žile tiidi počijo. To pojav se zove kap betegiivao na žmetnom betegi žalodčiiih kamnov, - (bOŽi Žlak). Vzroki povapnetlja Žil SO bio je jako siihi. zavpio štiri tiedenskoga zdra- različni: slaba sestava krvi, motnje v pre-^r^^^Z^s^e^Z bavi, zapitje, prekmerno vživanje alko- lečine, dobo je zdravo piebavo i se je tiidi te- hola, zagiftanje krvi zavolo sečne klSli- lovno okrepo. ne> Vednaki pojavi so: omotica, srčna t - i j >l i x • slabost, vtriiiava, otrpnenje rok i nog, Tezave v prehodnih letaj. giavoboi i mbtnje Pn hoji. Pri ženai nad 45 i 50 letnm sp nnia- Zdravlenjo: Pazitije na lehko i redno či- rn zenaj naa +o i ou leiom se poja- gče . ka se dos e z dnevnini Pitjom 1-2 šaiic vJajO zaVOlO prestanka Spolnih flinkCl] .Planinka- čaja, šteri vreja čiščenje. Priporoča Vnoge telovne težave. V teh letaj po- se Iejka hrana. Pač pa se ne sme piti alkohol stane menstruacija neredna, zvezana po- * ne kaditi- Potrebno sejevnogo gibati i kopati. gosto s krči i bolečinami v križi. Naed- nok nastopi naval krvi v lice i šinjek, včasih zvezano z migrenom, zvonenjom v viihaj, slabostmi, vročinov, z napadi omedlevice i nespečnostjov. Vnoge žene se v teh letaj začnejo debeliti i trpijo na prebavi. Zdravlenje: Da se žene obvarjejo nervoznih funkcijonalnih motenj, krčov, krvnih navalov, migrene i nespečnosti, je odlično sredstvo »Planinka" čaj, šte-roga naj se na den pije 1—2 šalici. S tem se istočasno pospešiije deliivanje črev, i se žena lehko občuva prekmer-noga nabiranja maščobe. Iz številnih poročil od uspeha: Oospa M. H. 49 let stara je mela na vsake 2—3 mesece nienstruacijo z močnimi krči i bo-leCinami v križi. Za časa mcnstruacije sejeiiidi pojavo naval krvi i migrena i se je začnola de-beliti, Po osemtjedcnskoj uporabi ,,PIaninka" čaja so prenehale bolečine i debelenje je zač-nolo popiiščati. Brezplačno povučno knigico Vam pošle na zahtevo: Apoteka Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Reg. S. br. 529,36. f BEDNARIK RUDOLF, GRAČKI PLEBANOŠ I DUHOVNI SVETNIK Večni Gredar zbera den za dnevom zrele sadove s svojih gred. Skoro vsaki den se oglašajo mrtveči zvonovje i naznanjajo, da slo-venska domovina zgiibla svoje nevmorne delavce, slovensko katoli-čansko liidstvo svoje diihovne pastire, sv. Cerkev svoje verne sliižabnike. Tiidi nad našo mirno i tiho gračko faro se je 23. junija 1937. ob 2 vori popoldnevi spiisto Boži odposlanec, angeo smrti i pozvao k večnomi počitki našega prečastitoga blebanoša i diihov. svetnika g. Bednarik Rudolfa. Odišli so po plačilo k Onomi, šteromi so verno i vdano sliižili celih 45 let. Pokojni gospod so se rodili dne 30. aug. 1867 v Dobri-Wodi (Č. S. R.) Bogoslovne navuke so začnoli, i dokončali v sombatelskom semenišči, gde so bili tiidi za mešnika posvečeni 15. julija 1892. Taki po posvetitvi so prišli v Slovensko krajino, tii začnoli svoje tiho apo-štolsko delo, posvečeno s trplenjom, zatajiivanjom i molitvijov i tii tiidi dovršili svojo zemelsko pot. Prvo njihovo mesto je bilo v Črensovcih, gde so kaplanuvali 28 šamo nekaj mesecov. 2 ieti so sliižbovali kak kapian v Beltincih, nato so pa prišli k nam h Gradi. Pri nas so deliivali nekaj časa kak kaplan, nato so pa nad 40 let verno vodili našo obširno i teško faro, pasli svojo številno čredo i jo čuvali skoz desetletja od raznih zviinešnjih i notrašnjih nevarno-stih i napadov. Kelko diiš so v tej dugih letaj okrstili, zvezali v sveti zakon, spovedali, potolažili i njim dali slednje mazanje na smrtnoj posteli i jih končno sprevodili do večnoga počitka! I zdaj, gda so sami prihajali po plačilo, so jim gviišno prišle neštete vrste njihovih dii-hovnih ovčic naproti i jih sprevodile pred Boži prestol. Bili so tihi, miren i liibezniv gospod, a odločen i neisprosen za svete Bože stvari. Puni smilenja do siromakov i trpinov, so delili miloščino tak, da le-vica ne znala, ka dela desnica. Vnogo so podpirali bogoslovno se-menišče v Maribori, ar so dobro razmili pomen toga zavoda za našo diihovno slovensko porast. Njihov živlenjski program je zadržan v teh kratkih rečaj: vnogo so delali, vnogo trpeli, a ešče največ molili. Pokojni plebanoš Bednarik so bili jako goreči diihovnik. Z vel-kov liibeznijov so skrbeli za hišo Božo-Cerkevi pazili na dostojno i točno opravlanje sliižbe Bože. Skoro vsa leta, kak izhajajo Novine i Marijin List, so bili njihov čtevec i širiteo. Liibili so domačo prek-mursko reč i so njej ostali verni do smrti. Cela Slovenska krajina je poznala dobroga i prijaznoga Gračkoga gospoda. Njihov lubezniv po-gled i velka radodarnost i gostoliibnoststa friško osvojila vsako srce. Njihovo očinsko oko je vidilo vsakoga, pa ešče tak zapiiščenoga si-romaka. Njihov spomin bo oslao neizbrisen v srcih gračkih vernikov i vseh onih vnogih, šteri so jih poznali. A mi, njihovi farniki, prosimo Večnoga, da bi njim bogato, bo-gato poplačao ves njihov neizmeren triid za nas. Naj počivajo v miri. Novo vrastvo proti reumatizmi. Tri leta sam trpo od reumatičnih bolečin, štere so se mi stalno povračale v sklepe desnoga kolena i mi povzročale smicanje, ravnotak tiidi v desnoj rami i v gornjem deli roke. Beteg je zavolo toga tak friško naprediivao, ar se v začetki nesam brigao za njega. Tiidi bolečine so v začetki trpele par dni, nato so prehenjale, i mislo sam ka nega nevarnosti. Ali vkano sam se. Beteg se je za nikelko časa povrno, a se je nato čiduže bole pogosto pojavlao i tak dugo trpo, dokeč je ne postao stalen i se razširo po celom teli. Dugo sam trpo na tom betegi, kušao vsa mogoča sredstva, aii brez uspeha, dokeč nesam zvedo za novo yrastvo pod imenom BNibol" tablete, štere proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, štera i tiidi poleg driigih proizvodov, vživle naj-bolši glas v tii i inozemstvi. Kiipo sam v apoteki mali glažek z 20 tabletami za Din 20 — i vžeo 3 krat na den po 2 tableti, pa so bolečine yčasi henjale, Z maseranjom z nNibol" mastjov i s pomotavanjora bolečih mest, je preminola po 6 dnevaj tudi oteklina. Dnes se počutim ščista zdravoga, če pa čiitim ka mam našec ali kakše trganje, štero je na-vadno na sprotoletje alivjesen, si včasi vzemem 2 BNibol" tablete, štere mam vsikdar pri hiži i to velko steklenico, štera ma 40 tablet i košta samo Din 34'—. Z uspe-hom jih niicam tiidi proti gripi, glavo ali zoboboli i jih vsakomi, zavolo njiivoga hasnovitoga deliivanja, toplo priporočam. Franc Kralj. 29 SKVARJENA KRV. ODKED JE ŽGANICA SHAJALA ? — Edna pripovest, v šteroj je dosta istine. Bio je nigda eden preveč velki siromak. Ali kakšte je bio siro-maški, itak je preveč pošteno živo i nikak je ne bilo mogoče njega na greh napelati. Vrag se je sploj okoli njega mleo, ali ne ga mo-geo vkaniti i zapelati. Ednoga dneva je te siromak orao voni na poli. Okoli poldneva lačen grata i si dol sede kre pluga i si poje eden falaček kriiha. Ostao njemi je šče falaček i je ne znao, kama bi ga shrano. Či dol dene v brazdo, vrane njemi ga odnesejo. Srano ga je zato v žep i dale orao. Med teškim delom je znova lačen gratao. Išče v žep sranjeni kriih i ga ne najšeo. Vrag njemi ga je najmre vo z žepa vkradno. Siromak si je mislo: »Zagviišno mi ga je nekak vo vkradno. I či ga je vkradno, to je zato včino, ar je lačen bio. I či je lačen bio, Bog njemi daj na zdravje." To videvši vrag, da se siromak nikaj ne čemeri, ne psuje i ne preklinja zavolo toga, da njemi je kriih vkradno, so zavreli v vragi čemerje. Nikak ga nemre na greh nagnoti. Vzeo je zato te falaček kriiha i odbežao je žnjim v pekeo i tam se potoži šatanskomi vladari, da onoga siromaškoga človeka nikak nemre na greh napelati, ešče tistoga blagoslavla i zdravje njemi želej, ki njemi njegov slednji falat kriiha vkradne. Šatanski vladar se je jako kregao s svojim detičom pa je kaš-tigo na njega naložo, či tistoga siromaka v greh ne spravi. Prosi de-tič vladara naj njemi odpiisti kaštigo, ar siromaka nemre spraviti v greh. Ali zobston. Vladar njemi je dao tri leta časa, da toga siroma-ka v greh zapela. Detič se obleče v podobo staroga, seroga i bradatoga hlapca i se napoti po sveti. Pride k siromaki i klonka pri dveraj. V službo se šče k njemi pogoditi, ali siromak ga je ne šteo gor vzeti, rekši: — Jaz sam sam velki siromak i tak živem kak sluga. Kriih mi komaj dohaja. Zakaj bi mi trbelo držinče? Nato pravi vrag: — Nikaj ne prosim za lon. Delao bom kšenki. Či vkiip stopiva i bova delala oba, bode ti ležej. Povidi se te guč ženi siromaškoga človeka i nagučava tiidi ona moža, naj ga samo sprime za hlapca. I je tiidi včino. Prišlo pa je vreme oranja i sejatve, zato je pravo vrag verti: — Letos bo velka sušava, vse zgori setva, štera de na polaj posejana. Hodiva i posejava miva dva v rnlako zrnje. Vert je bogao hlapca i sta v mlako posejala silje. Sosidje so se s toga novoga dela samo smejali. Ali prav je meo šatan, ar je prišla siišava i je na poli vse zežgala. V celoj krajini, zviin njidva, nišče ne žeo silja. Driigo leto so vkiip sprišli sosidje i so si zgučavali: kak dobro je znao te človek naprej, ka bo siišava. Sejajmo letos tiidi mi v mlako* 30 Tak s6 tttdi včinoli. Cela ves je v dnike sejala, oratjo zemlo so pa v preloge piistili. Pola so pa tomi siromaškomi človeki pa šatani ostanola. Njidva sta pa vse pole notri posejala. V tistom leti je pa redno vreme bilo i sta telko dobila, ka sta komaj notri spravila, v mlako posejano silje je pa nikaj ne rodilo. Na tretje leto je pa pravo šatan: — Sejajva letos na vrh najvi-šiših bregov, kama nišče nede sejao. Ar letos velke vodine bodejo i tak na ravnici voda vse silje odnese, I tak se tiidi zgodilo. Njidva sta obilno dobila, driigi so pa glad vagali. Ne čiido, ve so že tri leta nikaj ne dobili. — No, ka bodeva zdaj delala s tem vnogim siljom — pita šatan. — Ka bodeva delala? Višešnje raztalava med siromake, šterim je nikaj ne zraslo! — Tak nede dobro — veli šatan. — Jas ti že pokažem ka bo-deva delala žnjim. Vzeo je eden velki železen pisker, napuno ga je z siljom i nato nalejao silje z vodov, potom pa pisker porino v peč k ognji. Gda se je silje že skiihalo, te je kvas notri zdrobo pa tak vse skvaso. Potom je žnjega žganico žgao. Gda je meo žganico, jo poniido svojemi verti za piti. Pitvina se je verti preveč dopadnola. Bila je pa pri sosidovoj hiši edna 80 let stara ženska. Njoj so tiidi dali piti. — Joj, da je dobra — pravi ženska. — Komaj sem gutnola ed-no kaplo, pa kak vre že v meni krv. Tak lepa rdeča so mi lica, kak negda v deklinstvi! Vladar šatanov je pa nje gledao doli s peči. Dopadnolo se nje-mi je, ka dela njegov detič. Pravi njemi zato: — Ti si njima samo za edno kupico dao, pa sta takšiva kak li-sica. Vidiš kak se prilizavata i nedostojno gučita. Daj njima ešče za edno kupico, pa boš vido, ka ta tak besniva kak vuk. Dao njima je šatan ešče z ednov kupicov i naednok sta oba zavrela. Razčemerila sta se, pa psiivala i preklinjala, Znova pravi šatanski vladar: — Daj njima ešče z ednov kupi-cov, naj bodeta kak svinja! I šatanov detič njima znova nalije kupice i sta se tak napojila, da sta se kotala po zemli kak svinje. Pamet sta sploj zgiibila. Pride k njima pes i jiva liže. Tak je šatan spuno svojo reč. Človeka je v greh zapelao* Ne je mogo to včiniti z driigim, kak z žganicov. V toj pitvini je troje: lisica, vuk pa svinja. Či samo žnje malo pije, te je jalen i hamičen kak lisica; či kaj več spije, te je svajlivi i čemeren kak vuk; či pa dosta spije, te je pa kak svinja. Duh Ivan, Odranci. 31 ___ZAKAJ SO SRECNEJŠI TISTI LUDJE, ŠTERIZNAJOIGRATI? Zakaj so razumnejša tiidi de-ca, štera znajo igrati ? Zato, ar veder i diiševno zadovolen člo-vek ležej pozabi živlenske teš-koče, bole bistro misli i ležej se vsega navči, ka driigim dela vnogo brige. Na krasnih glazbilih diynoga zvoka iz svetske tvornice Meinel & Herold so se vnogi odras)i,pa tiidi deca, kak i stari liidje sami navčili brezi vučitela igrati, s pomočjov ednostavnij poučnij knigic. KnigicowKakpostanem dober muzikant" da tvornica vsakomi popunoma kšenki. Samo glazbilo pa dobite pri firmi Meinel&Herold zvunred-no fal, ar ona kupiije naravndst od tvornice odnosno od nje-noga tvorniškoga skladišča.l Klavir harm. od Din 790.-, gosli od Din 65.-, trompete od Din 570.-, gitare od Din 128.- Popolno jamstvo davle tvrdka vsakomi za vsako glazbilo, štero dobite i za 8 dni na poizktišnjo; zamenjava je dopuščena. Povsem brezplačno dobite lepi, ilustrirani cenik, potrebno je samo, da ga s Tambure od Din 60.- ¦ kartov sprosite od firme: MEINEL & HEROLD d, z. o. z. zal. tvornice glazbil i harmOnik, Maribor št. 217 Dobavitelj odličnij muzikov i slovitij glasbenij zborov! SVETEK SLOVENSKE KRAJINE. Malogda se naša krajina zdigne iz vsagdenešnjega živlenja, da bi se okrepila v spomini na bogastvo svoje preminočnosti. Zato so takši svetki tem lepši i potrebnejši. Takši velki den je bio za nas 12. september 1937. Dešč natn je toti zabrano, da bi se nas dosta zbralo Dr. FRANC IVANOCY. pri Sv. Benedikti v Kančovcaj, ali v diihi smo bili vsi tam. Na te den smo slavili dvestoletnico rojstva Miklčša Kuzmičai osemdeset-letnico rojstva dr. Franca Ivanocyja. Na bedeničkom cintori smo Ivanocyji postavili prelepi nagrobni spomenik v obliki odpretih vrat, ka znameniije, da je on odpirao svojemi liidstvi vrata v lepšo pri-šestnost. Kiizraiči v spomin pa smo na cerkvenoj steni vzidali mar- 3 33 rnornato ploščo v obliki odprete knige, 3r je on prvi pisao v našem narečji knige za katoličance Slovenske krajine. Priprave za postavitev spomenikov i za slovesnost je vodilo »Prekmursko muzejsko društvo", ki je s tem pokazalo, da žele biiditi spomin na naše diiševne delavce. To driištvo je ob toj priliki tiidi izdalo knigo, v šteroj sta popisala Ivan Zelko i Vilko Novak živlenje i delo Mikloša Kiizmiča i Franca Ivanocyja. To je zednim prva kniga nove zbirke »Prekmurska knjižnica", v šteroj nameni naše mlado mu-zejsko driištvo objavlati spise, ki bodo raziskayali Slovenske krajine zgodovino, jezik, navade itd. Slovesnost pri Sv. Bedeniki se je začnola s sv. mešov g. kano-nika i naddekana dr. Alojzija Ostrca i predgov g. dekana Jožefa Krantza. Potom so se liidstvo i zastopniki driištev zavolo deždža zbrali v šoli, gde je vodo slovesnost prof. Vilko Novak kak predsednik Prekm. muzejskoga driištva. Po vrsti je pozdravo zastopnike, ki so nato z govori pozdravili zbrane: kanonik dr. Ostrc v lmeni prezv. g. škofa dr. Tomažiča iz Maribora i lavantinskoga škofijskoga ordinariata; ok-rajni glavar iz Sobote dr. Fr. Bratina v imeni g. bana dr. M. Natlačena i v svojem imeni; dr. Dr. Lončar v ime-ni Slovenske matice v Ljub-ljani; dr. Jos. Tominšek v imeni Zgodovinskoga i Mu-zejskoga driištva v Maribori; ing, Ivo Zobec, ravnateo gimnazije v Soboti; pred-sednik Učiteljskogadriištva v SobotiM. Štubl, zastopnik »Zavednosti« i KPA.— Slav-nostni govor je gučao stol-ni kaplan v Maribori Ivan Camplin. Pokazao je po-men Mikl6ša Kiizmiča i Franca Ivanocyja. MIKLOŠ KUZMIČ Velki liidje zasliižijo, da njim postaylamo spomenike. Spomenike ne postavlamo samo zavolo velkih mož sa-mih, nego tiidi zavolo nas. Nas najmre i n?*# kesne ro- Kuzmičovi Sveti Evangyeliomi, tiskani 1.1780. To dove bodo spci Inalina tis- ie Prva prekmurska katoličanska tiskana kniga. ta velka dela ki SO ie velki Ponovnoieb''av°dananajmenješčedvanajstkrat. liidje v svojem živlenji včinoli. Šteri rod i narod se šče občuvati i priti 34 do lepše prišestnosti, tisti vsikdar jako poštiije svoje najbolše liidi — svoje vodnike, naj bodo to vodniki v kakšemkoli pogledi. V njih išče svoje zglede; po poti, štero so njemi oni pokazali, se triidi hoditi. Pred 200 letami je stano iz našega liistva vodnik naših pradedekov. Odpro njim je knigo izobrazbe, včio jih je svetoga živlenja. Bio je to plebanoš pri Sv. Bedeniki i viceošporoš BSlovenske okrogline" — Mik-loš Kiizmič. Bože seme je sejao v stoletja, ar njegova dela šče dnes kažejo Kristušove poti, kda verniki molijo iz »Molitvene knige — staroslovenske* i posliišajo evangeliom v -cerkvi iz njegove knige. Tiidi sto let je zajimala svoje znanje šolska deca Slovenske krajine iz Kiizmičovih knig. — To so vzroki, zavolo šterih je zdajšnji živoči zavedni slovenski rod postavo spominsko ploščo Mikloši Kiizmiči. Stara spominska plošča M. Kiizmiča je v cerkvi pri Sv. Bede-niki. Zavolo velke starosti je latinski napis, ki je z ednim nagrobni napis, težko čitliv. Napis se slovensko glasi: Tukaj ležim kot prah zemlje, žitek namreč moj končan je. Živel sedcminšestdeset let, okusil malo sem ta svet. Let štirideset piidige: Nad zvezdami naj čaka me plačilo za pravičnike, ki Jezus ga zaslužil je. Na Dolnjih Slavečih sem bil kot Kuzmič svetu se rodil, v Ivanovcih se prerodil: sveto ime Miklavž dobil. Bog me podpiral je, Marija bila upanje, angel varuh olajšanje in v boju budno varovanje. Pravičnega Sodnika že prestal sem vse izprašanje — Moli, kdor čitaš vrste te, Kiizmičovi Sveti Evangyeliomi - tiskani I. 1804,; , . , prvi natis s tov letnicov. S tov letnicov sta naj- naj Bog očisti kazni me. mre bila tiskaniva dva natisa. Nova spominska plošča ]e postavlena na zw ršnjo cerkveno steno i je lepa črna marmornata plošča, ki predstavlaJknigo. Na sredi knige je zlati kelih z hoštijov. V knigi je zapisano: Mikloš KiizmiZ — 35 pisatelj — 1737—1804. L. 1737. pomeni njegovo rojstno leto, 1. 1804. pa je njegova smrtna letnica. Mikloš Kiizmič je napisao sedem knig, tri za cerkev i štiri za šolo. Od njegovoga živlenja i dela sta pisala lanski i predlanski ka-lendar. Največ pa piše od njega posebna kniga, ki je bi!a lani tiskana. Kak je trdna marmornata plošča, ki stoji ob cerkvi Kiizmiči v spomin, tak trdno siojimo tiidi mi ob Cerkvi, tak močna bodi naša liibezen do slovenske knige. Dr. FRANC IVANOCY. Bio je goreči diihovnik, navdušeni Slovenec pa izobraženi člo-vek. Njegovo živlenje je bilo v tom kalendari že večkrat popisano. On je začetnik našega Kalendara, v šteroga je tiidi pisao; on jenavdiišavao izbiraooko-li sebe driige mlajše naše diihovnike, da so pisali v slovenskom jeziki za svoje zapliščeno liidstvo; on je brano svoje liidstvo pred vogrskimi častniki, povedao je v vogrskom i slovenskom jeziki, dasmo minewVendi", liki Slovenje i da nam ide pravica do knig v doma-čem jeziki i do včenja v njem. Neustrašeni braniteo našega jezika je bio Franc Ivanocy, tišinski dekan. Iz-redno je liibo svoj narod i njemi želo dobro. Znao je, da smo s Slovenci prek Mii-re eden narod, zato je širio med nami s svojimi prijateli mohorskeknige. Zevsimtem je zdržavao med nami lii-bezen do slovenske reči, slo-vensko narodno čiitenje — i takssvojimi sodelavcizidao mostizčasovnarodnogarob-stva v oslobodjenje i zdrii- ženje z brati istoga jezika. * * * Nedelni Evangyeliomi. Prva Nedela Adventa. F.vansreiiom Sz, Liikdcsa vn A'A'I. tdli. X\T? onom vrejmeni: Pnvo 2 V jejezus Vucscnikom fzvo-jim: Bodo '/naniiinya vu izunczt, i mejfzeczi, i zvejk-daj; i na zemli ma«cr8?tye ndrodov od 2hurkanya mour-.. . "~l mJ^ lzkogasiimi^jpva, i v;U<»v: gdt iidja izejhnoli bodo od i^traha, i csakanya onih , stera prfdejo na vefa lzvcjt. Ar jako-fv!.u Nebef/.ke bodo fze gibale: I teda bodo vidili SzinA cslovecsega pridoucsega vti ob~ laki z-veUkom 2rao'*iiufz.tyo.n,' i dik»*» Aa < Kiizmičovi Sveti Evangyeliomi—driigi natis iz I. 1804. Lastni interes vsakšega betežnika, Š™et°PiS betegov, zahteva, da si naroči popunoma kšenki i franko povučno knigo s slikami i da poniica poniidbo od poznane firme Puhlmann & Co., Berlin 408., Muggelstrasse 25-25a, štera obstoji že duga leta. Pazite na oglas v našem kalendari. 36 Globoko zahvalnost smo dužni obema svojima diiševnima vo-diteloma. Zato naj nede driištva v Slovenskoj krajini, gde ne bi več-krat gučali od dela i pomena oba moža i jiva dobro spoznali. Dobro naj jiva spozna naša šolska mladina. Kleti ob petdvajsetoj letnici Ivano-cyjove smrti pa poronajmo vsi k Sv. Bedeniki, da v lepšem vremeni v velkoj vnožini pokažemo svojo zahvalnost svojim velkim možom! Kiizmičov podpis. SLOVENSKA KRAJINA POD BOLJŠEVIŠKOV OBLASTJOV. V lanskom kalendari sam napisao dogodek pred prekim vojaš-kim sodom v Lendavi. Gda je vojska prišla po mene, je iskala rdeče cedale. Po tej sam najmre pozivao naš narod, naj se vdeleži sloven-skoga tabora v Lotmerki 1. 1918. meseca oktobra, na šterom je Cigan Dolnji Slaveči — rojstna ves Mikloša Kiizmiča. Jožef, cestni nadzornik prečteo pred jezeri slovenskoga naroda od mene sestavleno resolucijo, da se »Slovenska fcrajina" prikapči k Slovencom prek Miire i ž njimi v Jugoslavijo. Nišče te ne poznao izraza MPrek-murje", z brati Slovenci se je zdriižila »Slovenska krajina". To je zgo-dovinsko dejstvo, zato bi bilo potrebno, da se zdigne cela Slovenska 37 krajina i na podlagi te izjave zahteva, da se naš kraj uradno i sliižbeno imeniije, kak se je imeniivao pri združitvi v novo državo »Slovenska kra\ina". Zdaj gda mamo slovenskoga notrašnjega ministra, ne bi mogla ta zahteva, ki je popolnoma upravičena, naleteti na najmenše poteš-koče. Po uradnoj določitvi ne bi se pisalo Sv. Jurij, Dobrovnik v Prekmurju, nego Sv. Jurij, Dobrovnik v Slov. krajini itd. Te uvod je potreben, čeravno sem lani to reč že napisao, da zaraz-mimo stališče našega naroda pri obiski prezvišenoga gospoda sombotel- Spominska plošča Dr. lvanocyja. skoga pušpeka, grofa Mikeš Janoša v Sl. krajini 1. 1919. meseca januara. Te obisk se je vršo pod madjarskov vladov Berinkeijov. Ta vlada je po-zvala tiidi mene, naj potujem z g. pok. Bašom, bogojanskim plebano-šom v Budapest, kde naj določimo pravice za Slov. krajino, ki je šče dati vogrska vlada. Midva ne sva šla, ar so sklepi lotmerskoga tabora bili tak jasni, da ne bi bilo več nikšega zroka za pogajanje. Istotak sam odbio od velikoga županstva v Zalaegerszegi poslane izjave, z šterimi nam je to zasiguravalo nekše malenkostne pravice v slovenskom jeziki. Pač 38 pa je potiivao bivši voficir, že pokojni Šeriiga Vince iz Rankovec z Horvat Ivanom z Črensovec v Budapest, da zve za madjarske poniid-be. Te poniidbe so bile nejasne i dvomlive tembole, ar je proti njim nastopao dr. Nemethy Viljem, lendavski fiškališ, ki je zagovarjao ma-djarsko stališče. Ka je te gospod sledkar smeo izdavati proti meni i celomi našemi slovenskomi liidstvi dva lista, madjarskoga i sloven-skoga, naj samo more agrarno zemlo drago odati i se obogateti proti mojoj borbi, ki sem se borio proti dragoj fakultativnoj odaji agrarne zemle, naj narod rešim vse nesreče prepasti — vrže senco ne na nje-ga, nego na tiste, ki so ga podpirali. V meseci januari je prišeo v Slov. krajino po nalogi nešterih vo-grskih veleposestnikov naše krajine na priliko grofa Batthianyja, grof Mikeš piišpek, da ob priliki cerkvene vizitacije narod po-tegne nazaj v naroče Madjarske. V Soboti i na Tišini je bio guč od osnovnih šol, v šterih bi slovenščina tiidi dobila nekaj pravic. Gda je za to zvedo jugoslovensko navdehnjeni narod, je skipelo v veliko ogorčenost, ne proti škofovskoj časti grofa Mikeša — ve je naše liid-stvo od nekda z najvekšov častjov obdajalo cerkvene dostojanstveni-ke — nego proti političnoj agitaciji višje cerkvene oblasti. V toj ogor-čenosti je beltinska fara, broječa okoli devetjezero diiš — svojemi višjemi pastiri lepo pošteno naznanila, da ga kak političnoga agenta ne more sprejeti. Te odlok je dostavo pokojni plebanoš Kiihar Štefan svojemi pušpeki. ki naj se reši neprijetnih demonstracij proti njegovoj osebi, je mimo Beltinec v prišo v črensovce, ne da bi se stavlao samo za minuto v Beltincih. Če pomislimo, da je malo prle pri fermi, ki se je vršila ravno pred svetovnov bojnov, beltinska fara z takšov sloves-nostjov sprejela grofa Mikeša, da je sam z najlepšimi rečmi izra-žo zahvalo za sprejem privatno i javno, te pridemo do zakliička, da je zavedna beltinska fara znala strogo iočiti, ka je njena dužnost do svojega višjega pastira i ka je njena dužnost za obrambo svoje na-rodne samobitnosti, ne da bi pri tom vera i cerkev niti piknjice ško-de trpele. v Krasen zgled zrelosti našega naroda. V Črensovcih so bilč kotrige šolskoga stoca, cerkveni odborniki i ž njimi narod pozvani v šolo. Tii je zbranim prezvišeni začeo, se zna v madjarščini, razlagati pravice, štere dobijo od madjarske vlade, če se od Madjarske ne odtrgajo. Navzoči so zahtevali, naj se sloven-ski guči. Rous Matjaš starejši, šče zdaj živoči dedek akademika Rous Matjaša, so bili glavni voditeo te seje, ki čeravno so popolnoma vo-grski znali, kak so mil. g. piišpek sledkar sami povedali, so samo po tumači se razgovarjali z g. piišpekom. Gda so te liidem po-niidili popolno slovensko osnovno šolo, so se tej zasmejali i od-govorili: mi zahtevamo vse slovensko: osnovno šolo, gimnazijo, sod-nijo, vse urade i vse politične i narodne pravice, ki se nam morajo zasigurati. Jaz ne sam šo na te sestanek, ka ne bi zgledalo, da vpli- CENJENE ČTEVCE NAŠEGA KALENDARA opominamo na oglase dobro poznanih iobliibIenihzdravilniškihproizvodov,Thierry-Balzama i nThierry-jovo Centifolijsko Mast (za rane)", iz apoteke Angela Čuvara, ADOLF-a pl. THIERRY-ja nasled. PREGRADA št. 48 (via Zagreb) Savska Banovina. — Podrobno vidi kliši-rane oglase (oglase z zakonom zavarvanim znakom) v našem kalendari. 39 vam na liidstvo. Ostao sam v ozadji, v tihoti. Po toj seji je bio obed na župnišči, ki ga je za mil. g. piišpeka priredio pokojni plebanoš Čačič Jožef i na šteroga sem bio tiidi jaz povablen. Gda so višji pastir grof Mikeš iz šole stopili na vulico, njim je zbrana vnožina, ne da bi jo što na to včio, glasno zakričala: Živela Jugoslavija. S tem je dala svojemi cerkvenomi zapovedniki na znanje, da prek svoje iz-jave, ki jo je dala prečteti v Lotmerki, ne more iti i ne verje v nikše pravice, štere njoj obliibla madjarska vlada. Pred obedom me je po-zvao na posebno zaslišanje moj višji pastir grof Mikeš Janoš. Pri tom mi je povedao vse, ka se je na seji godilo i me je proso, naj vpli-vam na narod, ka ostane v staroj državi. Odgovorio sem: »Ne mo~ gote, prezvileni, ar je narod za Jugoslavijo". MPotom pa bar to trosite med narod — mi je pravo — naj se podvrže sklepom mirovne kon-ference v Parizi. wTo lejko napravim" — sem odgovoro. Zatem me je ešče pitao — kak se je vršila moja krivična aretacija i što me je sodo na prekom vojaškom sodi v Lendavi — i nato sva se ločila. V Tiirnišče se je nato odpelao Prezvišeni, a pokojni Sakovič ne dao vkiip pozvati niednoga od kotrig šolskoga stoca, ar, kak mi je pra-vo, ne se zaviipao na nje, da bi tak odločni bili v zagovarjanji slo-venskih pravic, kak je on šteo. Tiidi predgari, piišpekovomi tajniki je zabrano kaj političnoga gučati, ka bi liidi vleklo vkraj od Jugoslavije. On je bio najmre za Jugoslavijo. Zato se sestanek ne mogo vršiti. Isti mesec se je vršo ešče eden važen sestanek i to v mojem stanovanji v Črensovcih, na šterom je pretežna večina duhovščine Slo-venske krajine zahtevala ednoglasno prikliičitev Slov. krajine k Jugo-slaviji v okviri autonomne Slovenije, a če se to ne more zgoditi, po-polno autonomijo za Slovensko krajino, celo vojsko z slovenskim urad-nim jezikom v Slov. krajini. Da je zahtevdla za Slov. krajino Lendavo i Monošter tiidi, je samo posebi razumlivo. Z med diihovščine trije neso se prikliičili k tomi sklepi, pretežna večina je pa držala z svo-jim narodom i ga vodila po težkih borbaj, med grdimi napadi od strani političnih nasprotnikov do cila. Ta okolščina razloži, zakaj so se čtitili diihovniki Slov. krajine z liidstvom vred razžaljeni, gda so par let naše fare dobivale samo gospodje iz Preka i to iz razloga, ka naši gospodje neso zavedni Slovenci. I če obstoji ešče kakše nespo-razumlenje med nami, je to pelati nazaj na isto vretino, na nesebično borbo naše diihovščine i našega liidstva za svoje slovenske pravlce. Dokeč se ta borba nede upoštevala, nego do se nešterni samo prsi-li kak punokrvni Slovenci i Jugoslovani, naše starejše pokolenje pa zametavali, po strani gledali, tečas te nesporazum ostane i se bo ešče povekšavao. Da mogoče je srce razdreseliti, sekati, rezati z napadi, a iz prs iztrgati ne ga je mogoče, iz prs, v šterih je to srce nosilo liibezen i v liibezni rodilo našo sloboščino. Pri tom drugom sestanki sta čakali viini pri dveraj mojega sta-nuvanja — sklep sestanka dve osebi: Dr. Cigany, beltinski glavar i mladenec Jerič Ivan. Gda se je sklep sestanka naznano glavari, je te z povešnjenov glavov odišeo, z zdignjenov glavov se je pa podao v smrtne nevarnosti za našo sloboščino mladenec Jerič Ivan, zdajšnji torjanski plebanoš i dekan lendavske dekanije. 40 Naskori po teh dogodkaj je prišla na oblast grofa Karolyija vla-da i žnjov roko v roki Kun Bela z boljševizmom. Grofa Mikeša so zaprli i bi ga osmrtili, če ga železničari ne bi rešili, kak smo že opi-sali. Po rešitvi i z prihodom jugoslovanskih čet sem njemi, kak svo-jemi škofi, poslao edno liibezni puno pismo, ki mi jo je pa nepre-čteto vrno. Na sodnji den se zve, ka sem njemi, kak diihovnik, pisao. Pač pa sam dobo driigi odgovor: nVeleizdajnikise stavipenzija". Proii predpisom cerkvenoga zakonika se mi je stavila penzija, v novoj dr-žavi pa ešče ne nakazala. Tak sam v najvekšem siromaštvi preživo vnoge mesece. Kakšo pravico bi dali Vogri nam, pa nam od sunca bole svetlo pokaže dejstvo, da so Slovencom v D. Sinik dali za plebanoša zdaj čistoga Madjara, da žandarje gonijo liidi, če slovenski pobožen Ma-rijin List čtejo, da nemajo naši ludje tam prek nikših menjšinskih pravic zasiguranih, da se dela cerkveno i politično na to s punov parov, da postanejo Madjari. Napisao sem vse to z liibezni, ne da bi koga najmenje šteo razžaliti, nego samo zato, naj se vidi istina i hvala da Večnoj Istini za zmago, ar ta je prišla samo od Boga. KLEKL JOŽEF. DOBROSLAV: PROTI DOMI. Kesno v noč je na nagli prisopo vlak na malo postajo; potačje so zacvilili, vlak se je v siinki stavo. Iz njega so se sipali potniki, se paščili pa rivali proti izhodi. Gospe pa gospodje, ki so bili pome-šani med nje, so si sposeli na kočije pa se odpelali proti mesti, štero je ležalo na vznožji vinskoga brega i se kopalo v svetloj mesečini pa morji posvetov. Nekaj kmečkih težakov s kuframi v rokaj je stalo pred izhodom i čakalo, da se nekelko vleže stiska. Najhitrej so bili sezonski delavci, šteri se po dugom časi pali vračajo na svoje domačije. — Hej, Janči, se hodi, se, — je nešče zvao med liidmi na drii-gom kraji ograje. Resan se je eden med težaki naglo zgledno v listi kraj, odked je prihajao glas, nato pa vzradoščeno zgrabo za kapo na glavi pa visiko v zraki mahao ž njov proti znanomi obrazi: bio je domači brat. Veselo si je vrgeo nato kufer na ramo, se zrokovao z driigimi i že se je potopo med odhajajoče liidi. Driigi pa so tiho odhajali s kufrom na rami, ne da bi jih prišeo što čakat, da bi jim pomagao nesti. Tiho i brezi rabuke so se nato napotili proti domi, tiho, kak noč, štera jih v vsakom časi jemle i v vsakom časi jih tiidi vrača nazaj. Med brekov i glasnim gučom so se liidje pomali razhajali. Samo Kristina je šče nekaj postaplala pa potrto gledala okoli, či bi zaglednola koga poznanoga. Bila^ je to vitka deklina, po vsoj pravici je bila viditi kak gospodičina, Što bi vgono, da je mladenka v čarnom, malom krščaki, potisnjenim na edno vtiho, da bi ga mali veter mogeo odnesti, v dugom kaputi v bledih rokavicaj samo kmečka deklinS! Mogoče je stari krščak, pa ma samo novi pantlik i pero, 41 kaput pa obrnjeni pa popravleni. Tak je pred liidmi resan viditi kak gospodičina i nikomi niti na miseo ne pride, da je to kmečka deklina. Ona je stala tam, kak da bi koga čakala. Nad njov i nad mes-tom pa je bila razprestreta jasna, poletna zvezdnata noč. — Pisala sam njim, da pridem dnes, pa li nigdi nikoga nega, da bi mi bar košaro pomogeo nesti. Kak pa, zdaj na noč tiidi nišče ne vozi rad, — si je mislila, pri tom pa premišlavala, ka naj napravi. Fijakarov tiidi več ne bilo, ar se je vsa gospoda odpelala ž njimi. Nazadnje se je domislila, da košaro pa kufer neha v krčmi, sama pa se napoti peški proti domi i večkrat se zna što pelati v gorice, da vrže na kola košaro i pripela domo. Te čas pa je 6d daleč začiila žmetno škripanje i ječanje kol, med štero se je mešalo ropotanje kopit. Nešče se je pelao s kobilami. — Dnes so nam pa dobro zmleli. Čiravno sva mogla dugo ča-kati, naj so samo vreča puna pa naphana. Ve je pa tudi takša stiska bila pri mlini, da bi se skoro, mrha ga dala, vkiiper lovili pa tukli med sebov . .. Ta mela nas zdaj znan do zime li predrži, — so pla-vali moški glasi do Kristininih vuh, čiravno so drnckala kola. — Ja, vrabca nas predrži. Dobro znaš, da smo vsi malo ne nori za pogače, — je odgovarjao ženski glas. Radost njoj je zasijala na obrazi: — To more biti nešče z gor-njega kraja i te se itak pela mimo naše vesi. Gda so pa kobile priklumale bliže, je v beloj mesečini Kristina spoznala Marjankinoga Štefa pa njegovo ženo iz domače vesi. Krv njoj je ožarila lice, gda je zaglednola po fletaj prviva dva človeka iz domače vesi. — Hej, kuma, malo počakajte, — je z rokov zvala. Štef je stavo kobile, čiravno ne čiio glasa. — Bi bili tak dobri, da bi mi vzeli košaro pa kufer na kola, — je pitala naravnoč, gda je prišla do kol. Štef pa je samo nevervano gledao v to gospodično, žena pa jo je včasi prepoznala: — Razpeti Bog, ti si to, Kristina, viš pa te ne bi nikak poznala VREME JE NAJBOLŠE IZKUSTVO! Vnoge novotarije, štere sehitropo-javlajo i postanejo poznane po vnogih reklamaj, znova hitro prejdejo, ar niajo v sebi takše nedostatke, štere ne obdržijo v sebi tisto, ka so obečale. — Ali ka je zaistino dobro i vredno, štero spunjava postavlene zahteve, to prekosi vnoga de-setletja i postane či duže bole oblublenejše 1 To^strogo sprobano vreroe je zdržalo glasovito domačo vrastvo THIERRY-BALZAM. — Število prijatelov Thierry-Balzama raste od leta do leta i mi pošilamo poznane glažke Thierry-Balzama z zakonom zavarvanim znakom »zelena opatica" po celom sveti. — Povsedi ma Thierry-Balzam stalno mesto i to v vsakoj domačoj apoteki, ar on niidi v vnogoštevilnih sliičajaj hasnovitno i izdatno pomoč. Pri bolečinaj želodca i teške prebave oblažiije Thierry-jov Balzam bolečine, napravi tek i pospešiije, a pri kašli ščisti človeka od šlajmov. Istotak je to dragoceno i omiljeno sredstvo za mazanje na zviina, ar oblažuje bo-lečine. I v vsakoni zastarelom sliičaji je deluvanjeThierry-Balzama odlično. Trbelo bi ga vsikdar meti pri hiši, on se nikdar ne pokvari i je vse bolši, če je starejši. Na več jezere zahval dokaziije dobro deliivanje Thierry-Balzama i ka vsi hvalijo, to more i Vam pomagati. — 1 karton s 6 glažkami košta s pakiivanjom i pošt-ninov Din. 601—. — Naročite istoga naravnost iz: Apoteke Angela Čuvara, ADOLF-a pl. THIERRY-a nasled. PREGRADA št. 48 (via Zagreb) Savska Banovina, 42 či se ne bi oglasila, — i že je bila pri njoj. Podali sta si roke i zalo je šče stisnola roko Štefi, šteri šče zdaj ne mogeo vervati, da je to resan ona. Vrgli sta košaro pa kufer na ponjavo, štera je bila raz-prestreta prek vreč, nato so si vsi trije vseli na raztrgano sedalo, tak, da je sedela Kristina med njima. Gda je Štef pognao kobile, se je starao: — Jai> JaJ> mrha ga dala, kama sam gledao, da so te moje oči ne mogle spoznati. Pred štirami leti si bila šče slaba deklička, zdaj pa si že cela gospodična, mrha ga dala na svet, pa šče kakša go-spodična. Kristina pa se je samo smejala na glas. — Viditi je, da si bila v dobrom mesti, — je pravila žena, gda je za hrbtom ostanjuvao breg, vse z vinskim trsjom obraščeni i so na oba kraja ceste spokojno dremale nisike hiže, štere so mele nad oknami navešeno vse puno rdeče paprike. — Kak pa, vi sodite samo po obleči, ne da bi mislili na to, da sam se tam mogla oblačiti po vertinjovoj želi. Nemrem se tožiti, da bi mi ravno preslabo šlo, vsakši pa zna, da je dosta dela pri fran-coskih kmetaj, šteri so preci skopi. Krvavo si je trbelo zasliižiti to malo prgiščo frankov. Ne sam bila nemarna za delo, vsikdi sam bila poleg, na njivaj, gde sam nakladala snopje pa detelco, či sam ne bila na senožetaj, nato pa doma šče nakrmiti vso živad i kesno v noči pospravlati v kuhnji. Ali ne sam se strašila, tiidi skuzila sam se ne gde v kakšem skritom koti zavolo telkoga dela, ki so mi ga nakla-dali na moje slabe rame, liki sam si spevala pri tom naše domače pesmi, da se je šče Francozom lepo vidilo. Tak mi je šlo delo hitrej pa ležej od rok. Kak pa, sama sam bila, nikdi ne bilo bluzi našega človeka, komi bi mogla v domačoj reči razkriti tiidi svoje težave. Pa hlapci so silili v mene, smejali so se mi, či sam jim zgučala vse bodikaj, te sam pa ednomi primazala takšo pliisko za vtiha, da je ves zmešani vido vse zvezde. Od tistoga časa sam mela mir pred vsemi. Kristina se je zamislila v čas, gda ne bilo nikoga od njenih dragih pri njoj, gda je bila tak sama, pa sirmaška kak da te ne bi mela svojih rožnih dvajseti let pa bogastvo bogastev — mladost. Samo to-pla materina pisma so njoj davale batrivnost, ki so so se zvekšega končavale s preprostimi rečmi, odete v zvežnjene slove: — Moli, Kri-stina, bodi poštena, delaj rada i Bog ti da srečo. Tiidi Štef pa žena sta premišlavala kak žmetno more biti živle-nje samerne dekline v hladnoj tiijini, kak žmeten je samo prvi slopaj v živlenje — k sreči. Vmes pa so ropotala i škripala razsušena kola, pred njim so kobile, s kosmatimi členki, klumale z glavami. Za njimi so ostanjii-vale kre ceste razsejane hiže, mirno so dremale pa se skrivale za sa-dovenim drevjom i klintonom, šteri je bio vse razpelani pod oknami i po vseh dvoriščaj. Ostanjiivala je dozorevajoča kukarca, odcvetajoča hajdina i senožeti, gde so bili razdevani navili sparjenoga sena. — Zdaj si si nabrala kakpa preci penez i tak mislim, se bomo vrteli po Božiči na tvojem gostiivanji, da hižo raznesemo, — jo je dražila žena, samo da bi pretrgala žmetne misli. 43 Kristina se je zasmejala žuboreče kak klopotec, da sta se po-kazali dve rendi belih zobov. — Jaz se šče mam čas ženiti. Zakaj bi se silila v zakonski ja-rem, pri tom pa pozabila na streho pa zemlo. Ali bi se naj šla na pašnjek past? Ne želem si bogastva, ne, to bi mi prineslo samo ne-mir pa nezadovolnost. Istina, mantrala sam se i delala za gole, siihe peneze pa to samo zato, da si pripravim mirno pa tiho driižinsko ognjišče. Vnoge, vnoge pa te boj za peneze tak zmantra, da njim spije vso krv do zadnje kaple i te pridejo domo samo za telko, da si šče vtegnejo lečti v grob. Ve znate, da nas je osem, šteri smo vsi do zadnjega razmetani po sveti, ar so tiste krpe zemle, štere dobimo kak deca, tak male, da se niti s kolami ne bi mogla obrnoti na svo-jem. Zato sam pošilala peneze materi, da so mi dokiipiivali kakši peden zemle, da tak bar nekaj najdem, gda pridem domo. vKak so pa naša mati, so zdravi ? — je prehenjala i se nagnola k Štefi, šte-romi je silila glava na prsa. — 0, ona se dobro drži, njoj je Bog dobro dao. Vsikdar joj deca pošlejo kakše peneze, da se njoj ne trbe mantrati pa delati, ar je zemlo drugim dala v delo. Od leta do leta se bole mladi v obraz. Mrha ga dala, meni pa nikdar nišče ne pošle bar na pipo duhana, — je pravo Štef i švigno z bičom po kobilaj, da bi se bole predramo. — Je že tak pri nas. Vse ka je najbolšega i v najlepših letaj, se poteple po sveti, samo ostareli liidje so šče stalni, ar ščejo mreti v domi, v šterom so se narodili i šteroga so nazadnje, čiravno siro-maškoga pa tesnoga, šče izda Itibili z vsov diišov. — Pa novoga gospodina smo dobili v tom časi, kak tebe ne bilo doma, — se je paščila žena pripovedavati. — Samo ti nemrem povedati, kak dober pa liiden pop so to. Vsigdar znajo s šcgavov rečjov prle nagučati človeka, da se šče njim skoro ne vtegne poklo-niti. Pa da bi znala kakši predgar so to, da njim v etoj okroglini nega para: včasih nas spravijo od lepote v joč, včasih pa smo vse trdi od straha, gda nam zmivlejo naše napake. Skoro smo ne vredni tak vrloga gospodina, šteri skoro razdavlejo vse med liidi pa deco, ka dobijo od liidi ., . Pa tiidi Jaklinov Miškec se je rešo soldačije; pred ednim tjednom je prišeo domo. Pri tom imeni je Kristina zardečila kak mak. V njenih očaj je zasijalo veselje, nežna milina njoj je spreletela lica i topeo nasmeh je živo svedočo od njenoga vročega srca . . . V diiši njoj je oživelo na stotine spominov. Vsi tisti večeri, puni mesečine, gda so plavale pesmi nad hižami domače vesi, klonkale na okna i dramile liidi. Med temi pesmami je znala ona zaspati, Miškec BOLŠE JE NAPREJ SE POSKRBETI, NEGO ZAKESNITI. Najvekša pazlivost je potrebna pri zdravlenji vseh betegov i naj si bo to pri najmenših ranaj i mozolaj, ar nečistoča i nepazlivost lehko povzročijo neozdravlivost betega. — Zviinredni uspehi so se pokazali pri ranaj, kak tiidi pri vsakovrstnih zastarelih betegaj i to s Thierry-jovov Centifolijskov mastjov za rane, štera hladi i obla-žiije bolečine i jako dobro ščisti rane. — Ta mast ne bi smela faliti v niednoj hiši, i tiidi se nikdar ne pokvari, čeravno je starejša, tem bolša je i v svojem deliivanji tiidi bolša. — Vse cenjene naročitve prosim naslavlati na: Apoteko Angele Čuvara, ADOLF-a THIERRY-a nasled. PREGRADA št. 48 (via Zagreb) Savska Banovina. 44 pa, šteroga glas je ona dobro poznala, se njoj je prikradno v srce i senjala celo noč od njega. Že se je prikazao vrh zvonika domače cerkve, šteri je kazao vi-siko nad drevjom s prstom gori v nebo. Razkrivale so se kmečke hiže, razmeščene okoli cerkve ino dvorišča z drevjom zaraščena i s trsom zakrita: končno se je prikazala cerkev sama, skrivajoče se za gostanami i za lipov, vse razjedenov pa razklanov od bliskov i časa. Nekak svetešnje njoj je bilo pri srci, gda je po letaj pali začii-tila dih domače zemle i njenih hiš. — Da bi vidila, kak lepo cerkev mamo od znotra, — se je štela Štefova žena malo pohvaliti. — Srečni ste. Moji dnevi pa so bili brezi svetih dnevov, brezi nedel, den je bio vednaki dnevi. Niti ednoga spomina nemam na takše svete dni kak so Božič, Viizem ali Telovo. Iz domače cerkvi pa so mi šče vsi svetki tak živo v spomini, vsi tisti topli pa domači božični svetki, gda smo spevali lepe starinske pesmi, pa viizemske i telovske prošecije, gda je bilo vse v rožaj i vse zračje je bilo puno zvonenja, spevanja pa svetle svetešnjosti. Edini čas lepoga veselja v mojem živ-lenji je bio, gda sam šče spevala v domačoj cerkvi. Zdaj po štiraj letaj bom pali prvikrat molila pa spevala v toj cerkvi, — je pravila Kristina s svetešnjim občiitjom, putiim veselja. Že je pred njov zasijala speča ves, vsa oblijana od mesečine. Na zavoji so se ločili. Ona vsa gibčna je skočila s kol i vzdig-nola s kol košaro pa kufer. — Ka bom vam pa dužna? — Ve bi pa to jako grdo bilo, či te ne bi vzeli gori. Samo za-meriti ne smeš, da si se ne na bolšem pelala pa sedela. Itak je bolše se po siromaškom pelati kak po gospockom iti. Mrha ga dala, što bi si mislo,vda se dnes Kristina pripela z nami domo, se je ne-kelko ponašao Štef. — Te pa Bog plati pa lehko noč. — Bog daj tebi tiidi, — sta pravila oba naednok. — Pa nas pridi kaj gledat, — je še dodala žena, gda so že kola zavinola okoli cerkve v ves. Kristina je stopala po vozkom kolniki proti domačoj hiži. Ta mala, nisika hiža se joj je vidila, kak da bi se nekam vtonila i stis-nola k zemli v časi, gda jo je ne vidila. Opasana je bila s sprotja spletenim plotom i z niskimi, lesenimi vratami. V oknaj, štere je za-krivao trs, je bila kmica. Nigdi ne bilo čiiti nikšega glasa, vse je bilo tiho kak na cintori. Tihoma je prišla do hižnih dver i poklonkala. Nikaj. Prijela je za kvako pa zružila z dverami. Notri so se odprle dveri. — Bog ti sveti nebeski, što pa hodi tak kesno. Idi, Kata, pa pogledni, — je čiila Kristinži mater, kak je s prestrašenim glasom ve-lela snehi. — Što hodi? — je s trepetom pitala Kata šče napou snečki iz hiže v preklit. — Jaaz, — je zavlekla Kristina z nisikim glasom. 45 — Što jaz! Povej, ka bi radV — je pitala pali glasno, da bi si dala vekšo batrivnost. — Odprite dveri, — se je Kristina silila z glasom, pri tom pa se jako premagovala, da joj ne počo smch. — Mati, mene je straj, ite vi odprite dveri, — je skoro jočič pravila materi. Kristina ne mogla več vzdržati. Vujšeo joj je smeh, glasen i pri-srčen. Zdaj je znala, da so šče pisma ne dobili. — Jezuš, mati, to je pa naša Kristina, — je včasi po tom od-jekno po prekliti glas. Kata jo je spoznala po njenom značilnom smehi. Kak blisk je bila pri dveraj, jih od siinola, da sta si spadnole v naročje. — Sin Davidov, moje dete, denok te je prineslo domou, da te pali morejo gledati moje oči, — je zavrisnola mati s čiistvom neiz-merne materinske radosti. Kristina jo je obinola i tisti poliib, ki ga je pri tom občiitila mati na svojem lici, je bio najbole prisrčen pa srečen, ka jih je bilo tisti večer v celoj vesi. S Kristinov je pali dihno falaček mirne, skromne liibezni v edno izmed naših, od mladine zapiiščenih, hiž, napunila jo je s prijetnim di-hom, kak da bi što raztoro dišeče vijolice. POTNIK BREZ KARTE. Šest veselih lovcov je slo z varaša na jerebi. Eden med njimi je debeli možak bio, ki je komaj prisopo za driigimi lovci na želez-niško postajo. Po navadi je eden za vse prijatele kiipo potne karte. Misleč, ka se je zdaj tiidi tak zgodiJo, je debeli jager z velikim trii-dom goripriplezao na vlak, kde si je dolizbrisao debele kaple znoja i pihao je kak mašin pred vlakom. Vlak začne iti. ^Šteri pa ma naše karte?" pita debeli. MNaše karte?" — odgovori eden. — »Jas jih samo pet mam. Mislo sam, ka si si ti sam vzeo karto". Debelomi so ešče bole debele kaple znoja tekle po obrazi od toga odgovora. wJa, ttt nega driige pomoči, pod klop se ležeš, ka te kondukter nede vido" — pravijo prijatelje. I vseh pet ga rivalo, tlačilo, dokeč so ga pod klop spravili, kde je kak jež vkiip potegnjeni ležao debeli lovec. To je bio strašen frtao vore. wBole se vkiip potegni!" »Noge bole notri vleči, ovak te v pamet vzeme". ^Pst! Tak sopiš, kak ma-šin; čuo de te". Tak so ga dražili prijatelje. »Jaj, vkraj bom ; jaj to de mi smrt", — stonjao je debeli. nTiho, kondukter ide". wKarte, pro-sim", zglasi se ostra reč konduktera. Debeloga pod klopjov ta reč tak strašno zadene, kak trompeta slednje sodbe. MTii je šest kart, kde |e pa šesti potnik ?" — veli kondukter. »Božno njemi prišlo, pa se je eti pod klop doli legeo", pravijo pajdašje i vovdari ž njih smej, šte-roga so že komaj zadržavali. Debeli se je pomali voprikopao z klade i svoje prijatele je ne z najlepšimi imeni pozdravlao. KRAMLJANJE 0 POLITIČNI RAZDELITVl SVETA. MSvet je velik", tako pravimo v vsakdanji govorici. .. Meri nje-govo velikost samo na zemljevidu ali na potovanju, v železniškem vozu, v avtomobHu, na ladjah, letalu, vedno znova in znova odkrivaš njegovo razprostranost in obsežnost. Pa vendar je današnji svet navsezadnje tudi majhen! Pot okoli sveta v nekaj dneh se je našim prednikom zdela nemogoča. Danes, ko poznamo razen železnic, avtomobila in ladij tudi letala, je to stvar, ki se ji ne čudimo več. Saj imamo vlake, ki dosegajo že 160 km na uro, letala, ki prelete 700 km na uro, kar predstavlja že več kot tri-krat hitrejši let od lastavice, pa ladje, ki so preplule širni Atlantski ocean v par dneh. Danes se nam torej ogromnih razdalj, ki ločijo posamezne dele zemlje med seboj, ni treba več bati. Veliki letalski poleti, o katerih smo v zadnjih letih slišali toliko pripovedovati, nam to zgovorno dokazujejo. Pa je svet vendarle ludi velik! . . . Saj prebiva na njem nad 2 miljardi ljudi. Nekaterim se zdi, da je našega sveta za toliko ljudi še zmeraj dovo!j. Drugi menijo, da nas je na svetu preveč, posebno v Evropi, ki šteje dobro četrtino vsega človeštva, obsega pa komaj pet-deseti del sveta. Zato mislijo, da živimo evropski narodi v preveliki stiski in da si rnoramo iskati nove zemlje tam, kjer je še vedno do-volj, posebno v Afriki Aziji in Avstraliji. Tako se nam tudi s stališča obljudenosti kaže naš svet zdaj velik, zdaj rnajhen, kakršna je pač naseljenost Ijudi na zemlji. Ker žive evropski narodi tako silno na (esnem, so si seveda že od nekdaj iskali zemlje drugod in si skušali pridobiti z njo novih virov svojega blagostanja. Svojim »posestvom", ki so si jih pridobili na manj obljudenih celinah izven Evrope, so nadeli ime wkolonije". Izmed treh glavnih evropskih ras — Slovanov, Germanov in Roma-nov — si samo Slovani niso iskali zemlje izven svoje domovine. To-liko bolj pa so bili na delu Germani in Romani, od katerih so si nekateri ustvariii izven Evrope ogromnn posestva, ki so mnogo večja od njihove domače zemlje. Tako je na primer samo v oblasti Angle-žev ena četrtina vsega človeštva, dočim je Anglija sama celo nekaj raanjša od Jugoslavije. Te številke pa vam bodo še bolj jasne, ako pomislite, da živi na vsem svetu okoli 2000 narodov in da poznamo skupno 72 držav; od teh 72 držav sveta je torej samo ena t. j. Velika Britanija, gospodarica ene enajstine vse površine zemlje ali dobre če-tretine suhe zemlje. Njej se dajo po svoji obsežnosti primerjati samo še Rusija, Francija in Združene države Severne Amerike. Da si boste to čudno razdelitev naše zemlje med obstoječe dr- PnHnnčai ci 7iu\an\a] ° tom Predmeti ie izišla jako zanimiva rUUUtJodJ bl ZlVltJlljei knigica, štero čtevci dobijo ščista kšenki, če jo s kartov zaprosijo od pošt. zbiralnoga mesta Ernest Pasternack, Berlin SO., Michael-kirchplatz 13, Abt. III. 31. Na driigom mesti se od toga lejko obširnejše podvčite. 47 Žave še boljše predstavljali, vam hočem to predstavo olajšati z majhno primero: Predstavljajte si vas, ki šteje 72 hiš. K vsaki izmed teh hiš pri-pada določen kos zemlje, ki tvori njeno posestvo. Tako nekako je tudi ves svet razdeljen na 72 državnih posestev. Ta posestva pa niso vsa enako velika, kar si boste zopet najlažje predstavljali, če se spomnite na pravkar navedeno primero o 72 posestnikih v vasi. Vsaka hiša ima sicer svoje posestvo, toda štirje posestniki imajo sami več kot polovico vaške zemlje. Vsi ostali gospodarji so samo večji ali manjli posestniki, med njimi so pa tudi siromaki kočarji, ki imajo le toliko zemlje, kolikor je pokriva njihova hiša. Tako nekako je tudi s to čudno razdelitvijo sveta med večje in bogatejše ter manjše in revnejše narode. Nekateri imajo samo svojo hišo, svojo državo ali državico, drugi pa imajo razen te svoje strehe še večja ali manjša posestva po širnem svetu — in ta posestva so njihove kolonije. So pa tudi taki narodi na svetu, ki nimajo niti svoje strehe, svoje drlave in so samo nekakšni najemniki stanovanja (aren-daši), dasi prebivajo na domačih tleh. To so narodi v kolonijalnih posestvih. V Evropi ima danes že skoro vsak narod svojo lastno državo. Tako jo imamo tudi mi Slovenci, dasi ne vsi od leta 1918. naprej v naši Jugoslaviji. Živi pa v Evropi še slovanski narod, ki nima svoje lastne države, ki je torej pod tujo streho na domačih tleh. To so Lu-žiški Srbi v Nemčiji. Naša Jugoslavija, ki meri samo 248.000 kvadratnih kilometrov, se vam ob primerjavi s svetom zdi sicer majhna, vendar ne boste njene velikosti nikdar tako močno čutili kot prav tedaj, ko se boste z napornega potovanja po širnem svetu zopet vrnili v njen topli ob-jem. Tedaj se vam bo prav gotovo zdela zopet lepa in velika, kakor se vam zdi velika danes, ko še niste na široko gledali v svet. Zakaj? Zato, ker boste čutili, da je naša. Pregovor: »Ljubo doma, kdor ga ima" vam bo šele po vrnitvi v domovino postal zares — razumljiv. \/nrP 7l?J+P i ^rphrnp nrpHmp+P najbolšekupite,čeodstarestro- vore,ziaie i breijrrie preurneickovnefirmeH Suttner LjUblja. na št. S95. zaprosite ilustrirani katalog, šteri se Vam pošle popunoma brezplačno. Poštuvanim čtevcom kalendara naznanjam, ™¦¦^^^ da sem prevzeo ¦ zastopstvo za sekulacijo o d naše domače z a v a r o va I n i c e , VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI. - Napravim vse vrste zavarovanja kakti požarno, vlomsko, auto-mobilsko i živlensko ino vse d r ii g o zavarovanje. MATAJ FRANC, tajnik Kmečke posojilnice v S O BOT I. 48 GOVOR Č. G. GLAVAČ FRANCA, BOGOSLOVCA, NA ŠIRITELSKOM SESTANKI V VELIKIH DOLENCIH. VERA BREZ DEL JE MRTVA. Pred dobrimi štiristo leti se je v katoličanskoj Cerkvi začnolo velko bogoslovno pitanje, štero je za duga leta jako vplivalo na zgodo-vino krščanskih narodov i štero šče dnes za vedno loči dobre kršče-nike od slabih. Pitanje, jeli vera brez del opraviči človeka pred Bogom, ali pa je takša vera samo prazna, mrtva vera. V boj za to pitanje, mi to znamo iz zgodovine, so šli celi narodi, leta i leta so se vodile strašne bojne, liidstvo se je puntalo, narodi so se med sebov klali, dokeč se ne od prave matere Cerkvi ločilo velko število njenih ne-vernih vernikov i si ne postavilo svoje krivoverske cerkvi. V sv. Pismi pa stoji i to je naša prava Cerkev vsigdar včila, ka je vera brez del mrtva. »Ka pomaga, braf\e moji, če š/o pravi, ka ma yero, delpa ne-ma?* (Jak. 2, 14) spiiavle boza kniga. I to pitanje se šče zdaj ponavla pri vsakšem vernom človeki, ponavla posebno dnesden, kda trbe proti hudobiji nevere postaviti živi plamen dejavne vere. I ka je dnes tisto delo, štero nam vera tak jako, i ne motim se, če pravim — najbole nalaga, kakše je tisto delo, brez šteroga je v denešnjih prilikaj naša vera posebno prazna i mrtva? To je, dragi širitelje i širitelice, dnesden delo za dober tisk, delo za krščanski tisk. Tak moremo na to obrnoti one reči svetoga Pisma: ka pomaga, bratje moji, če štd pravi, ka ma vero, dela za vero, dela za dober tisk pa ne opravla ? Takla vera je prazna i što ma takšo veto, tisti je slab krščenik. nKak je telo brez diile mrtvo, tak je tiidi vera brez del mrtva". (Jak. 2, 26). Vi, ki ste se te den zbrali na širi-telskom shodi, ka si za to odlično i najbole sodobno delo za krš-čansko vero znova naberete moči i ognja, pa tiidi vsi navzoči, v šte-rih gori ogenj nezmaglive vere, pomnite, da se to staro bogoslovno pitanje, ali more vera brez del opravičiti človeka, postavla ttidi zdaj tii pred vas pitanje, jeli smo šče mi vredni nositi v srci dragoceni zaklad svoje vere, če pri tom zanemarjamo velko dužnost, širiti do-ber krščanski tisk. To pitanje ste vi že rešili. Namen našega shoda i vaša velka vdeležba že svedočita, ka je to nemogoče. KRŠČANSKI TISK. Velka naloga našega časa je najmre ta: obraniti krščansko vero pred velkim brezboštvom, štero se vsikdar bole širi i znova pripelati do živlenja i moči edino istinski i zveličavni navuk Kristušov. Vsi smo dužni to nalogo vršiti, ponucati za to vsa sredstva, štera so nam na razpolago. I v okvir te naloge spada tiidi širjenje krščanskoga tiska. Tisk je dnes najmočnejše sredstvo v rokaj nasprotnikov vere. Če ga pa mamo mi v svojih rokaj, je to naše najmočnejše orožje. Moč tis-ka je strašna. V nekaj dnevaj lehko spremeni svetovno javno mnenje. Tak se je letos komunistom posrečilo, ka so s pomočjov svojega tiska osvedočili skoro celi svet, ka bojna, štera se na Španjolskom bije za vero, ne bojna vernih katoličancov proti brezbožnim kotnunistom, kak 4 49 je v istini, liki bojna kapitalistov i tašistov proti lačnomi liidstvi. Šče vekša moč je združena v svobodomiselnom, slobodnozidarskom tiski, šteri skoro neomejeno vlada nad celim svetom i tak pomali, a vztraj-no i gotovo odtiijavle liidi od Cerkve i od Boga i je vodi v brezverstvo. Proti obema tema silama je potrebno postaviti samo edno: mo-čen, dober krščanski tisk, šteri vniči kvarni vpliv komunizma i svo-bodomiselstva ino vtrdi v liidstvi versko osvedočenje. I to je zdaj vaša i naša naloga, ka te dober tisk kem bole med liidstvo razširi-mo. Ka najmre pomeni, širiti dober krščanski tisk ? Pomeni, širiti božo reč, oznanjati evangelium, spunjavati Kristušovo naročilo: Jdite po celom sveti i oznanjajte evangelium vsakloj stvari". (Mr. 16, 15). Kak velko i vzvišeno delo, štero vršijo prad poslanci, diihovniki Kri-stušovi: oznanjati liidem evangelium, posrediivati liidem božo reč, božo istino i je tak voditi po poti zveličanja! To je teda tisto delo, brez šteroga je naša vera tak prazna, tak mrtva. DOMAČI TISK: NOVINE. Kda omenjam dober, krščanski tisk, mislim tii predvsem na naš dotnači tisk, mislim tii predvsem na naše Novine, šterih širitelje ste vi, dragi posliišavci. Večkrat se je že čiio ugovor, zakaj Novine ne pišejo v kniževnom slovenskom jeziki, zakaj pišejo v domačem, prek-murskom narečji. Odgovor na to pitanje je: dokeč ta se boža reč i socialna pravica oznanjali z vekšim uspehom v domačem narečji, te-čas ne misliti, ka bi Novine pisale inači kak pišejo. Ar boža čast i obramba krščanske vere, to je najglobši namen našega tiska. 1 neposredno s toga namena zvirajo vsi driigi, predvsem pa te: vsikdar i pod vsakšimi pogoji zagovarjati pravice siromaško-ga, tlačenoga liidstva. Naše liidstvo trpi pod strašnov žmečavov siro-maštva i prepiiščenosti. Malo jih je, ki se triidijo, ka bi njemi istin-sko opomogli. Malokde je što, ki bi z lubeznijov prislono svoje viiho i posliišao nemo, pa nazliik tomi do neba kričečo tožbo stiske i ne-vole. Vnogo je pač že tistih, ki kažejo liidstvi krivice i pri tom agi-tirajo za svoj navuk, pa to so krivi prorocje, ki oznanjajo sovraštvo, ne liibezen, ki ščejo spraviti liidstvo v šče vekšo nevolo, ki ščejo za-pelati nevedno liidstvo v komunistično revolucijo i ga tak zarobiti bolševiškoj strahovladi. Liibezni, prave liibezni do liidstva pa je malo. I prav Novine morejo pred vsakšim svedočiti, ka so vsikdar z naj-vekšov liibeznijov branile pravice liidstva. To so delale dozdaj, to bodo delale tiidi v naprej. Zato vas pozivam, Vas, dragi širitelje i širitelice i vse druge navzoče, širite s kem vekšov gorečnostjov naš domači tisk, širite No-vine. Ne dajte se pri tom nadvladati od vnogih driigih, šteri širijo svoje liste iz popunoma driigih namenov. Naj bo pri vas vekša go-rečnost i liibezen do vere kak pa pri njih sovraštvo i zaničiivanje do vsega, ka je božega. Denešnje prilike i okolščine so najmre dosta bole nevarne kak včasih. Mi smo postavleni v čas, v šterom se od-loča zmaga vere i nevere. Tiidi v našoj Slovenskoj krajini so se raz-mere daleč spremenile. Na našoj grudi je zraslo velko pitanje sezon-skoga delavstva. 13 jezero naših liidi hodi v tiijino i se vračakrod- 50 rioj griidi, 13 jezero liidi je odtegnjenih skrbi domače zemle i izro-čenih najhujšim nevarnostam verskoga i jakostnoga prepada. To je kvas, ki pomali, a vztrajno spreminjavle obraz naše krajine; to je diiša Slovenske zemle, za šterov sega roparska komunistična roka. Vsi znate — čteli ste to pred kratkim — v kakšoj nevarnosti so naši delavci, posebno v Franciji. Čteli ste celo to, ka mislijo komunisti za delavce izdajati poseben list pod katoličanskov firmov. Nikaj bolše je ne indri. I kde je prva pomoč ? V našem krščanskom tiski, ki more s svojim vplivom segnoti tiidi v tiijino, Neizmerne važnosti je, ka je naše delavstvo naročeno na Novine. To njim je dozdaj edina vez, edina pomoč v tiijini. Pa tiidi doma, što ne ve, kak se okolščine naglo spreminjajo! Mladi dijaški rod, šteri je stopo po bojni v šole, stople zdaj v živ-lenje, stople zdaj pomali na odločilna mesta. Istina, vnogo jih je, ki so se svojemi liidstvi i svojoj veri ne odtiijili. Tej so viipanje svojega liidstva i že se kažejo tiidi prvi sadi njihovoga dela. Istina pa je tiidi, ka je vnogo, šče mogoče več takših, štere je zvodo tok časa v svojo i v drugih pogiibo. Komunizem se je zagrizeo v krv i dtišo naše vu-čeče se mladine. I vi znate, ka pomeni, če je naše izobraženstvo ko-munistično. Pomeni, ka je narod spadno v roke liidem, šteri njetni ščejo iztrgati najsvetejše ka ma, njegovo Jastnino, njegovo poštenje, njegovo vero, pomeni, ka je narod svojo usodo i blaženost zašpilao. Vsi poznate na priliko wKlub prekmurskih akademikov". To je driiš-tvo naših visikošolcov, štero ma svoja, od oblasti odobrena pravila, po šterih naj bi delalo v vekši dobrobit ludstva. A v istini se za tem driištvom skrivlejo tiidi komunisti, ki skrito vodijo vse driištveno delo po komunističnih navodilaj i si iz driištva jemlejo svoj komunistični naraščaj. I vpliv driištva se ne omejo samo na visiko šolo, liki sega že tiidi na srednjo šolo, ka je tem v bole nevarno. Pa to je samo eden primer. Če bi mi čas dopiiščao, bi lehko opozoro na razmere naših dijakov v Ljubljani, štere so vse driigo kak zadovolive. I da se doteknem driige okolnosti, štera nam je prav za prav najbliže: našega vučitelstva. Tudi tii trbe povdariti, ka je vnogo takših, šteri pray i praviino vršijo svojo vzgojitelsko dužnošt. Ne smemo si pa prikrivati isiine, ka je že v vnogih vesnicaj postalo vučitelstvo ši-riteo bolševizma, tak v šoli kak zviin šole. K vsemi tomi je šče pripisati nekaj svojsko našega, najmre po-jav, ka vstaja iz naše študentovske mladine rod pisatolev — na čeli šterih stoji, kakpa, Miško Kranjec — ki se v diihi brezverskoga na-turalizma vneto pripravlajo za svoje riišeče delo. Vse te okoliščine, dragi širitelje, nas znova i znova silijo h kem vekšoj gorečnosti, ka z dobrim tiskom onemogočimo nakanenja pro-tivnikov i svetimo z dobritn tiskom do istine. Izdavati i širiti dober tisk je vnogokrat v denešnjih prilikaj bolše delo, kak zidati cerkve. Kelko dobroga lehko napravi eden krščanski časopis! Tjeden za tjed-nom prinaša lepe i vzpodbiidne članke, tjeden za tjednom i den za dnevom vpliva na mišlenje liidi. Opravla delo, štero predgar v cerkvi nemre opraviti. 51 SLAB TISK. Teda če je delo, ki ga opravla dober list, tak dobro i za-sliižno, je pa delo, ki ga vrši slab tisk, tem bole kvarno i pogiibno. I to je prav za prav poglavje, na šteroga moramo obračati najvekšo pazlivost. Slab tisk! Edna izmed najvekših hiidobij modernoga časa! Trditi moremo, ka se najvekši del pokvarjenosti i vsakojačke hiido-bije širi ravno po slabom tiski. Kde je razširjeni slab tisk, tam vraira vsakši čut za vero i Cerkev, tam versko živlenje prepada. I čiijte, ka pravijo sami komunisti: slab tisk je prvi pogoj komunistične revolu-cije! Nej je vaša naloga samo ta, ka dober tisk širite, vaša naloga je tiidi, ka liidi od slaboga tiska odvračate i ga na dobroga naračate. Tii vas čaka vnogo dela, ar slaboga tiska je v našoj krajini že strahotno dosta. Nega več vesnice, kama ne bi hodili brezverski listi. Mislim, ka ne delam krivice ne Domovini i ne Kmetijskomi listi, če pitam, ka čiijem z jezeri i jezeri viist, jeli ravno teva najbole ne odvračata liidi od pravoga verskoga mišlenja? Kak ktiga se širita po naših hišaj, namestaj celo brezplačno. Ravno tak drugi, če ne bole razširjeni, pa nikaj menje kvarlivi neso, pitam: Slovenski narod, Jutro, Pohod, itd. za vero? NAŠA NALOGA. To je, dragi širitelje i širitelice, vaša naloga, naloga tiidi vseh drugih, šteri verjejo versko istino, ka je vera brez del mrtva. Pred nami je odpreto neizmerno pole dobrodelnosti, i od toga je najbole zasliižna tista dobrodelnost, ki pomaga diiši, ki njoj odpira yretino živlenja, čuva pa je čemera i zablode. I što more tajiti, ka je dober tisk ne tisto dobro delo, ki odpira diiši pot do živlenja i jo čuva zmot i zablod? Tu je teda prilika za dobro delo, tii velka naloga i dužnost modernoga časa, na tom poli moremo vsem dokazati, ka je naša vera samo te živa, te istinsko opravičliva, kda jo poživlajo dela krščanske liibezni i pravice. — Naj zato z denešnjega spravišča, to je moja žela, nišče ne bi šo brez trdne vole, trdnoga sklepa: naro-čao i čteo bom dober tisk, naročao i čteo bom naše wNovine", širo je bom z vsem ognjom, slaboga tiska bom pa čuvao sebe i bližnjega. Za to delo vas vse B o g ž i v i! PRIJATELI NA SPOMIN. Sunce so gledale Lepot prikazat teh najne oči . . . čopič ne zna . . . dol z morske obale vekše pa melo te kak zatoni . . . srce naj dva: Naglo se spiistilo Veina ožarjala za te gore . . . Liibav je naj, Spomnilo naj tiho, trosia z tabernakla da vse mine. milost na naj. Sunčni je kapao žar Milost prijatelstva, z nebe visin, naj to žive, vživao prekrasni čar naj spravi v nebesa zemle je sin . . . tebe, mene. SRČEN. 52 MARKO DOLINEC: ZVONAR JANOŠ... Jasna, zvezdnata noč je začnola bledeti. Prva medlovna svetloba je zasvetila od vzhoda. Na vesi pod bregom, obdanim okoli i okoli z goricami, so se tii i tam oglašali jiitrašnji kokotje. Samo na temeni Vršiča je bio šče popuni mir. V kuči, ki je stala ščista na vrhi, poleg kapelice svetoga Vrbana, varivača goric, je nelcaj zaškripalo. Stara stenska vora je pomali od-bila: tin, tin, tin! Janoš so se zdignoli z ležišča i stopili k okni. »Trbelo bo iti", so zamrmrali i poglednoli proti Gaji, skoz šteroga se je bole i bole svetilo jiitro. »Znova smo z ednim dnevom bliže k smrti! Mladim smo na poti. Samo za zvonara sem šče dober i svetomi Vrbani za tovariša!" Med tem mrmranjom so pogladili predečega mačka, ki se je briiso okoli njih, kak da ga razmijo; oblekli so lače i kaputič, stopili v kapuče i se pokrili s starov, ogiiljenov šapkov. Stopili so v preklit i od tec na prag. »Lepi den bo; megla se kadi iz Žabnjeka, samo da grmelo ne bi dnes iz nje!" Obrnoli so se proti svetomi Vrbani, se odkrili, kak da bi ga po-zdravlali, nato pa pomali šli po breščeki navzgor. Prvle jasen obraz, se njim je zdaj zresno. Janoš so začnoli moliti jutrašnjo molitev. Bleda svetloba njim je zalevala siihi, od žil nategnjeni obraz. Kratki, ščetinasti mostači so njim štrleli na razno i sivi, redki vlasje so njim pokrivali samo šče rob glave. Ve so jih Janoš že meli prek sedemdeset let i z rožicami njim tiidi ne bilo nikdar poslano. Naglo so slabili i zvtin svoje zvonarske sliižbe so se ne lotili več nikšega dela. Ešče to njim je bilo pretežko; ali da bi zapiistili svoje zvone, od toga so ne šteli čiiti. Ra"vno so odmolili, kda so prišli k cerkvi po bregi. Mračno jih je gledalo mogočno belo zidovje i šče mogočnejši novi toren, šteri njim nikdar ne bio po voli. Potegnoli so kliič iz žepa, odklenoli težka hrastova vrata pod starim zvonikom i stopili so notri. Pobožno so se poškropili, zavili na levo pod novi toren, kde so visile tri vože njihovih lublenih zvonov. Prijali so slovesno za najdebelejšo i pomali potegnoli. Vdarilo je moč-no i se gliišeče odbijalo po okroglom zidovji od vrha do tal i grmelo na Janošova viiha. Zvonili so dugo, ednakomerno; globoko so se prepogibali kre voža i s težkim odihavanjom so si davali takt. Naj bi se godilo okoli njih kajkoli, oni bi ne videli i ne čiili nikaj. Diiša njim je splavala po voži gori do velkoga zvona i spevala sta sktipno, da se je razlevalo prek po vesi, prek pol; po vsoj širokoj ravnini, daleč ta do štajerskih bregov. Odzvonili so. Globoko so si zdehnoli i zglednoli so se gori: »Težki, vsigdar težkejši mi postanjiiješ ! Trbelo de te znova namazati." Obrnoli so se i šli po stubaj z malimi stopaji v toren. Stube so bile zložne, pa vendar se jih ne so mogli privaditi. Streta lestvica v starom 53 zvoniki njim je bila liibša, pa tiidi poi je bila fam kračiša. Tu pa hodiš vsidgar okoli, vsigdar više, pa komaj se včakaš konca; to je ne za stare čonte. Prišli so med macle. Prav za prav to ne so bili macli, Zid je prehajao v stebrovje z dvanajstimi stebri i to stebrovje znova v zid bluzi pod vrhom, kak da bi odrezani bio, samo na ednom robi se je nadaliivao v malom zvoniki. Teh dvanajst mogočnih stebrov je bilo kak dvanajset apoštolov, celi torem z malim tormom, na konci pa kak zdignjena desnica cerkve, kazajoče s kazalcom v nebo — tak so pra-vili pokojni gospod i Janoš so s svetim strahom hodili po toj Mdes-nici" i med wapoštoliw. Tii je bio najprvle prostor za najvekši zvon, ki naj bi ednok tii viso. Janoš ga najhitrej ne bodo doživeli. Ve niti ne trbe. Potom bi mogeo njihov veliki na driigo mesto i novi bi bio veliki. Dva maliva sta visila nad tem prostorom, pa Janoš so jiva dnes niti ne poglednoli. Stopili so zdaj po strmoj lestvici šče više. Tii je viso njihov veliki! Janoši se je zjasno obraz. Obinoli so zvon z radostnim pogledom. Vsig-dar so ga z veseljom gledali, kak bi ga tiidi ne, ve njim je zbiijao teliko prijetnih spominov! Dugih petdeset let sta bila že vkiiper. Pet-deset let! To je bilo te, kda so Janoš začnoli hoditi zvonit, ar so bili oča že stari. Te je bio veliki šče sveteo i novi. Tiidi Janoš so bili mladi. Zdaj pa sta oba stariva, zvon je počarno, Janoš pa so se vugnoli. V starom zvoniki je meo velki nekda prijatela. Pa je prišla boj-na i ga pobrala. Ttidi Janoš so mogli iti v boj i vniikec Jožek jih je nadomestuvao. Skrbno so''njemi naložili, kak naj zvoni i deco naj nikdar ne piišča zraven. da zvon ne poškodiijejo. Janoš so se vrnili iz bojne. Vidilo se njim je, da velki popeva lepše, kak ga oni poga-njajo. Naskori nato je velki dobo prijatela, novoga, menšega; za ne-kaj let pa so oba potegnoli v novi višiši toren i šče tretji, srednji, se njima je pridriižo. Zdai so popevali, da jih jev bilo veselje posliišati. Znova so tekla leta i Janoš so postali stari. Čiitili i znali so, da ne bo dugo, ka tiidi njim zaspevlejo. Med tem razmišlanjom so poiskali zaprašeni glažek z olijom i pomali pa skrbno, da se ne bi razlejala niti kapla, vlevali pod tri-zobčatno os zvonovoga jarma. Močno so se vtegnoli, da bi postavili glažek nazaj. BZnova boš leže . . ." Naednok se njim je zakmičilo pred očmi, velka slabost jih je obišla. Lovili so se z rokami, nato po spadnoli vznak s tra-movja na trda cementna tla. Obležali so negibno, samo jako so hropeli, krv je pa močila tla. Dobre frtao vore so ležali, ali v ranoj jiitrašnjoj sapi so naskori k sebi prišli. Odprli so oči i poglednoli okoli sebe. V glavi njim je jako šiimelo, misli so se njim blodno mešale, da so ne znali, ka se godi ž njimi. Probali so vstanoti. Prave roke so ne mogli zdignoti. Podprli so se z levov i se teško postavili gori. ,,Ve pa ne treščilo v toren ? Veter šumi, drevje pa je mirno!" Teda so začutili nekaj toploga za šinjekom. Segnoli so z rokov nazaj. Krv se je cedila iz rane na glavi. Kapa je ležala na tleh. S težavov so jo pobrali i si ž njov obri- 54 sali krv z šinjeka. Jako težko so stopali po strmoj lestvici do spod-njih zvonov. Večkrat so opešali, skoro bi z glavov spadnoli naprej. Po stubaj je šlo ležej; primali so se stene, ali večnost je minola, prvle kak so prišli na tla. Postali so malo, nekajkrat močno si vzeli zrak i nato so stopili v cerkev. Bilo je šče kmično. Večen posvet je vgašuvao; zdaj i zdaj vgasne. Šteli so stopiti naprej, ali čiitili so, da ne bodo mogli. ,,Fani morem povedati, potom pa idem domo". Kuharica je ravno odpirala, kda so Janoš prišli pred farov. Ne so jo pozdravili kak navadno. ,,Posvet vgašiije . . . stopite vi ta . . . jaz morem iti domo", so s težavov povedali. Jezik se njim je *trdo obračao v viistaj. Teda jih je Fana bole poglednola: ,,Jezuš! Ka vam pa je, kakši pa ste to?" Bili so jako bledi, prsi so se njim naglo zdi-gavale, z levov rokov so se podpirali na steno, desna roka njim je pa negibna visila navzdol. ,,Eh, ve ne nikaj hiidoga . . . nekam slabo mi je . . ." Na stu-be so si doli vseli. ,,Vmrli bodo! Vodo!" Fana je bežala v kiihinjo i se vrnola s punim piskrom vode. Roka njoj je tak trepetala, da se voda vo iz piskra vlevala. Močila njim je čelo. Zaglednola je rano na glavi. Kr-vavi so! Ka njim je ? Pijani so vendar ne tak rano. Teda so odprli oči i opazila je blodni i topi pogled. Taki"njej je bilo jasno, kde se njim je pripetila nesreča. ,,Malo je bolše", so znova s težavov povedali. ,,Domo idem!" Zdignoli so se kre stene, ali desno nogo so komaj premikali. ,,Počakajte, idem po Jančija, da vas sprevodi, ve ne pridete sami domo!" Odišla je budit hlapca, ali Janoš so ne šteli čakati. Popri-majoč so šteli iti, a ne so mogli zavolo slabošče. Pri cerkvi so se šteli zglednoti po zvoniki, pa ne so mogli zdig-noti glave, ,,Što bode . . . k meši . . . ?" so mislili. Misli so se njim mešale, da že skoro znali so ne, ka se godi ž njimi. Za cerkvijov so napravili šče nekaj drsajočih stopajov. Pri sta-roj griiški kre jarka so obstali. Krvavordeče sunce se je pokazalo od goric. Janoš so v sunce odprli oči: krv, ogenj . . . Nato so se njim same na veke zaprle i omedleli so. Ravno je pribežao hlapec. Odnesli so jih domo. K meši je odzvono Jožek. Za dva dni pa so zaspevali zvonovje i velki njim je zadnjikrat zaspevao . . . (Mladika štev. 811936). PREDNOST MAJO, RAZVESELIJO I POHVALE VREDNI SO TIS-TI LUDJE, ki znajo bar na ednom inštrumenti igrati. Oni so povsedik priliibleni i dobro došli. Njihovo živlenje je tem lepše, če znajo z igranjom preprečiti vsako sla-bo razpoloženje i pri lom si tiidi vnogo zasliižijo. Tiidi Vi se lehko navčite na vsake gosli i to brez vučitela. Svetovno znana firma glazbenih inštrumentov Melnel & Herold, dava svojim odjemalcom brezplačna povučna pisma, s pomočjov šterih se i dete lehko navči igrati. Trbe samo meti dobre gosli z čistim i punim glasom. Samo dober inštrument da dober glds. Takši se dobijo po jako nisikoj ceni na-ravnost iz fabrike odn. fabriškoga skladišča Meinel & Herold, Maribor št. 217. Zah-tevajte brezplačen ilustrirani cenik. Gosli so najmilejši dar za starejše kak i za deco. 55 PET BOTOV ZA KONJA. Veseli bogat kmet Žitnik se je na lepom žutom konji prijahao pred edno gostilno. V gostilni je med drugimi gosti sedo kiipec Ižak, šteri je vido kmeta doli stopiti s konja i se njemi konj taki jako do-padno. ,,To je pač lepi konj, na šterom ste se prijahali", tak pozdravi židov v gostilno v prihajajočega kmeta. »Dopadne se vam, Ižak?" — pita ga kmet. ^Či se mi dopadne? Sto botov bi prestao za njega!" — odgovori Ižak. — »Zakaj sto? Za petdeset ga tiidi lehko dobite" — veli kmet. V židovi se je pobiidila židovska natura i začno je han-dlati: MGospod Žitnik, za petdvajsti ga ne bi dali?" »Dobro je, za petdvajsti ga tiidi dobite, ali za petnajset, ali za pet, či ste s tem zadovoini". Z židovom se je vrtio svet, ne je znao, ali je šala, ali istina, ka kmet pravi. Mislo si je: Ednok sam dobo od sodnika deset botov, pa sam zato li stari Ižak postao. Zakaj pa za toga lepoga i drago-ga konja ne bi gorivzeo pet botov ? Polom je pravo kmeti: »Držite svojo pošteno reč?" ,,Ne verjete mojoj reči? Ščete pismeno?" odgovori kmet. wPro-sim lepo, bolše bi bilo v pismi — za dobroga redu volo". Gostilni-čar je pozvao kralevskoga notaroša, šteri je napisao sledeče pismo: wČe kupec Ižak od navzočega kmeta Žitnika pet vdarcov s poštenim botom prestoji i redno vo dobi, tak njemi Žitnik svojega tii bodočega žutoga konja brez vse driige plače prek da v njegovo last". Kda je židov podpisani kontrakt vkiip vugno i v žep spravo, se je taki prek po ednoj klopi na črevo vlegao. Gostilničar je prineso eden dober, vugibki borojcin bot i Žitnik je ednok potepno po zad-njem teli židova, tak ka je te zorjao: MAu vajj !a Nadale si je pa na tiho mislo: «Bog pravičen! Te kmet pa bole zna vdariti, kak sodni-kov sluga. I proti tomi borojčnomi boti je slugov bot kak pero lehki bio". Kmet si je pa po prvom vdarci doli vseo k stoli i zapovedao si je tri deci. Za kratek čas je pa pitao židova: wNo kak vam dene, sin Ižak?" ,,Hm, kak mi dene, dajte mi ove ttidi, pa botn rešeni". MTo se lehko zgodi", veli Žitnik i vseče ga ob drugim tak moč-no, ka je židov vse zvezde vido ino si etak mislo: ,,Te lutnp grdi me šče na zelje vkiip zosekati". Po driigom vdarci si je kmet znovič k stoli vseo; tak je činio tiidi po tretjem i štrtom vdarci. Po štrtom vdarci se je oglasožidov: ,,Zahvalen sam vam, ka ste mi dali ednoga za driigim vživati; zme-rite mi vo tiidi petoga i žuti de znao, čidi je." MSin Ižak — smejao se je kmet — na petoga te dugo mogli čakati, mene roka boli i za celi svet ne vdarim petoga?" MKak pravite ? Poleg pravice i poleg pisma meni ešče eden bot ide! Tti ne dopiistim nikšega handlanja". »Dobite že petoga tiidi, ali ne prle kak na sodni dena, odgovori kmet. wJas ščem meti svoje! Vsakomi svoje ! Ali mi date peti bot z lepa, ali pa idem k sodniji i tožo bom!" Tak je larmao židov. Kda je pa yido, ka protitev ne gene kmeta, se je začeo nalizavati: wGospod 56 Žitnik, kak poštenjak ste poznani po vsoj krajini. . . držite gori svoje dobro ime . . . dajte mi vo peti vdarec, za triid vam plačam sto Din." wZa celo kitajsko casarstvo vam ne dam več botov", potrdo je ktnet. Židov je zdaj goriskočo i šo je k državnomi sodniki. Žitnik je tiidi ž njim šo. »Milostiven gospod sodnik, Žitnik mi je dužen eden vdarec z botom na mojo zadnjo stran, pa mi ga nešče dati", tak je tožo Ižak. Sodnik je odgovoro : ,,Gospod Ižak, či tak jako že-lete bot, jas lehko pozovem sodnijskoga slugo pa vam dam petvaj-sti botov vozmeriti na vašo zadnjo stran". ,,Jaj, sveti prorocje!" tak je brečao židov — ,,jaz neščem vdar-cov od sodnije, nego od Žitnika, ki mi ga je dužen, kak eto pismo kaže". Nato je židov prek dao pismo sodniki. Sodnik si je zravnao očale na nosi i čteo pismo. Potom se je zasmejao i pravo: ,,Dragi gospod Ižak, tu jas nikaj nemrem napraviti; v pismi ne stoji to, ka vam je Žitnik dužen dati pet botov, nego samo to, ka či vam vo da pet botov, te dobite konja". ,,Au vajj! Nega več pravice na sveti!" se je tožo židov. Na peti bot i na žutoga konja pa ešče zdaj zatnan čaka. NEKAJ ZA KRATEK ČAS. Ttidi mož ma negda istino. Mlada žena med jočom pra-vi svojemi moži: — Gda si me za ženo vzeo, si mi pravo, ka de mi tak dobro pri tebi, ka se bom lehko v mleki i medi koupala. Mož: — Gda sem te jaz za ženo vzeo, sem ne znao, ka de mleko i med tak drago. Teleče noge. Mati pošlejo svojo pet letno deklinico k mesari, naj pogledne, če mesar ma teleče noge za odati. Deklinica pride domo i pra-vi materi: — Draga mama! Ne sam vidla, če majo mesarteleče noge, ar so meli črevle na nogaj. V šoli. — Janček, ka misliš, zakaj sem ti jas pravo, ka si ti mali jiinec ? — pita vučiteo. — Zato, ar sem ne zraseo tak visiko kak gospod vučiteo — odgovori Janček. Kde je mačka? Khobi ide s svojov ženov k židovskomi rabinari i tam njemi pravi, ka dnes vgojdno njemi je nekak odneso dve kili mesa. Kho-bijova žena se je na vse mogo-če načine zaklinjala, da je meso odnesla mačka. Rabi k sebi da prinesti mač-ko i jo zvaga, ki je ravno dve kili vagala, zato pravi: — Dve kili mesa je tii, a kde je pa mačka? — Glavno da je meso tii, za mačko se nikaj ne brigam — pravi Khobi i že beži domo. Očin sem. Potnik: Čidi pa si, ti mali ? Dečkec : Očin. Potnik: Ka pa je tvojetni oči ime? Dečkec: Tak kak meni. Potnik: Kak pa tebe zovejo gda trbe iti jest? Dečkec : 0, mene nigdar ne zovejo, — sem vsigdar te prvi. 57 NAŠA ZEMLA V ŠTEVILKAJ. 1. Nekaj zemelskih mer. km Ekvator ali ravnik je dugi____40.070 Premer zemle y ravniki ____ 12.755 Zemelska os je duga ____ .. 12.712 Polarnik je dugi...............15 600 Povratnik je dugi ............ 36.778 2. Pogled na površino zemle. Celokiipna površina zemle km^ meri približno _______510,000.000, od toga odpadne na morje 361,000 000, kopni svet (suha zeml.) meri 149,000.000, Zemline. km2 Evropa ____........___10 000.000 Ažija ......______........44,000.000 Afrika.....................30,000 000 Sev. Amerika............24,000.000 Juž. Amerika ____.......18,000.000 Australija (z Oceanijov)............ 12,000.000 Antarktida...............16,000,000 Oceani. Veliki ali Tihi ocean... Atlantski ocean ...... Indijski ocean......... km2 .. 180,000.000 .. 105,000.000 „ 75,000.000 Keliko merijo najvekši otoki sveta? km2 Gronland..................2,200.000 Nova Gvineja......._______ 790.000 Borneo (v Sundsk. otočji, Ažija) 735.000 Madagaskar (del Afrike v Ind- skom oceani) ... ......... 620.000 Sumatra (zapadno od Bornea) 410.000 New-Zealand............... 265.000 Velika Britanija............ 230 000 Hondo (glavni japonski otok) 225 000 Celebes (v Sundskom otočji) 170 000 Java (v Sundskom otočji) ... 126.000 Kuba .. ................... 115 000 New Foundland.......____ 110.000 Luzon (v Filipinih) _______ 105,000 Island..................... 102.000 Vekši jugoslovanski otoki. km? Brač ......... ________________395 Krk............... ............380 Hvar................_________312 Pag ................._____.....295 Korčula........................275 Rab ...................-...... 103 Vis..................._______ 100 Mljet ............... _______ ... 99 Najvišiši vrhovi zemle. metrov V Europi: Mont Blanc ...... ... 4810 V Ažiji: Mount Everest (ali Čomo-lungma ~ mati boginja sveta) 8880 V Afriki: Kilimandžaro ( breg boga dežovja) ... ... ... ... ... 6010 V Sev. Ameriki: Mount Mac Kinley 6240 V Jiiž. Ameriki: Aconcagua... ... 7000 V Australiji: Mount Tovvsend ... 2241 V Oceaniji: Mauna Kea (na po-točji Havvaii)... ... .........4210 Najvišiši vrhovi evropskih držav. metrov Jugoslavija: Triglav . . 2863 Bolgarija: Mus Alla .......____2930 Romunija: Negoi ...............2535 Madjarska: Matra............... 1000 Avstrija: Veliki Klek............3800 Grčija: Olympos _______....... 2920 Češkoslovaška rep: Gerlahovka 2fi63 Poljska: Rysy (Visoka Tatra) ... 2500 Nemčija: Zugspitze ......._. ... 2963 Švica: Monte Rosa............ 4640 Francija, Italija: Mt. Blanc ____ 4810 Španija: Mulhacen ............3480 Vel. Britanija: Ben Nevis _____ 1343 Najvekše visine Jugoslavije. metrov Triglav............... ...... ... 2863 Korab (Vardarska banovina)____2764 Škrlatica____________...........2738 Turčin (Rudoka plan. Vard. ban.) 2702 Derviš Kom, ali Gjaravica [v Pro-kletijah, kre albanske meje] ... 2656 Jalovec _______________..... ... 2643 Bistra [Šar planina]............ 2640 Razor ______......._____.....2600 Perister [bliizi grčke meje ____2600 Rogica........................2582 Grintovec.....................2558 Prisojnik .....................2550 Solunska glava [v skiipini Jakupice] 2540 Rjavina ... ... ... ... ... ... ... ... 2532 Durmltor(vČrnogorskih Brdaj)... 2528 Kajmakčalan [kregrčke meje] ... 2521 Stenar ...^.......______........ 2500 Ljubotin [Šar planina] _______ 2500 Vulkani sveta. metrov Hulailace [v Andih, Jiiž. Amer ] 6750 Antofalla „ , 6370 Misti [Peruanski Andi] ... ____6030 Cotbpaxi [v drž. Ecuador, J. Amer.] 5950 Antisana [Ecuador] ............5740 58 metrov Pico de Orizaba [Mexiko] ... ... 5550 Popocatepetl „ ......5450 Wrangell [Alaska]... ............5390 Ključevska Sopka [Kamčatka] ... 4900 Mt. Rainier [USA]...............4380 Mauna Loa [Havvaii] ............4170 Kamerunska gora [Afrika] ...... 4070 Erebus (Antarktida) ............4050 Colima (Mexiko) ...............3900 Fudži (Japonsko, mogoče vgasno, že 200 let ne deliije več)_.....3770 Pico de Teyde [Kanarsko otočje] 3700 Smeru (Java) ............ ____3680 Etna (Sicilija) ............... ... 3280 Lassen Peak (USA) .....______3200 Mayon (Filipini) ...............3000 Fogo [Kapverdski otoki]......... 2900 Merapi (Java)............... 2870 Ruapehu (New Zealand)_______2800 Tambora (Sundsko otočje)____2750 Ayača (Kamčatka)...............2600 Asama (faponska)...............2500 Oraefa (Island)_.................1900 Klut (Java)_______............ 1730 Hekla (Island) ................ 1550 Vesuv (Italija)...............— 1186 Stromboli (Liparski otoki, Italija) 930 Krakatao (med Sumatrov i Javov) 800 Najpomembnejša jezera sveta. km2 Kaspijsko jezero............440.000 Lake Superior ali Gornje jezero (Sev. Amerika)... ......... ... 83000 Victoria Njansa (Afrika) ......68000 Aralsko jezero (Azija) .........67000 Huronsko „ _....._______60000 Michigansko jezero____....... 58000 Bajkalsko jezero (Sibirija)......35000 Tanganjika jez. (Afrika)_______32000 Njassa Njansa (Vzhodna Afrika) 30000 Veliko Medvedje Jez. (Kanada) 30000 Veliko jez. Sušnjev „ ... 26000 Erie jez...................... 25000 Balkaško jez. (Azijska Rusija)... 20000 Ontario jez. (Sev. Amerika] ... 18000 Čadsko jez. [Afrika]........... 18000 Rudolfovo jez. [Afrika]_______ 10000 Oneško jez. [Evropska Rusija] 9900 Ilmenskb jez, [Evropska Rusijaj 920 Mrtvo morje (leži 394 m niže negO gladina morja]......._. 915 Blatno jez. [Balaton, Madjarska] 600 Ženevsko jez. [Lac Leman] ... 580 Bodensko jez.................. 540 Gardsko jez. [Lago di Garda]... 370 Skadarsko jez................ 355 Jezera Jugoslavije. km^ Skadarsko jez,[deloma albansko] 355 Prespansko jez. [jiižna polovica grčka] ____................ 288 Ohridsko jez. [deloma albansko] 270 Dojransko jez. [razdeljeno med Jugoslavijov i Grčijov] ... ... 42 Vransko jez. [jiižnovzhodno od Zadra] ...................- 30 Bohinjsko jez................ 6*6 Paličko jezero [pri Suboticij ... 6 Plavsko jez. [Zetska banovina] 5-5 Katlanovsko jez. pri Skoplji poleti 4*2 Plivsko jezero pri Jajci ... ... 1'15 Kozjak, najvekše izmed Plitvič- kih jezer ............_____ 084 Blejsko jez., ..............___ 033 Cerkniško jez., štero se vsako leto posiiši............... do 55 Velke reke Evrope. dužina v km Volga ........................3500 Donava ................_______2900 Dnjepr ____..............____2100 Don......................- — 1850 Sev. Dvina.....................1780 Pečora ______............____1580 Ren ...........................1230 Visla..................... -.....1050 Laba.................._______1150 Loire... ........................ 1000 Odra...... -.................... 900 Njemen .................. -..... 900 Rhone ... ..............______ 800 Sava................._________ 712 Velke reke Azije. dužina v km Irtiš-Ob______.................5300 Jenisej...... .................. 5200 Lena . ............____4600 Amur...... .............____4500 Jangcekiang _______ ......... 5100 Ganges..................... ... 3000 Hoangho ..............______4100 Ind.......................- ... 3200 Evfrat ______________________2800 Amudarja .................. ... 2200 Velke reke Afrike. dužina v km Kongo ___....................4200 Nil ......._____..............6500 Niger__________.......\........4200 Sambesi____.......__________2660 Oranje ........._______ ...... 1850 Senegal ... „...................1400 59 Velke reke Amerike. dužina v ktn Amazonka..................... 5500 La Plata ..................... 3700 Mississippi..................... 4200 (s pritok. Missouri)... ... ...... 6600 Mackenzie ..................... 4000 Orinoko........................ 2250 Yukon ........................ 3300 Columbia .................. ... 2200 Colorado ..................... 2700 Rio Grande del Norte ......... 2800 3. Živlenje na zemli. Kelko milijonov liidi guči ete jezike: Slovanske rusko, polsko, slovake itd....... ..................... 190 Germanske jnemške i spodobnei ... 300 Romanske italijanski, francozki, španski itd.| ______..........- 240 Indske.................. ...... ... 250 Arabske .........._____........ 50 Kitajske........................440 Japonske.-.................... 76 Indianske........................ 6 Prebivalstvo Evrope. V milijonaj. Slovanov.............. ...... 180 Rusov.................. 76 Ukrajincov............... 42 Belorusov ............... 6 Polakov.................. 25 Čehoslovakov............ 13 Jugoslovanov............ 14 Bolgarov ..........____ 5*5 Lužiških Srbov ......... 01 Romanov ..................... 130 Francozov —.......____ 40 Italijanov ....._________ 42 Špancov ......_______ 22 Portugalcov ............ 6*5 Romunov ......... ... ... 15 Germanov........_____........ 155 Angležov ............... 45 Netncov____............. 84 Nizozemcov ... ......... 8 Skandinavcov___........ 10 Dancov............ ...... 4 Flamcov _____________ 4 Vogrov______................. 10 Židovov..........___.....____ 65 Fincov .................______ 6-5 Tiirkov____.......___........ 6 5 Grkov ............______..... 6 Ircov ........................ 4 Albancov ___........... ... ... 1*4 Verstva. Na celom sveti je v milijčnaj: Katoličancov ...___.......___ 380 Protestantov..............___ 210 Pravoslavnih .................. 150 Driigih kristjanov............ ... 10 Židovov ..................... 14 Muslimanov...... ............ 250 Hinduistov..................... 250 Konfucijevcov___........ ____ 300 Budistov ............... ____ 140 Šintoistov..................... 30 Parsov ......................... 0#l pripadnikov raznih nišiših verstev 170 brez vere..................... 40 Veroizpovedi v Evropi. V milijonaj. Rat&ličancov............ .....220 Protestantov ...___.....____ 120 Pravoslavnih.................. 125 Židovov ...............____ 9*5 Muslimanov _................. 10 brez vere..................... 10 Najvekša mesta sveta. prebivalcov New-York s predmestji ... 10,000.000 London „ , ... 8,000.000 Paris » , ... 4,800.000 Berlin „ „ ... 4,600.000 Chicago „ „ ... 4,000.000 Buenos Aires „ ... 3.000.000 Philadelphia „ ... 2,700000 Osaka Japonska _______ 2,400.000 Moskva ......... ____ ... 2,400.000 Tokio.................. ... 2,300.000 Šanghaj .................. 2,000.000 Dunaj.................. ... 1,990.000 Boston ____......... ... 1.9C0.000 Rio de Janeiro ............ 1,800.000 Los Angeles.........____ 1,800.000 Detroit USAi............ 1,800.000 Petrograd Leningrad ... 1,800.000 Hamburg............ ...... 1,600,000 Peking |Peiping......... 1,500 000 Pittsburgh _____........ 1,400.000 Kalkutta......... ......... 1,300.000 Wvhan Ipovečani Hankow kre Jangcekianga! ...... 1,300.000 Budapest... ____......... 1,300.000 Liverpool ............ ... 1,300 000 Cleveland ____ ......... 1,250.000 Birmingham............... 1,200.000 Bombay ......._____-> ... 1,200.000 San Francisco............ 1,200 000 Glasgovv ............. 1,150.000 Sydney .................. 1.100.0C0 po 1,000.000 majo: Varšava, Atene, Manchester, Neapolj, Melbourne, St. Louis, Kanton, Rim, Kairo, Milano. 60 LITANIJE, ŠTERE MOLIJO PRAVOSLAVNI V SREDNJOJ BOSNI. Hrvatski dnevnik .Obzor" jeobjavo aug. 3. tekočega leta litanije, štere molijo pravoslavni v srednjoj Bosni. Te litanije nas spominajo na tiste molitve, štere so se tiidi pri nas molile wproti vorkom", »proti šiišom" itd. kak je naš kalendar pred letami objavo. Kak v naših mo-litvaj proti vorkom, štišom itd. je nekaj verske istine, a ešče več ša-tringe, ravnotak je pri sledečih pravoslavnih litanijaj. Objavimo je kak zgodovinsko narodno delo z namenom, da čuvamo narod od vsake neistine, predvsem od neprave pobožnosti, kakša se kaže v tej litanijaj. BRATSKE MOLITVE. Vu imeni Oče, vu imeni Sina, vu imeni svetoga Diiha. Amen. (Vaj-me Oca, vajme Sina, vajme Sjatoga duha. Atnin — po staroslovenskom.) 0 denešnje jiiterce, žarko sunčece, Izhodi se poklonimo, Gos-podi se pomolimo, svetoj Petki i Nedeli, da nas čuvata v nevoli. Gospodne odslobodi nas od vsakoga hiidoga, ka bi nam znalo škoditi. Od vučega pribežanja i mačečega odbežanja, Od medvedovoga raztrganja i kačjega piča, Od pesjega vgriženja i mačečega praskanja, Od vtoplenja v vodi i nočnih strahov, Od konjskoga brsanja i volovskoga pehanja, Od ognja strele i od pogorenja ognja, Od posekanja sekire i od morjenja dreva, Od prebodjenja noža i od morjenja puške, Od kraje drv i od zgrablenje logara, Od roparskoga zalotenja i od švabskoga obsojenja, Od hiidobnoga oka i compra, Od comprnice, phanja skiišnjave i nočnoga straha, Od betega ovc i hudobnih šokcov (katoličancov) Od podgani i baratov (šokačkih fratrova), Od katoličanskih niin i čisla na pojasi, Od pijanosti žganice i od katoličanskoga bitja, Od februarske mačeče mrnjaovke i mačečega škrabanja, Od goste megle i smrti nagle, Od torskoga aga i jalnoga gada (kače), da nam deca ne prepada, Od hiidobnih miih, stenic i buj, Od sekire brez držala i hiše brez gospodinje, Od vulic tesnih i kaludjerov (pravoslavnih baratov) besnih, Od nerodovitne zemle i žene, Od širjenja JezuitOv. Da je naša driižina složna i se vnoži, Da nam plUg raste v dužino, a ovce v širino, Da nam klasi bodo kak snopi, a snopi kak popi, Da natn sbrsko carstvo vlada od izhoda do zahoda, Gospodne posltihni, Gospodne daj nam Srbom nebesa, Gospodne posliihni mojo molitev, a ne odpiisti katoličancom. Gospod sveti, Gospod krepki, Gospod zmožni, posliihni, Gospodne, mojo molitev, naj ti bo slava i nam milost tvoja. Amin, nju, njuc! (Tak bodi). 61 SENJE V SLOVENSKOJ KRAJINI. Beltinci: (živ. i kram.) 20. jan., 20. febr., 25. aprila, 15. julija, 5. novembra. Proščenje 27. julija. Bogojina: (živ. i kram.) 15. februar, 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. sep-tember i 16. november. Cankova: (živ. i kram.) Pondelek po cvetnoj nedeli, pondelek po sv. Troj-stva nedeli, 24. septemb. i 11. nov. Črensovcl: (živ.) 14. marca; (živ.i kram.) v pondelekpo3. maji, vpondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik: (živ. i kram.) v tork pred Vtizmom, prvi pondelek pred Telo-vim, na Jakobovo i 20. septembra. Dolnja Lendava: (konj. živ. i kram.) 25. januara, 16. februara, y četrtek po tretjoj postnoj nedeli, na Velki četrtek, v pondelek po Risalaj, 28, ju-lija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra i v četrtek pred Božičom. Vsaki tork svinjsko senje. Če na te den spadne svetek, se senje yrši na driigi den, tak tiidi, če velko senje spadne na tork, se svinjsko senje tiidi te den vrši. Dokležovje: (konj. živ. i drobno). 18. junlja. Proščenje 21. augusta. Dolenci: (drobno) na Telovo i 6. de-cembra. Grad (G. Lendava): 28. marca, 21. ju-nija, 16. august., 29. sept. i 30. nov. Hodoš: (živ. i kram.) 10. marca, 5. ju-lija, 19. augusta i 5. oktobra. Križevci: (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija i 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na to soboto svetek, je svinj-sko senje prvešo soboto. Kuzma: (kramarski) na Križni četrtek. Krog: (kramarski) 4. maja. Martjanci: (živinski i kramarski) 6. maja, 9. augusta i 23. oktobra. Sobota: Prvi pondelek januara živln« sko senje, prvi pondelek februara živ. i kram., prvi pondelek marca živ. i kram,, prvi pondelek aprila živ., pryi pond. maja živ. i kram, pryi pond. junija živ., prvi pondelek julija živ. 1 kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pondelek septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pondelek novemb. živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek svetek, se vrši senje na driigi den. Petrovcl: (kram) na sv. Trojstva ne- delo, 4. julija, 8. septemb., 28, okt. Pužavcl: (kramarski) 13. julija, Puconci: (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. septembra i 10. novembra, Prosenjakovci: (živ. i kram ) 15. marc. 16. junija, 2. septembra i 28. novemb. Rakičan: (živinsko) 26. marca, v tork pred Risali, 2. julija, 16. augusta i 8. oktobra. Selo: (kramarsko) prvo nedelo po Srp- noj Mariji i na Miklošovo. Sv. Bedenik: (kram.) pred pepelnicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred Božičom vsikdar y pondelek. Sv. Sebeščan: (kramarski) 20. januara, 2 nedela po viizmi, 15, junija i 21. decembra. Tišina: (živ. i kram.) 10. aprila i 7. septembra. Turnišče: (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, driigi pondelek po Vuzmi,v četrtek pred Risali, 12. junija, y pondelek pred Vel. mešov, driigi den po Maloj meši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če na te den spadne svetek, se senje vrši na driigi den. 62 PREGLED DOGODKOV V PRETEKLEM LETU. V VRTINCU OBOROŽEVANJA. Svetovna vojna s svojimi grozotami in z ogromno škodo, ki jo je povzročila, je odprla narodom upanje, da je bila ta vojna poslednja. Državniki, ki so po končani vojni sestavljali mirovne pogodbe, so se trudili, da bi rešili vsa viseča in sporna vprašanja med narodi ter da bi odstranili vse, kar bi moglo med državami zanetiti krvave spore. Ustanovili so Društvo narodov, ki ima nalogo, da reši vse nastajajoče spore ter prepreči vsako vojno. Napravljeno je bilo vse, kar more napraviti človeška modrost. Toda vsi napori so bili zaman. Danes vlada med narodi nesporazum in nezaupanje, med vladami napetost. Pravo nima moči, da bi odločevalo v mednarodnem življenju. Meč je prišel do večje pravice kot poprej. Oboroževanje je združeno z ogromnimi stroški. Koliko šol, bol-nišnic, sirotišnic, hiš, cest itd. bi se lahko zgradilo in vzdrževalo za ta denar. Šestdeset držav sveta ima danes stalno pod orožjem za 1 miljon mož več kot pred svetovno vojno. Teh šestdeset držav je izdalo za oboroževanje leta 1932 štiri milijarde dolarjev, leta 1934 pet mili-jard, leta 1936 že enajst milijard. Anglija sama bo v naslednjih letih izdala 7 in pol milijard za oboroževanje. Ali niso kulturni narodi po- SREZ LJUTOMER. Ljutomer: Živinsko senje 14. januara, 8. aprila, 10. junija, 8. julija, 12. au- gusta, 12. novembra. Kram. i živ. senje: 11. februara, 11. marca, 13. maja: (tiidi konjsko), 10. septembra, 17. decembra; samo konjsko i živ. senje: 14. oktobra. Cven: 7. septembra. Gornja Radgona: 3. febr., 25. maja, 10. augusta, 15. novembra. Negova: 8. septembra. Sv. Peter: 17. januara, (29. junija) 30. junija, 21. septembra. Sv. Križ: Pondelek po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra Mala Nedelja: V četrtek pred nedelov sv. Trojsb/a, 21. oktobra. Veržej: 6. maja, 29, sept., 30. nov. Sv. Duh: 24. augusta, 13. decembra. MEDJIMURJE. Čakovec: 3. februara, na cvetni pond., 30. junija, 3. augusta, 13. oktobra, 25. novembra. Tedensko senje vsako sredo. Mesečno ysako prvo sredo v meseci. Draškovec: V sredo po Jiirjovom, 7. i 16. augusta i 11. novembra. Kotoriba : 9. marca, 27. junija, 30. sep-tembra i 30. novembra. Mursko Središče: 1. maja, 26. junija, 19. augusta i 26. oktobra. Nedelišče: 10. marca, 15. aprila, 16. juna,v pondelek po angelskoj nedeli, 12. augusta, 1. septembra, 16. okto-bra, 11. novembra i 13. decembra. Prelog: Na fašenski tork, y tork po Ri-salaj, v tork po sy. Jakobovom, v tork po sv. Lukači. Razkrlž: na belo sredo, 16. ma>, 24. junija i 10. augusta. Sv. Jelena: 16. februara, 22. maja, 18. julija i 22. septembra. Sv. Martin: 24. aprila, 13. junija i 12. novembra. 63 dobni tistim preprostim, napol divjaškim Ijudstvom v Afriki in na otoč-jih Tihega oceana, katera se na svojih plesih tako dolgo sučejo in vrtijo, dokler se naposled ne zgrudijo v onemoglost? Kakor smo tarnali že od leta 1930. naprej, da nas je zadela huda gospodrarska kriza in smo ta klic čuli povsod, kamor smo se ozrli, lahko letos zapišemo, da je nastopilo OOSPODARSKO ZBOLJŠANJE. Odkod je pravzaprav prišlo to zboljšanje ? Brezposelnost se zmanjšuje, cene so se začele dvigati, seveda ne vse in ne povsod enakomerno. Začele so rasti cene kmetskim pridelkom, posebuo žitu. Kovine so rasle v ceni, z njimi seveda tudi rude. Pri železu in bakru se prav posebno pozna to zvišanje cen, ker se obe kovini na veliko uporab-Ijata v oboroževalni industriji. Tovorni promet raste. Številke o pro-metu priobčuje vsak dan časopisje vseh vrst. Vagonov sicer še ne primanjkuje, zato so pa svetovne luke prenatrpane. To leto smo do-živeli v pomorstvu največja iznenadenja. Spočetka so plivale na po-rast prevoznih cen povoljne gospodarske prilike in oživljenje svetov-nega gospodarstva, sedaj se pa ravnajo na žalost vse bolj in bolj po velikih zapletih med državami in rastočo pripravo za vojno. In vendar sedanje gospodarsko zboljšanje, ali kakor piavimo s tujim izrazom: konjunktura, ni taka kakor smo jo bili do sedaj na-vajeni. Vse dosedanje konjunkture so bile res konjunkture svetovnega gospodarstva. Posamezna narodna gospodarstva so bi!a tesno pove-zana med seboj, odvisna drug od drugega — poznala so skupno uso-do. Če je šlo enemu dobro, so to čutili vsi ostali, če je prišcl eden v krizo, ni bilo prizanešeno ostalim. Ves svet je slonel na sistemu zlate valute. Ta sistem zlate valute je povezal med seboj obrestne mere na denarnih trgih vsega sveta, obrestne mere pa niso bile samo kazalec blagostanja ali krlze, ampak so uravnavale predvsem gospo-darsko živlenje. Danes je pa drugače. Svetovno gospodarstvo je raz-bito v posamezne drobce, ki se krčevito branijo vsake medsebojne povezanosti. Države so se zaprle za visoke carinske zidove. Izdajajo predpise o carinah, kliringih, izvoznih in uvoznih dovoljenjih. Znižali so vrednost denarja, države najemajo notranja in zunanja posojila, plačujejo nagrade za omejevanje poljedelske proizvodnje, pospešujejo ogromna javna dela, gradijo ceste, železnice, jezove itd. Na ta način se jim je posrečilo zmanjšati brezposelnost, denar je začel počasi krožiti, začelo se je zboljšanje gospodarskega položaja. Vsaka država je tako ustvarila doma enostransko blagostanje. Dvig cen kmetskim pridelkom in industrijskim surovinam je mogoče še edini važnejši po-jav, ki je vsem tem posameznim konjunkturam skupen. IN PRI NAS ? Ali šmo doživeli tudi mi gospodarsko zbolšanje ? Javna dela so v precejšnjem razmahu. Letina je bila zadovoljiva. Cene so se začele popravljati, dohodki polagoma lezejo navzgor. Zunanja trgovina se veča. Najbolše merilo je vsekakor naš izvoz. Radi sankcij je prejšnje leto naše gospodarstvo utrpelo velikanske izgube. Sedaj se je naš izvoz 64 Na pol vuneno Jv gladkoj črnoj, rjavoj, modroj i zelenoj farbi, šir, 70 cm /Moderno dro- 'bno črtasto, te- innejše farbe Bolše pol vuneno za športoblekei Trpežno drob-no vzorčasto piiliiblem' farbe' /Kamgarn v gladkoj črnoj^ i modr. farbij Kamgarn modro vzorčasti n CELJE ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik vzorce štere dobite kšenki ! Ka Vam ne bo od- govarjalo, se zameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j! Velika iz bira! Nisike cene! popravil. Cena lesu in prav posebno živini so zrasle, vse to občuti slovenski kmet. * Trije politični problemi so prav posebno pritegnili pozornost sveta nase. Dogodki, ki jih doživljamo v politiki Srednje Evrope so se razvili in se razvijajo pod vplivom mednarodnega političnega po-ložaja, ki je nastal okrog Spanskega polotoka, kjer že eno leto divja državljanska vojna. Začetek vojne v Španiji smo omenili že v lanskem pegledu. Takoj, ko je izbrunila vojna v Španiji, so uvidele velesile, da se je zanetilo ognjišče, kjer se lahko vname usodepolni prepir in izbruhne nevaren vojni požar. Na pobudo Anglije in Francije se je sestala v Londonu konferenca držav, ki si je nadela ime odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Pobuda je izšla iz spoznanja, da bo državljanske vojne najprej konec, ako nobena dr-žava, niti velika niti majhna, ne nudi pomoči vojujočima se stranka-ma, ki bi polagoma vsled pomanjkanja denarja, orožja in živeža oma-gali in se predali mednarodnim zdravnikom, ki bi Španijo potem zopet obnovili k novemu gospodarskemu življenju. (Potegnili bi pa wzdrav-niki" za nagrado najbrž špansko rudno bogastvo.) Ta odbor za ne-vmešavanje je nagromadil mnogo učenega gradiva. Med tem pa je državljanska vojna divjala naprej in vsaka velesila je pridno zalagala svojega varovanca z vsem potrebnim za zmago nad nasprotnikom. 65 Odbor za nevmešavanje mimo katerega je med tem vkorakala cela armada inozemskih prostovoljcev, ki stoji na obeh frontah, je potem po dolgih debatah sklenil pakt, s katerim se je 27 držav ob-vezalo, da bodo prekinile nadaljne dobavljanje vojnega materijala ene-mu kakor drugemu taboru. Odbor je tudi sklenil, da bo radi večje sigurnosti uvedena kontrola nad vsemi obalami, ker si velesile niso zaupale. Prišle so potrebne ladje, na francoski in portugalski meji so se postavili nadzorniki, toda ta kontrola se je kmalu končala in tako gre uvoz orožja nemoteno dalje. Odbor za nevmešavanje pa se je raz-vil v neke vrste ljudsko vseučilišče, kjer razpolagajo odlični znanstve-niki, pomešani med diplomate, kako lepo bi bilo, če bi se nihče ne vmešaval v špansko državljansko vojno. Odbor za nevmešavanje ni bil zmožen najti sredstvo, da bi vmešavanje tujih velesil v špansko državljansko vojno preprečil ali da bi vsaj preprečil. da ne bi vele-sile na razvalinah državljanske vojne potegnile svojih lastnih front in si Španijo izbrale za torišče, kjer se naj napravijo prvi preizkusi nji-hovega najmodernejšega orožja, preden ga uporabijo na drugih bojiščih. •» Vzhodni del Sredozemskega morja obliva Palestino. V nizu med-narodnih dogodkov je prišlo na vrsto vprašanje Palestine, ter se je iskal način za rešitev tega vprašanja. Ta problem je važen predvsem za Anglijo, ki je uvidela nemožnost sedanje oblike svojega mandata v današnji obliki in je napravila načrt razdelitve Palestine, dasi je bila zelo zaposljena z važnimi dododki v Španiji in na Kitajskem. PALESTINA se z židovskirn kapitalom iz vsega sveta in priseljevanjem mladih Iju-di naglo urejuje. Kupujejo se zemljišča, kultivirajo tla, gradijo nova mesta (Tel Aviv), luke (Haifa) itd. Gospodarsko močna Palestina z urejeno industrijo, lukami in modernimi cestami bi lahko Agliji mnogo koristila pri obrambi njenih kolonijalnih posestev na vzhodu. Zaradi tega se smatra cionizem (politična organizacija židovstva, ki želi ustva-riti lastno židovsko držžvo v Palestini) kot pomočnik angleškega imper-jalizma. Jasno je, da je moralo priti radi priseljevanja židov prej ali slej do odpora tamošnjih prebivalcev — Arabcev. V Palestini žtvi poleg 400.000 Židov še 900.000 Arabcev, ki so ozko povezani po svoji veri in nacijonalizmu s 30 milijoni Arabcev iz velikega bloka arabskih držav. Prebudila se je arabska narodna zavest iz verskega in narodnega prestiža, radi propadanja arabskega fevda pred novo obliko gospodarskega in socijalnega življenja, ko-lektiva in zadrugarstva, je iz bojazni pred ustvarjenjem židovske države in onemogočenjem, da se Palestina priključi bodoči vsearabski federa-ciji (zvezi), moralo prej ali kasneje priti do spora. Vzroke teh sporov ni treba iskati samo v nasprotjih med Arabci in Židi. Evropske vele-sile, katere vidijo v sodelovanju med Arabci in Židi pod angleškim mandatom in v pomirjenju te točke angleškega imperija jačanje nje-nega kolonijalnega carstva, imajo dovolj razlogov, da netijo strasti pri obeh taborih. Še posebno pa hujskajo Arabce, ki so številnejši in vplivnejši faktor, proti Angleški in njeni politiki v Palestini. 66 Anglija je poslala komisijo. ki naj prouči položaj v Palestini in naj predloži rešenje tega problema. Poročilo te komisije je predlagalo razdelitev Palestine na tri dele: na arabsko in židovsko državo in na malo ozemlje (Jeruzalem in Vzhodno morje pri Jafi), ki bi bilo še na-dalje pod angleško upravo. Toda ta načrt sta odbila oba nasprotnika. Oboji zahtevajo zase samostojno in nedeljivo državo. Seveda bi An-glija sprejela vsak načrt, samo da bo imela še vedno upravo nad vojaško važnimi mesti in vpliv na celo Palestino. * S kakšnimi nevarnostmi za mednarodni mir je združen porast oboroževanja, dokazujejo razmere na Daljnem vzhodu. Tam se je vnel krvav obračun med KITAJCI IN JAPONCI. Vojna se je začela brez vsake vojne napovedi. Nabasane puške so se sprožile. Sprožila jih je Japonska osvajalnost. Japonci imajo do po-polnosti oboroženo armado opremljeno z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi. Ogromne milijarde stane to stalno napredujoče oboroževanje. Vanj naložen ljudski denar je neproduktiven, Japonska osvajalnost pa hoče storiti vsaj nekaj pridobitnega. Ker imajo sedaj vlado v rokah generali in njihovi pristaši, ki so ljudsko zastopstvo potisnili ob stran, so ti pokazali smer, karn naj se obrne Japonska osvajalnost: na Kitajsko. Kitajska se je zadnja leta tudi začela oboroževati, toda ne v takšni meri in v takšnem obsegu kot Japonska. Kitajski vojak morda ne za-ostaja v hrabrosti za japonskim, pač pa v izurjenosti in disciplini pred vsem pa v tehnični opremi. Tudi kitajski poveljniki niso na so-dobni višini izobrazbe, povrhu vsega tega pa niso bili generali še nikoli složni. Nimajo še razvitega nacijonalnega čuta. V zadnjem času so pa imeli precej evropskih in ameriških instruktorjev, ki so orga-nizirali armado. Vse to dobro vedo japonski militaristi, zato so uda-rili, dokler je še po njihovem mnenju čas, da bi ne bili primorani čez nekaj časa tožiti o zamujeni priliki. Ohrabreni po uspelem poskusu v Man-džuriji, kjer se jim Kitajska ni mogla zoperstavljati, velesile pa zato niso imele ne volje ne moči, gredo sedaj Japonci na svojem osvajal-nem potu naprej. Kos za kosom se trga iz žtvega narodnega in dr-žavnega organuma Kitajske. Tako sta bili ti dve državi vrženi iz vr-tinca oboroževanja v vrtinec vojne. CERKEV. Ako opazujemo delovanje Cerkve v zadnjih letih, se ne moremo ubraniti vtisa, da je za svoj lastni obstoj postala popolnoma mirna in da se je prepustila božjim rokam. Tem bolj pa posveča svojo skrb človeštvu, ker po svojih tisočletnih izkušnjah jasneje kot katerakoli druga ustanova vidi, kakšne nevarnosti se zgrinjajo nad njim. Pomemb-ne so bile letošnje okrožnice: Okrožnici o komunizmu in o nemškem nacijonalizmu ter okrožnica v tolažbo katoličanom v Mehiki. Vse tri okrožnice so pravi dokument časa ter dokazujejo, da je katoliška Cerkev edina duhovna sila, ob katero zaman butajo valovi vseh zmot; da po 2000 letih enako vrši svoje poslanstvo, ki je, da pospešuje do-bro, vsako zlo pa razgali in postavi v pravo luč ter svari pred njim človeško družbo. 67 Če se ščete fal pa dobro oblečti te se obrnite Weiss Žigi trgovci z manufakturov v LENDAVI i v SOBOTI (poleg ,,Bate") V zalogi mamo najfinejši češki štof, na izbiro vseh kamgarnov, ceigov na želenje. Vse vrste gotove obleke, zimske kapute, »Huber-tuse", ženske kapute po najnižišoj ceni. Obleke izdeliijemo po meri. Točna i solždna postrežba. Pridite i obiščite našo trgovino, brez toga da bi Vas silili za nakflp. Ogled je dovoljen brez penez. PO JUGOSLAVIJI. Petnajst milijonov ljudi, ki so združeni v državi, da bi lažje do-segli svoj namen, je opazovalo potekajoče leto in odpira se nam ve-liko vprašanje: Ali je država v preteklem letu dosegla svoj namen, ali ga je mogoče bolj dosegla kot prejšnja leta? Če bi hoteli na (o vprašanje odgovoriti, bi se morali spustiti najprej v dolge razprave: Kaj je namen države. Tu bi se najprej razšli: tisti, ki bi državi dajali tak namen, kakor ga ji daje krščanstvo in tisti, ki bi državi izkovali namen iz svoje modrosti iti svojih — namenov. Država kot celota se še ni odločila ne za eno ne za drugo stran in politiki si sami skušajo pomagati iz zadrege in z vso govorniško sprelnostjo opisujejo namen države. Nekateri pravijo, da je namen države varovati narodno edin-stvo. Ker pa tudi vsebina narodnega edinstva še ni z vseh sirani ne-oporečno dognana, zato drugi to prepuščajo toku časa in se oprijem-ljejo bolj otipljivih nalog, ki niso sporne: skrb za dobre ceste, varen promet, osebno in imovinsko varnost, borba proti nepismenosti, za čim višjo in čim bolj zdravo izobrazbo Ijudskih množic, za dobro vzgojo mladine, borbo proti boleznim, ki so v nekaterih pokrajinah kar splošne in skrb za stalen in zadosten kruh družin. V preteklem letu smo obojne videli pri delu: tiste, ki mislijo, da je edini namen države varovati narodno edinstvo, in tiste, ki so preko tega vpraša-nja, ki naj ga reši čas, skrbeli za blagor državljanov. V naši zunanji politiki lahko zabeležimo letos par lepih dogodkov. Že leia 1933. je bil sestanek med pokojnim kraljem Aleksandrom I. 306 ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnoga bla-ga, štere dobite k š e n k i ! Ka Vam ne bo od- govarjalo sezameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j ! Velika izbira! N i s i k e cene ! Zediniteljem in bolgarskim carom Borisom. Ugotovila sta, da je bilo dotedanje neprijateljsko razmerje za obe državi škodljivo. Od tedaj se je med obema državama razvijalo ozračje prisrčnosti. Videli smo skupine duševnih delavcev, dijakov in pravoslavnih duhovnikov, ki so drug k drugemu prihajali na obiske in so pri tem naglašali mi-rovno idejo. Vsekakor je bilo lepše gledati te miroljubne obiskovalce, kakor pa poslušati poročila o komitskih bombah in o ženah in otro-kih pobitih po jugoslovanskih vaseh. Letos se je to prijateljstvo sve-čano potrdilo s paktom o večnem prijateljstvu. Pa tudi na zapadni meji je nastalo pomirjenje, ker je Jugoslavija skle-nila prijateljsko pogodbo s kraljevino Italijo. Ker je v gospodarskem oziru velika podjetnost med obema državama, se sedaj razvijajo naši odnošaji vedno boljše. Mogoče bo to tudi koristilo našim ljudem v Italiji, ki so do-sedaj doživeli mnogo preganjanja. Po zaslugi miroljubne politike, ki jo izvaja država napram vsem sosedom, se sedaj tudi izboljšavajo odnosi napram Madžarski. Tako smo sedaj na vseh mejah dosegli prijatelska ra-zmerja. S Francijo smo meseca oktobra podaljšali pogodbo. Splohskuša naša država povsod voditi miroljubno politiko, zato se moramo le vese-liti te njene trezne politike. Naša država nima nobenih mednarodnih po-godb, ki bi jo avtomatično zapletle v vojni ples. Njen ugled se je pri so-sedih in tudi drugod v zunanjem svetu zelo dvignil, kar nam bo omo-gočilo dolgotrajen, miren razvoj in notranjepolitično ustaljenost ter pri dobri volji tudi iskren sporazum, ki nam je najbolj potreben. 69 KAK SE JE POVRNO PIJANI SABO. V Dalmaciji se je negda sveta zgodilo i to v lepom Dubrovniki. Dober sabo je bio Martin, a ra"d je pio. Tak rad, da od sobote do pondelka ne znao nikaj za sebe, tak se je nažro. Njegovi prijatelje so ga zobston prosili, opominali, karali, Martin je ostao kakši je bio, pa ešče vekši pijanec z vremenom. Naj ga rešijo te grde strasti, so si zmislili edno šalo, štera je istino rodila i spokorila pijanoga Mar-tina. Ka so napravili ž njim ? Gda se je edno nedelo pali tak napio, ka ne znao za sebe nikaj ne, so ga prijatelje obrili, zrezali so njemi doli mustače i njemi napravili na glavi tonzuro, kak jo nosijo fran-čiškani. Tak obritoga i ostriženoga so oblekli v frančiškansko redov-no obleko i ga pripelali ravno ob polnoči pred frančiškanski samo-stan. Ar frančiškani v Dubrovniki majo že več sto let apoteko — je pač druga v Evropi, štera se je odprla — so pozvonili v apoteko i prosili apotekara frančiškana, naj pozove o. gvardijana. Te se voguči, da to vendar ne ide, da bi o polnoči motili v spanji o. gvardijana. A prijatelje Martinovi njemi odgovorijo, da voni na vulici majo tak teški slučaj, da satno z gvardijanom ga morejo rešiti. 0. gvardijan na to resan pride. Odgovorijo njemi: MOča gvardijan, to smo vam pripelali edno kotrigo vašega reda, štero smo najšii na cesti. Da ne bi bilo pohujšanja i spake, smo toga vašega redovnoga brata pobrali na cesti i ga pripelali sem, da ga sprejmete v štero prazno sobo, dokeč se ne strezni". 0. gvardijan se prijatelom toplo zahvali za nji-hovo liibezen, ka so tak velke sramote rešili red i pijanca zaprli v edno prazno sobo. Driigi den pridejo k sobi, jo odprejo i že treznoga brata pitajo: — Ste vi diihovnik ? Odgovori: ne. — Ste brat? Ne. — K šteroj provinci pa spadate? K niednoj. — Ka ste pa te vi ? Če nega sabola Martina v toj i v toj vulici v delavnici, te zaistino ne vem, ka sam jaz. Ar pa v delavnici neso najšli Martina, so ga slekli z baračke jope i ga poslali z lepimi navuki v njegovo delavnico. I sabo Martin se je po toj šali na telko sramiivao svojega pr-vejšega živlenja, da je postao zgleden i trezen sabo v Dubrovniki. NEKAJ ZA SMEH. Gospa: Povejte mi gospod profesor, zakaj je Gospod Bog Evo najnaslednje stvoro? Profesor: Zato, ka bi njemi prle ne mogla zmes brbrati. Pljanec ki nigdar v svojem živlenji ne vode pio, prosi na smrtnoj posteli kupico vode rek-ši: Na smrtnoj posteli se more človek tudi z onimi zmiriti, štere je v živlenji najbole sovražo. Pdštar: To pismo je pre-žmetno, morete ešče za eden di-nar znamke gor djati, Gdspd: Nego te de pa šče bole žmetno. Mikloš: Zakaj pa vlačite svo-jega maloga Tineka s sebov v tak-šem mrazi i v tak slaboj obleki? Gejta: Bežte, bežte, ka pa takšo dete zna, ka je to mraz. ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik vzorce manufakturnoga bla-ga, štere dobite kš e n k i ! Ka Vam ne bo od- govarjalo, se zameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j! Velika izbiral N i s i k e cene! KMETJE, OBRsTjN)KI, TRGOVCI I DELAVCI nalagajo svoje peneze samo pri MEČKOJ POSOJILNICI ,.„..,. w O /^ E3 i~\ T I CERKVI-NA C. ŠT. 5. V O W D V_y I I v lastnoj hiši prek od birovije. TELEFON STEV. 62. ČEK. RAČ. ŠTEV, 15.229. K M E T J E, ta gasa je Vaša, zato se je poslužiijte i jo tiidi priporočajte driigim. Hranilne vloge sprejema od vsa-koga na hranilne knjižice i na tekoči račun ino je obrestiije najbolše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek osem milijonov dinarov (8,000.000 D). Za te vloge je dobroga stanja poleg lastne hiše do 65,000.000 Din. Letni promet je znašao v pre-minočem leti 1936-tom 18,717.015 Din ali z rečjov povedano: Osemnajsetmilijonov sedemsto sedem-najset jezer i petnajset dinarov. Nove vloge se vsaki čas izplačajo. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tudi v tekočem računi. Posojila davle po nisikoj obrest-noj meri. Rentni davek od intereša za hranilne vloge plača posojilnica sama iz svojega. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci ne smete se spozabiti z te gase, štera v stiski podpira naše ludstvo. Pridite v svoj dom, gde te posluženi po svojoj voli! THIERRY-ov BALZAM niica se pri slaboj prebavi, gorrJganji, žgaravici, napinjanji, pomenkanji teka, krčaj v želodci, bole- činaj v črevi i proti driski. Nadale pri zmantranji, iznemoglosti, omedlevici, proti zoboboli, za grgranje, pri bolenji vtist i grla za ob- lažuvanje bolečin i trganja. Oglaspouver. min, nar. zdr. i soc. politike S. br. 12947 od 7. IV. 1934 THIERRY-jova Centifolijska mast Cmast za rane) oblažuje bolečine, čisti rane od nečistoče, pomaga pri zdravlenji ran, včiinejo mesta obolenja i se pri-poroča za vsakovrstne rane, ar je raskiižajoče sred-stvo več prek pol stoletja poznano i obliibleno v tii-i inozemstvi. THIERRY-jovi zdravniški proizvodi JEDINO PRAVI BALZAM IZ LJEKARNE K'ANGJELU ČUVARU THIERRY,PREGRADA. (JUGOSLAVIJA). Samo pravi z tov. zaščit- nov markov. Čuvajte se preiiarejenja! LEKARNE ADOLF-a se dobijo v lekarnaj, a gde jih ne dobite z gori ime- niivanim z zakonom zaščitenim znakom, naročite jih naravnost od: »ANGELA ČUVARA« pl. THIERRY-a naslednik PREGRADA 48. Cvia Zagreb) Savska banovlna. Cene Thierry-balzama zednim z pakiivanjom i pošt-ninov: 6 glažkov 60 Din, 1 veliki specijalni glaž 55 Din. Cene Thierry-jove centifolijske masti zednim z pakii- vanjom i poštninov: 2 lončica 28 Din, 4 lončici 48 Din, 6 lončici 66 Din. Samo pravo z tem zaš- čitnim ziiakom. Cuvajte se prenarejenja! po Pri vekšoj naročitvi znaten popust! — Pošila se povzetji, ali pa, če se penezi pošlejo naprej. Veliki cenik, povučno knlgo i kalendar za leto 1938. pošlem na zahtevo brezplačno ! Oglas po uver. Min. nar. Zdravlja i soc, pol. S. br. 12^48 od 7. VI. 1934 Žena k moži. Žena: Moj Bog, da sem triid-na. Celi den sem šivala. Mož: Ali šivanje je ne delo. Moj prijateo je pravo. ka pri žen-skaj je šivanje telko, kak pri moš-kaj fučkanje. Žena: Tak, te pa to maš Francekove hlače, pa sfučkaj na nje tri krpe. Prefrigani cigan. Cigan, boječ se, da bi njemi sina ne vzeli k vojakom, ga je odpelao na pokopališče i sam šo na nabor. Gda so ga gospodje pitali, gde ma sina, je odgovoro žalostno: Lepo prošim, gošpudje, moj šin je širomak, on je na čin-tori. — Dva driigiva cigana sta to s prisegov potrdila i tak je bio ciganov sin vojaščine oproščen. ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnoga bla-ga, štere dobite k š e n k i ! Ka Vam ne bo od- govarjalo, sezameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j! Velika izbira! N i s ik e cene! ZahtevajteVRI |^f BREZPLAČNl CENIK Biidilka z 1 zvoii-.jp-čkom Din'*O'~ Ista, prvovrstna, 5 letno dobrostanje, Din 60"-Ista, prvovrstna z 2 zvon-čkotna, 5 letno nc, dobrostanje, Din «0 - Chrom anker .„ viira Din 40'- Ista, bolše vrste cr> Din OU'- Ista, bolše vrste, qc, tenka Din «/*J " 2—5 letno dobrostanje. A. KIFFMAN Maribor št. 4. Dobro blago i po ceni! krojaštvo L E N D A V A. I Ma v zalogi vsakovrste gotove moške obleke i obleke za deco. Vsako-vrste kape itd. po najni-žišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne obleke i žen-ski plašči p o m e r i. ! Obiskavam tudi sejme. Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. Den i Skoti nam Den Škoti nam Den i Skoti nam piišča-1_____=¦.==.-.---------=r_______=----- . piišča- ___ , _== ,_____ piišča- ------- nja l! kobila j krava ovca svinja nja kobila j krava i ovca j svinja nja kobila krava j ovca svinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4 Apr. 2 Maj 1 PApr. 1 JFebr. 5 bkt. 2 Aug. 21 Sept. 3 Aug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23 5 6 12 9; 23 5 j| 5| 9 6 25 6 7 13 7 27 9 10 16 12 iMaj. 17 9 9 13 10 j 30 10 11 17 11 31 13 14 20 16 5 13; 13 17 14 Sept. 2 14 15 21 15 Jan. 4 17 18 24 | 20 9 17 [ 17 21 18 6 18 19 25 19 8 21 22 1 26! 24 13 21! 21 25 22 10 22 23 29 23 12 23 26 Nov. 1! 28 17 251 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 29 I 30 5 !jul. 2 21 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 Febr. 2 Jan. 3 9 j 6 25 Jun. 2 Maj 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Sept. 4 11 7 24 6 7 13! 10 29 61 T 13 7 26 8 8 15 11 28 10 11 | 17 14 Jun. 2 10 J 11 17 11 30 12 12 19 15 Febr. 1 14 15 21 181 6 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 5 18 19 25 22 i 10 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 22 23 30 26 14 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 26 27 Dec. 3 30 18 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 30 31 7 Aug. 3 26 30 31 6 Dec. 1 20 Nov. 1 Okt. 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 4 11 7| 22 Jul. 4 Jun. 4 10 6 24 5 6 12 8 25 6 8 15 11 | 30 8 8 14 9 28 9 10 16 12 Marc 1 10 12 19 15 Jul. 4 12 12 18 12 Nov. 1 13 14 20 16 5 14! 16 23 19 8 161 16 22 16 5 17 18 24 20 9 181 20 27 23 12 20 20 26 20 9 21 22 28 24 13 22 24 31 27 16 241 24 30 24 13 25 26 Sept. 1 28 17 26 28 Jan. 4 31 20 28 28 Maj 4 28 17 29 30 5 Maj 3 21 Apr. 3|Marc 4| 8 iSept 4l 24 Aug. 1 Ijul. 1 8 Ijan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 7 8 ! 12 8 I 28 5 6 12! 6 25 7 7 13 10 29 11 12 16 12'Aug. 1 91 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 15 16 20 16 5 131 14 20 13 Dec. 3 15 15 21 18 6 19 20 24 20 9 171 18 24 18 7 19 19 25 22 10 23 24 29 24 10 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 27 28 Febr. 1 26 18 25 26 Jun. 1 26 15 27 1 27 Okt. 3 30 18 j i 29 30 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 II I i ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnoga bla-ga, štere dobite kšenki! Ka Vam ne bo od- govarjalo, se zameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j ! Velika izbira! Nisike cene! Jeli se pliicni betegi dajo ozdraviti] S tem pitanjom se mučijo vsi, ki trpijo na asttni, katari pliični vršičkov, za-starelom kašli i zaslinjenosti, dugo-trpečoj zamuknjenosti i gripi, z šteri betegov so se do etimao ne mogli zvračiti. Vsi tej betežniki dobijo od nas edne BREZPLAČNE KNIOE S KEJPAMI, štere je spisao imenitni doktor med. Dr. Guttman ,,Jeli se pliični betegi dajo zvračiti?" To knigo dobi vsaki, šteri de je na ednoj karti (frankirano z 2 Din) proso od PUHLMANN & Co., BERLIN 408. Muggelstrasse 25-25a. Resj. pod Sp br. 2416 od 12. XII. 1933 Z D R AVJ E HER5AM s pomočjov zdravilnih lastnosti rastlin, s pomočjov ,,H e r s a n čaja", sestavlenoga iz postb-no zdravilnih rastlin po recepti Doktora R. W. Pearsona, štfa zdravnika v Bengaliji (Angleška Indija). Po dugoletnoj praksi je dog-nano dobro deluvanje ,,Hersan čaja" i to z gotovim uspehom pri obolenji i to: povapnenji žil, motnjaj krvnoga obtoka, bo-lečinaj pri mesečnom čiščenji, migreni, reumatizmi, obolenji obisti i jeter, želodčnih motnjaj, za-giftanji, zaprtosti, protini, želodčnih betegaj, hemeroidi, splošnom i prenaglom debelenji. ,,HERSAN ČAJ" SE DOBI V VSEH LEKARNAJ. Povučno knižico i vzorce Vam pošle kšenki: ,,RADIOSAN" ZAGREB, DUKLJANINOVA UL 1. _________________________Reg. Š. br. 14.00T35. TIVAR OBLEKE i ASTRA ČREVLJI oblečejo celo Vašo driižino od glave do pete! Stalna i velika zaloga vseh vrst letnih i zimskih oblek, sprotoleš-njih i zimskih plaščov za deco i odrašene, za moške i ženske, iz cajgov i štofov. V velikoj izberi so stalno Da zalogi svetovno znani pravi garantirano nepremočiivi ,,TIVAR HUBERTUSI". — Tam se dobi tiidi vse vrste kratko i pleteno blago, kak kape, srakice, no-gavice za moške i ženske, flno žensko svileno i pamučno pe-rilo, moški i ženski poluveri (štrikani kaputi), deke, koce. Bogata i velika izbira v priznano trpežnih, lepih i modnih ČREVLOV ZNAMKE ,,ASTRA" za deco i odraščene. Osvedočite se od solidne podvorbe i nizkih cenaj sami z ogledom blaga brezobvezno za nakiip, ar Tovarniške niske cene majo samoTivar obleke ka si zapomnite tudi za Astra črevlje! TIVAR OBLEKE i ASTRA ČREVLJI MURSKA SOBOTA Lendavska cesta 2 a (p r e k o d p o š t e). ZAHTEVLITE včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnoga bla ga, štere dobite kš e n k i ! Ka Vam ne bo od- govarjalo, se zameni, ali pa se penezi d a j o n a z a j ! Ve lika i zbira ! N i s i k e c e n e ! Zahtevajte BREZPLACNO I POŠTNINE PROSTO veliki ilustrirani cenik za viire, zlatnino i srebrnino od svetovno znane firme H. SUTTNER L J U B L J A N A št. 895 Lastna fabrika vor na Svicarskom ČUDILI SE BODETE nizkim cenam! Žepne viire že od Din 38" naprej. Biidilke že od Din A4- nadale i vore na roko bd Din98-- 1 ZA VSE PISMENA GARANCIJA ! OGLAŠUVANJA V KALENDARAJ objavlja pod najugod-nejšimi pogoji stari specijalni strokovni ILOCKNEROV kalendarski oddelek v koncerni INTERREKLAM D. D. Z A G R E B T e 1 e f o n 21-65 Poštni predal 1—85 Predlogi i stroškov-niki brezplačni ! ! Podugšaj si živlenje! Živlenje se more podugšati, betegi se morejo zvračiti,slabi ojačiti, nestanovit-ni morejo postati jakostni i nesrečni postanoti srečni! KA PRIDE ZA VSAKIM BETEOOM? Oslabitev živcov, zgiiba dobrih prijatelov ali svOjih bližnjih razočaranost, straj pred betegom, nepravi način živlenja i vnogo driigih razlogov. ZADOVOLJSTVO je najbolši doktor! Vnogo je poti, štere te lejko pripreJajo do dobroga razpoloženja, štera te oživijo, te navdajo z novim viipanjom, a te poti so prikaza-ne v ednoj razpravi, štero vsakši, ki jo zaprosi, dobi ŠČISTA KŠENKI! V toj maloj knigici je raztumačeno, kak se morejo v kratkom vremeni i brezi faling pri deli živci i mišičevje ojačiti, triijava, slabo razpoloženje, raztre-senost, nerazpoloženje za delo i nebroj drugih po-javov od betegov popraviti ali celo odstraniti. Zahte-vajte to razpravo, štera vam pove vnogo hasnovitoga. Poštno zbiralno mesto: Ernest Pasternack, B e r 1 i n S. O. Mlchaelkirchplatz 13, Abt. III. 31. IZVLEČEK IZ NAJNOVEJŠEGA CENIKA. Prosite včasi cenik i vzorce manufakturnoga blaga, štere dobite kšenki! CELJE št. 306 Y DOMOVM ROČNIHARMONIK, v nemškom Klingenthali, že prek 40 let stoji velika svetska fabrika muzikalnih inštru-mentov Meinel i Herold, štera prinas ma oddavno podriižtiico. Njene harmonike od navadne i bogše sorte notri do naj-bogših zgotovlenih kromatičnih umetniških inštrumentov, se na celom sveti za najbogše računajo i cene so jako nisike, ar pri njej se kiipi naravnoč z fabrike ali z fabričnoga SKiadisca. -^~ _____ .____„,.<_»..,«.»-_ ._ Dve velevažni- vi novosti v gradbi harmonik. 1. Vse naše kromatične piano (klavir) harmonike so opremlene z novimi glasovi, šteri so briišeni po dužini. (Dozdaj so se briisili poprek). To je novi z patentom zavarvani način izdeiavanja glasoy. Tej glasi se nemrejo potreti, so jako zvočni i zviinredno lehko odgovarjajo i po strokovnjaškoj presodbi, so tej do štiri-krat bole izdržlivi, kak prosti čeličnik glasov. 2. Vse naše štiri- i pet-vrstne krom. harmonike so opre-mlene z novov melodijskov jeklenov klavijaturov (notra-šnjost prijemalke, štera je naš lastni patent). Velka prednost jeklene klavijaiure obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vseh vrstah vednaki i zvunredno lehek. Pri driigih har-monikah z lesenov klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadalnih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. Velko preberanje najdete v velkom ceniki, vu šterom so vsa najinteresantnejša nova dela za najti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezplačno pošle firma MEINEL & HEROLD, do.l: zal. tvornice glasbenih inštrumentov MARIBOR Št. 217