1*11»»» I |*.j» d.P razen *>bot, asdslj j in praznikov. 1 I»ued da>ly «cept 6«turdsys, SunJ kotirala, ker so bile farna. Organizirani avcj v avtnih tovarnah so se ' •'i. proč od teh "volitev" in ' no kompanij- ' ,jnij. katerim no bossje ' «ii, kako morajo glasova-v devetih tovarnah je bilo n nekaj čez 38,000 glasov , J'\u n dveh tisočev so vsi a'i sa zastopnike kornjia-^ "h unij. BIVŠI AMER. KONZUL AKTIVEN V PO-BIJ AN JU FAŠIZMA New York.—(TIS)—-Dr. Har-ry Lee Franklin, bivši ameriški konzul v Berlinu, je bil izbran za generalnega tajnika antifaši-stičnega komiteja, ki je prevzel nalogo, da zbere sklad $250,000 v pomoč evropskim delavcem, ki trpe pod fašističnimi režimi. Franklin je dejal, da bo napel vse sile, da zainteresira ameriško javno mnenje in organizirano delavstvo, da se bo pričelo zavedati naraščajoče fašistične nevarnosti, ki dviga glavo tudi v Združenih državah. Mnoge delavske unije so že obljubile pomoč in International Ladies Garment Workers unija je bila med prvimi, ki je obljubila, da bo njeno članstvo prispevalo v sklad $50,000. Za zbiranje sklada se je izrekla tudi Ameriška delavska federacija na svoji zadnji letni konvenciji v San Franciscu. Izvolila je posebni odsek, ki bo vršil to delo in katerega tvorijo predsednik federacije Green, Matthevv Woll, podpredsednik federacije,< J. N. Weber, predsednik Ameriške federacije god-benikov, in David Dubinsky, predsednik unije International l^adies Garment Workers. Mirh. 2. febr. — V »vtni tovarni Fisher f* ubruhnila stavka za d^lovnika. Eden dijak ustreljen, 17 ranjenih v Belgradu Dijaki so protestirali proti koncentracijskemu taborišču.—Dijaški izgredi v Parizu Belgrad, Jugoslavija. 2. febr. — Včeraj so bili krvavi izgredi na belgrajski univerzi in policija, ki je streljala na dijaške demonstrante, je ubila Mirka Srzentiča, brata Vasa Srzenti-ča, odličnega pisatelja o ekonomiji. Sedemnajst drugih študentov je bilo ranjenih in večino demonstrantov je policija aretirala. Krvavi *popad je bil posledica protesta dijakov proti pošiljanju komunističnih dijakov v koncetracijsko taborišče pri VI-š«*gradu. Pred enim tednom je bil konflikt med nacionalističnimi in komunističnimi dijaki, policija pa je prijela 33 komunistov in jih odpeljala v koncentracijsko taborišče, kjer morajo lomiti granit. To je izzvalo protestno gibanje med dijaki in včeraj je 800 študentov okupiralo univerzo in zagrozilo z gladovno stavko, če ne bodo njihovi tovariši izpuščeni iz taborišča. Tedaj je policija obkolila univerzo in fzstlila kapitulacijo. /Pari«, 2. febr — Iz stavke vseučliščnih dijakov v Parizu — naperjena je proti inozemskim intelektualcem, ki so v službah v Franciji — so se včeraj izcimili izgredi 1n boji s policijo. Več izgrednikov je bilo ranjenih. Poleg tega no bili izgredi v Toulonu, kjer stavkajo arzenal-ni delavci. Nemiri so bili tudi v Brestu med stavko 1500 ladje-delcev. Tam so se spopadli stav-kar j i (o mladi fašisti. ■„ .. H J B- Domače vesti Podržaj priznal krivdo New York. — Ivan Podržaj je zadnji petek priznal krivdo bigamije (dvoženstva) pred sodnikom Geo. Donellanom. Sodnik je določil 14. februar za izrek obsodbe. — Medtem policija skrbno študira pisma, ki mu jih je pisala Agnes Tufver-sonova, njegova ameriška nevesta, ki je misteriozno izginila pred trinajstimi meseci, potem ko se je Podržaj nepostavno (ker je že imel ženo v Londonu) poročil z njo v New Yorku. Pisma, 25 po številu, so našli v Podržajevem kovčegu na Dunaju. Ta kovčeg se je s Podrža-jem vred vrnil v New York in je zdaj v rokah policije. Olive Tufverson, sestra izginole neveste, ki je pregledala vsebino kovčega, je spoznala tri ročne torbice kot lastnino svoje sestre. Adamičeva knjiga v 29. Izdaji New York. — Te dni je minilo leto dni, odkar je izšla znana knjiga Louisa Adamiča "The Native'8 Return" in na dan obletnice je knjiga izšla v svoji 29. izdaji. Knjiga je še danes "best seller", ker pomeni, da se dobro prodaja. V minulem letu Je bilo prodanih 128,000 iz-tisov te knjige. r umrl v rovu Calumetl Mich. — Pred nekaj dnevi V) prinesli Franka Barkoviča Inrtvega iz rudnika. Njegova smrt še ni pojasnjena. Med delom je padel na tlaJn bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil star okrog 50 let in pq rodu Hrvat, toda imel je za ženo Slovenko, rojeno Mary Ba-juk in prej omoženo Mihelčič. Zapušča ženo, taščo in svaka. Se dva grobova v Milwaukeeju Milvvaukee. — Te dni je umrl I^eo Jereb, star 59 Jet in doma od Postojne. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Dalje je u-mrla Mary Sekulič, žena znanega gostilničarja v West Al-lisu, stara 32 let in rojena v Sheboyganu. ' I Ha umrla v Clevelandu Cleveland. — V mestni bolnišnici je umrl George Knavs, star 58 let in doma iz Ravne pri Rakeku na Notranjskem. V A-meriki je bil 35 let in tu zapušča brata. — Dalje je umrl prekmurski rojak Jos. Poles, star 48 let, ki zapušča ženo in j>et otrok. Kmrtna ko«a na zapadu St. Joseph Valley, Wash. — Tu je umrla Alojzija Stare, stara 76 let, roj. Kotar in doma iz Gorič na Gorenjskem. Zapušča dva fiinova. Neareča v tovarni Barberton, O. — Pri delu v tovarni za sode se Je jHinesrečil Frank Grum. Padel je iz višine 25 čevljev na žice in od tam je od»kočil na cementna tla ter se težko pobil. Nahaja s«« v i>ol-nišnici. PoHku&an vlom „ Miiftaukae. — Neznani tatovi so vlomili v gostilno vdove Mary Tamše in «e lotili blagajne, a ker je bila v zgornjih prostorih veselica in domači so še bili |»okonei. so začuii ropot in tatovi bo bili pregnani, ne da bi kaj odneuli.- v. VPRAŠANJE OROŽNE ENAKOST/ NEMČIJE NA REŠETU London, 2. febr.—Francoski premier Pierre Etienne Flandin in zunanji minister sta v četrtek dospela v tandon na konferenco z angleškimi diplomati, na kateri se bo razprSvljalo o problemu orožne enakosti Nemčije in varnosti francoskega ozemlja pred napadi. Preteča nevarnost nove svetovne vojne je bila glavni vzrok, da je bila sklicana konferenca. Francoska državnika so na kolodvoru sprejeli premier MacDonakl, zunanji minister Simon, člaai njegovega štaba in francoski poslanik v Londonu. Množice ni bilo na kolodvoru ob prihodu predstavnikov Francije niti prijateljskih demonstracij, ko sta se odpeljala v svoj glavni stan v hotelu Sa-voy. Britska vlada se je že pred nekaj tedni izrekla za orožno enakopravnoat Nemčije pod pogojem, da se slednja vrne v Ligo narodov. Francija vztraja na svojem statiSču, da v to ne bo privolila, ako ne dobi garancije za varnost njenega ozemlja. Izgleda. 4* bodo britski državniki delali na to, da pride do nekakšnega sporazuma med Berlinom in Parizom in da obe vladi pri staneta na nekatere koncesije, kar M omogočilo likvidacijo nevarnosti nove vojne. OGRSKI RUDARJI KONČALI GLADOVNO STAVKO Pečuh, Ogrska. 2. febr. — 625 ogrskih rud|rjev, ki so sad nji Četrtek šli na gladovno stavko v tukajšnjih premogovnikih Podonovske paroplovne družbe, se je po 35 urah pod zemljo vrnilo na površje. Iz premogovnika so prišli izčrpa ni in naznanili, da so pripravljeni pogajati se z lastniki. To je bila že druga gladovna stavka rudarjev v premogovnikih omenjene družbe.. Prva, ki je opozorila svet na obupne razmere rudarjev, je bila v oktobru preteklega leta. Takrat so se rudarji vrnili na delo, ko jim je kompanija obljubila zvišanje mezde, toda obljube ni držala. Hotela ni tudi ponovno uposliti nekaterih rudarjev, ki so bili aktivni v zadnji gladovni stavki. Sedaj se govori, da je družba obljubila zvišanje mezde za deset odstotkov in to je vzrok, da so rudarji končali gladovno stavko. Gradbena industrija »pi v Chicagu Državni delavski department • poroča, da je prsišlo leto grad-' bena induntrija v tem mentu o-i bratov aia le ft'i od normalnosti. Governer LaFollette za obdavčenje korporacij Madison, Wis.—Governer La Follette Je zadnje dni |K>vedal članom državne zbornice, da morajo nekaj storiti, da se zbere sklad t"t milijonov dolarjev, ki ga država potrebuje, da bo lahko prevzela svoj del stroškov za oitkrbo brezposelnih. Governer je tudi pojasnil, kje ae lahko dobi potrebna vsota. Predlagal je davek na divi dende wisconsiriNkih kor|>oracij, (sinov no uvel javi Jen Je državne ga davka ns datila in naložitev triodstotnega davka na dohodke plimikih in telefonskih kompanij. LaFollette Je izjavil, da na sprotuje dodatnim davkom na mala |K>*estva in male dohodke, ki te prispevajo svoj delež za r m krt >o brezposelnih. Nov naval na socialiste v Avstriji Dunaj, 2. febr. — Avstrijuka klerofašintlčna vlada bi rada za vsako ceno zatrla delavske demonstraelje v Avstriji na 12. februarja ob obletnici civilne vojne Zadnje dni je bilo aretiranih čez .100 socialistov in komunistov. RUSKO-AMERIŠKI TRGOVSKI PAKT PA0ELVV0D0 Pogajanja med obema vladama zaključena POSOJILA ZA SOV-JETE NE BO Waahlngton, D. C., 2. febr.— Poskusi za ustanovitev trgovinskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami ter poravnavo ruskih dolgov Ameriki so se zadnji četrtek izjalovili na vsej Črti. Diskusija glede sklenitve zadevnega pakta je trajala 14 mesecev med predstavniki obeh vlad in končala s neuspehom. Načelnik zveznega državnega departmenta Cordell IIull je po kratki konferenci s poslanikom sovjetske Rusije naznanil, da so bila pogajanja zaključena. "Z vidika sedanjega stališča sovjetske vlade moram priznati, da ne moremo gojiti upanja glede sklenitve trgovinske pogodbe med Ameriko in Rusijo," pravi Hull v formalni izjavi. "Nika kega upanja ni, da bi se pogajanja, ki so v začetku precej obetala, obnovila." Nenadni konec rusko-ameri-Akih pogajanj je prišel nepričakovano. Poslanik TrojanovskiJ se je nedavno vrnil v VVashing-ton iz Moskve in kmalu se je Izvedelo, da je sovjetska vlada odklonila zadnjo ameriško ponudbo glede poravnanja ruskih dolgov. S tem, ker ni prišlo do trgo vinskega sporazuma med Rusi io in Ameriko, #o Izplahtele tudi Rooseveltove sanje o velikih ru-h k i h naročilih ameriških produktov. Ko je Roosevelt priznal sovjetski režim v novembru 1. 1963, je poudarjal, da bo <»racijs in Carnegie Kte«'l (,'o., ki je podružnica korporailje, z zvijač«* in uNtrahovanJem prisilili delavce, da s«i se izrekli za* kompanijsko unijo, Unija jeklarskih delavcev smatra to za krAitev točke 7 A zakona gospo«lar»ke obnove. Dva španska revolucionarja ustreljena Ovidao, ftpanija, t, febr. — Dva civilna voditelja delavske revolte v zadnjem oktobru, Jezus Arguelie« KernandeR in Va*quef!>, »ta bila včeraj ustreljena. Umrla sta z vzklikom "Živela revolucija!" HAUPTMANNOVE PRIČE IMENOVALE FISCHA Flemignton, N. J.. 2. febr. — Med nadaljevanjem obravnave proti Hauptmannu je včeraj obtoženčeva priča Peter H. Sommer, uradnik blaginjskega oddelka mestne uprave v New Yorku, prvič imenovala Isidor-ja Fischa in Violet Sharpe kot ugrabitelja Lindberghovega o-troka. Oba sta že mrtva. Violet Sharpe, služkinja pri Lind-berghu, je kmalu po izginotju otroka izvršila samomor v stanju histerije po ostrem policijskem izpraševanju. Sommer je povedal, da je bil ponoči 1. marca 1982 v Fair-vievvjuvu, N. J. in ko se je vračal domov v New York, je v električnem vozu opasil dva moška in mlado žensko, ki je nosila otroka z rumenimi lasmi. Otrok je bil zavit v koc. Troji-ca z otrokom se je prepeljala s brodom na newyorško stran in tamkaj izginila z avtom. Po slikah v časopisih je Sommer kasneje videl, da eden teh moških je bil Flsch in ženska je bila Violet Sharpe. ^ Glavni tožilec VVilentz je silno mlkastil Sommerja s na vskrižnim (spraševanjem, toda priča je vztrajala v jedru pri svojih trditvah. Pred Sommerjem in prejšnji dan je nastopilo v prid Hauptmannu več prič, mod katerimi je bil tudi eden ekspert v pisavi j NAPAD NA JAPONSKO NA SOVJETSKEM KONGRESU Premier Molotov obdolžil japonsko vlado, da je prelomila p o r t s-mouthsko pogodbo REVIZIJA SOVJETSKE USTAVE Moakva, 2, febr. — Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev (sovjetska vlada), je prejel navodila od centralnegu eksekutlvnega odbora sovjetov, naj predloži vseunijskemu kongresu revizijo sovjetske ustave. Revizija ima namen nadaljnje demokratizacije ustave; predstavništvo na deželi ae ima izenačiti s onim v mestih s direktnimi volitvami in javno glasovanje se naj nadomesti s tajnim. - Moakva, 2. fobr. — Vekoslav Molotov, premier Sovjetske unije, Je v ognjevitem govoru pred delegati sedmega v»esovjet«ke-ga kongresa bičal Japonako in Jo obdolžil kršenja portsmouth-skega pakta, .ki govori o demilitarizaciji rusko-Jaisinskega obmejnega ozemlja. Iz tega razloga Je Molotov od-klonil jaisinsko sugestijo, naj sovjetska Rusija umakne svoje I: jVtrdii,. riJr.uv° ^ da Hauptmanu ni pisal odkup-nlnsklh not. Pričala sta tudi dva bivša butlegarja, eden Nemec in eden Madžar, da sta vU dela Hauptmanna v Bronau v usodepolnl noči 1. marca 193t. Ameriški senat podpira upornike v Mehiki? Aretirani voditelji upornikov bodo obtoženi veleizdajstva Mežico Clty, 2. febr.—Vojni department Je v zvezi z obravnavo (jpti 18 Jetnikom, ki so ob. toženi revolucionarnih aktivnosti proti mehiški vladi, priznal, da je rebelno gibanje zajelo deset držav. V to gibanje so zapleteni pristaši Antonla Villar-reala, ki Je bil pri zadnjih Volitvah (Kiražen kot predsedniški kandidat. i Milltarlstični krogi so olslol-žili ameriški senat, da isslpira Joseja Vasconcelosa, ki je bil tudi (KiražoN pri prejšnjih volitvah kot predsedniški kandidat. To Izjavo Je piKlal Vasconcelo-sev brat Knrlque na preliminarnem zaslišanju aretiranih pou-tarjev. Milltarlstični krogi so izrekli to olslolžitev kot <*1 govor na aj>e! Hodnika, v katerem je vprašal za natančne informacije o situaciji, da ls» laglje odločil o resnosti obtožb proti aretiranim rebelem. Jetniki IkkIo obtoženi veleiz-ilajstva kakor tudi puntarstva na |todlaiti dokazov, ki so J iti odkrili uradniki vojnega departmenta,. to je, da so pristaši vodilnega rebela Vasconcelona iskali in dobili (Ksl(s)ro pri članih ameriškega Henata. Obtoženi bodo, da so kovali zarot«* z zu* nanjo vlado (»roti mehiškemu režimu. JCagovornlk obtožencev je smešil te obdolžit ve in dejal, da s«» brez (sidlage. Ako IsmIo obtoženci n|K»zriani krivim veleizdajstva, bodo olmojenl v sfnrt. ^vbint« te ho dalje naznanile, meje. Dejal Je, da Je Tokio prelomil (ujrtsmouthsko pogodbo, ki Je bila sklenjena leta l»0ft in je prepovedovala milltarlstičns operacije ob meji Sibirije In Koreje Ur na otoku Sahalin. Ds-legatje so bili ogorčeni, ko J« Molotov omenil japonske milita-rlstlčne uktlvnostl v Mandžuriji in slišali so «e sovražni vzkliki. V zvezi s tem se Je oglasil tudi Oftolistni lint Pravda. Objavil Je članek, v katerem med drugim pravi, "da Je Sovjetska unija pripravljena na vse eventualno-sti. Za vsak udarec tistih, ki IKKlžigiijo na vojno, bo vrnila tri." Delegat je so tudi navdušeno aplavdlrali naznanilu, da Je sovjetska republika povečala svojo armado v zadnjih Štirih letih od flOO.OOO na 940,000 mol, Molotova izjava, da (Ktrts-mouthska pogodba obvezuje obe državi, Rusijo in Japonsko, uu spoštovanje kitajskih pravic v Mandžuriji, Je Issvala roganjs med delegati," ko je premier *«*-eno pokazal na Ja|K>nske milita-ristične aktivnosti v Mundžu-rljl. ' Molotov, ki Je s svojim govorom zaključil diskusijo svojega poročila, ki ga Je predložil kongresu, je dejal, da se strinja z ia(Kinsklm zunanjim ministrom llirotom, ki Je nedavno predlagal demilitarizacijo ob meji Sibirije in Mandžurije, ampak v tem Hinistu sklenjena (Kigodba ne bi bila zadostna garancija za utrditev prijateljskih odnošajev med Js|M»nsko In Sovjetsko unijo. V slučaju, da bi Ja|Kmnka )M»dpi»ala tako |H>g) lm K«n*4o MM m lato. M M u H M II U u totrt teto. M CMm«« ia Cterr* |TM u c*W tri«. »> 1» t« Uto; M l»nwNn M \ ■ utorrtr"— rstoi I for th» UniUd SlaUa Imc»|iI < "h ul Cmmmšm M M »t« )•>( Ckinf* CU*Tu |T.M pmr jrtf, Cotmiga mu UM Itttj«' >*«r Cmm p« 4ac»««ru ItukovM dapUm* i* »mkMiIIi #u«w m m vraiatu. itoiupmt litararu* vmmm krom. f n*U, dram. »U.| m trn«* paAUtotolju te v »Ju*«)«, te M »rttetti |m4Uim A4**rtMia« r«U* um »»'-»«••>' M»nu^rtpt» of euoununt-mUom and MMuJtHto4 arttriaa »tli m* ka riturMi Othar n-~r- aMfh M Mk(m pi*r<. ate , wU| U ratumad to MftSrr Mir »ItM *ct um i>* ti u>4 bjr amA •t*n>|«4 Naato* m vaa. kar ima atlk • Itataai s PROSVRTA MIT-lt k. U«*4*U An, CUni*. UliMla. MKMMKK Or THK t MiKRAfKlJ PUM Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke Is raznih krajec Oikoirčna pamet fikaAki "JugoHlovenski Glasnik", ki Uhaja v lnter**u jugo«lotan»k«i vlade, »e je zakadi) v A (Um u* /mim rti njegovetia govora v Palmer II« »umi |mkI avipicijaml Chirajro ("ouncila of Koivign K«-lations pred dobrim tednom. Pile, d« Adamič mora biti % »luibi — komunUtičn«. pro|»agande, ni v službi 11 ul i j«* ali Madžar* »kr V mi i *api pa pi*e. tU je Adamih v trm govoru rekel, da M* italijanski In madžarski retlm v gUvnrm odgo\orna ta maraejski at«*n* tat, vsled čr*ar sta bila italijanski in "gruki konaul. ki *ta bila tped podošalri, trlo vi ne« -mir Jena! Torej Adamih m»»m hiti \ neki »lu/lii • Vsakdo, ki «e ne klanja diktaturi v Ifelgradu, mo-ra biti v službi! Mora hiti plačan ca to! Pim* miternega poročila m v«, kako komunisti napadajo Adamiča. Kaj ga briga! Taka je pamet onih. ki ob v*aki priliki pri. dajo. da to v alušbi t Lov na copernice Ponovno in ponovno je treba komentirati o amerilkem valu zločinstva in kampanjah za pobijanje zločinov. Modri kampanjarji ho zdaj odkrili, d« zločinci ao večinoma otroci mladih in nezrelih staršev. Tega mnenja je čikaški odvetnik Casper L. Kedfield, ki ne Igra evgeniko. Ta cika na novo kampanjo — če bi bilo po Red-fieldovo — da je treba poleg zločincev prijeti tudi njih itarfte, kjer so Še živi, kot sokrivce. "Father" E. J. Flanagan, ki vneto "poboljšu-je" pokvarjeno mladino, je tudi tega mnenja; on bi zaprl v ječo z mladimi zločinci vred tudi njihove očete in matere, kajti "za 90 odstotkov današnjih kriminalnih primerov v Združenih državah »o odgovorni starši." Kedfield pravi, da so prvorojenci mladih staršev najnevarnejAi; med temi je največ zločincev. Ko pa ao Redfielda opozorili; da ban-dit John Dillinger, katerega je policija UMtre-lila zadnje poletje v Chicagu, ni bil prvorojenec in tudi ni priAel Iz mladih rtKliteljev, kajti njegov oče je bil te čez 40 let *tar, ko »e je John narodil, *e je mož popraakal za uiesom in dejal, da Dillinger je bil — izjema. . Čudno. Dolga stoletja, da, tiiiočletja. ho bili prvorojenci umetana krvi. Imeli ho pravo na očetovo premoženje in na preMtol. Zdaj pa pride odkritje, da ho izrodek! Potemtakem no dolga Ntoletja vodili poseiitva, veleponentva in države — zločinci. l>epa reč! Toda modri Redfield bo rekel, da v*i ti ao bili izjeme. Tako ga lomijo *amopečcni "učenjaki", ki *e vedno iičejo vzroke zločimitva v zločincih Mamih in v njihovi krvi. Ne gre nam pa v glavo, kam mo ti K"*podjc zapravili dogmo "proiite volje". A ko Ae verjamejo v "proato voljo", tedaj im> v grdi kontradikclji. Človek, ki je rojen zločinec, ni ne more pomagati in ne more biti odgovoren za dvoje rojstvo. Prav tako ne morejo biti odgovorni Htarii, kajti noben oče in nobena mati uiitta tako neumna, da ni boMta zavedoma izvolila zločinca za sina.- V srednjem veku je biia vmika tiedna starka, ki je imela zakrivljen no«, zelenkaste oči in kljukanUi brado, zaznamovana za čarovnico in vsak čan je bila v nevarnoKti mučenja in grmM* de. "SIcer so te takrat verjeli v "prosto voljo" in lahko bi bili razumeli, da nihče si itam ne izbira oblike tuma in barve oči, ali vse to ni nič pomagalo, dokler je živela blazna vera v copernice In copernije. Danes *mo — ali vsaj mislimo, da smo — bolj civiJizirani, toda "prvorojenci" in drugi "izvoljenci", ki vodijo nafte ekonomnke in finančne imperije, »o za vozili ves svet v grozno krito, katere nikakor noče biti konec. Kriza je vrgla stari red v anarhijo in vte življenje vazi blato do kolen, Na titoče mladih ljudi, ki ao pred petimi leti »anjalT, da ao bodoči milijonarji, ao danes — roparji in tatovi, rakutirji in "kidnaparji". In Ae veliko več Je tega iimradu. Ali (M* "učenjaki" a la Kedfield in "father" Klanavan pobrigajo, da bi izvedeli rrnnitn« vzroke »ploAnruN propadanja amerlAke družbe? Niti najmanj ne. Nameiito toga ntlkajo za kljukaNtimi no«ovi, kakor da Ae dane« lovijo cojMPrnice . . . Noče m• jim po«vetiti,'da prvorojenci, sred-njerojenci in tadnjerojenci IkrIo prosti vseh "kriminalnih lastnosti" bržko bodo prestavljeni it danaAnjega kriminalu,f/o ekonomuko-•ocialneira r« dn človeAke družin* v nov red ptuve socialne pravilnosti. Nak, tega ne razumejo, lato m* umeAijo t lovom na čarovnice, '(•ood luck! y O teiri in onem (iowanda, N. Y. — V Ruaiji 00 odpravili krušne karte, ravno-tako tudi brezpoaelnoat in vsako leto vfiajo delavcem plače. V A-meriki pa kruinih kart ne dobimo, brezposelnih je vedno več in plače so Ale rakovo pot. Pro-kleti boljše viki! — bi rekel stari Brisbane,x 0 Bolgarski kralj Bonls je pred nedavnim ponujal ameriAkim cirkuškim družbam edina dva slona, katera je imel nekje v parku. Hotel ju je prodati, ker baje "nuca" denar. Ali revček je imel amolo. Par dni po tem je bil obveščen, da mu je od žalosti eden teh slonov poginil. Prav je imel stari slon! V Ameriki i mamo že itak preveč republikan skih slonov in demokratskih o-slov, ki Htradajo in to v času, ko je vsega preveč, &e ni dolgp tega, ko se je Mus-solini zgražal nad Stalinom, ker je dal postreliti sovražnike edine delavske vlade v svoji državi. Radoveden 44m če je Mussolini-ju znano, da se vea svet zgraža nad njegovim početjem nad nedolžnim slovenskim narodom v Prlmorju. Ameriški veterani kar naprej vpijejo za svoj bonus. Čemu vraga zahtevajo denar iz narodne blagajne, v katero se steka denar veteranov in ostalih delavcev potom visokih davkov, katere moramo plačevati. Predlagam, da si iščejo bonusa pri trgovcih s smrtjo, za katerih pro- fite so se vojskovull. • Neki zdravnik in poslanec ro-govili v kongresu, da se upelje starostna pokojnina za starčke, ki niso več zmožni garati za delavske pijavke. Zahteva, da vlada plača po dvesto dolarjev na mesec. Denar naj se nabere potom novih davkov. KakAna neumnost! V času, ko povprečen premogar zasluži po štiri sto dolarjev na leto ter pov prečen a-! meriški delavec sedemsto, kar komaj zadostuje za kruh, s čim bo potem plačal delavec nove davke v teh časih? Izvijanje krvi iz suhega kamna, ne bo Alo, ker je ni. Rlchard Bruno Hauptmann i-ma vsak dan svoje slike v časopisih. O njem in o aodiAču, na katerem ga hotojo na vsak načfn prisiliti, naj prizna, da je on u-grabil ter potem umoril sina svetovno slavnega letalca Lindberg-ha, se več piše in govori, kakor pa o vseh državnih skupščinah, ki sedaj zborujejo po Ameriki in Washlngtonu. Ljudstvo se bolj zanima za male stvari ko pa velike. Zanima se za slavnega letalca, kateremu je ljudstvo pred leti prirejalo parade ter zabave, INitneje pa so ljudstvo letalske družbe ogoljufale za lepe stoti-sočake. Zdi se, da so to kakor nalašč sedaj privlekli na sodišč« in v časopisje, ko zborujojo narodni in ljudski tastopniki. Namesto. da bi narod zasledoval, kaj ukrepajo zastopniki, naj raje zasleduje sodno obravnavo v drŽavi New Jerw»y. OJ ti uboga delavska para, kako si Ae v temi. • Glavni vodja pri ameriškem poštnem departmentu je tlezel v vročo kašo. Ker ima priliko, ds izdaja raznovrstne poštne znamke, je It radodamosti podaril mnogo teh tnamk svojim tova-riAem. kakor lekeau. predsedniku Rooseveltu In drugim. Ker pa so vsi ti njegovi tovariAi zbiralci iMištnlh tnamk. ta katere od čaaa do časa dobi lr|>e novce. je priAlo na dan, da je dal svojim tovarišem mnogo takih tnamk, katere ao M*daj vredt** twko 1 tiftmakr. Kugami, mr. Karley Ijo imel mmlaj več sitno-«ti t republikanci kakor jih Je imel s pritefajtarji. ko j«> bil predsednik boksarskega odltora \ drAa\i New Vork. t Prejšnji predsednik llerbfrt ll. ' ram oziroma članicam kluba za ti ud in pomoč, da se je vse tako nfisrečemi in v.mrtit irvrftilfi Tff« Pregled naših aktivnosti Moon Run, Pa.—"Sloga jačl, nesloga tlači," pravi stari pregovor, ki je resničen in vedno drži. O tem smo se lahko prepričali baš pri nas. Kajti zadnje Čase z Veseljem opažamo vedno več zanimanja in vzajemnosti tako med mladino kakor med starino etje, med odmorom pa Je prav iejK» Igrala na piano-harmoniko Alma Jarc, hčerka oskrbnika. Program je izvajala mladina i*ama, razen vloge Miklavža, seveda. Da je naAa mladina s svojim programom ugajala starini ,so pričali veseli obrazi občinstva. Vsi so bili zadovoljni da malokdaj tako. Vsak Je rekel: "Lepo je bilo. telo Je po! Morate večkrat kaj takega napraviti. Dosti tabave. jedi in pijače, pa vse bret plače." Posebna tahvala gre mate- storil niti ene stopinje v tisti na men, nasprotno so me pa drugi nagovarjali, naj kandidiram, med njimi pa tudi Barbičevi pri-staAi. Barbič mi lahko verjame, da nisem kandidiral zato, da njega porazim, ampak zato, ker mi je pri srcu dom. Kajti moje zasluge, dejo in požrtvovalnost v štirih letih uradovanja kot direktor Slovenskega delavskega doma in njegov predsednik zača-sa domove graditve, so precejšnje. In v pravilih ST>T) tudi ni nikjer zapisano, da ima samo Barbič pravico voditi delniške seje. Kot prtd»ednik prošle konference SDD, sem bil nepristran-, ski, čeprav Barbič trdi obratno. Dokaz temu je bil miren potek seje, In kdor je prosil za besedo, jo je dobil. S tem, da Barbič na-hruli poštene ljudi, ki so prišli z dobrim in (Hištenim namenom na delniško sejo SDD. z raznimi i-nieni namesto z delničarji, SDD le Akoduje, poštenim in požrtvovalnim delničarjem pa jemlje veselje. Predvsem bi se moral Barbič zavedati dejstva, da je treba za vzdrževanje SDD vseh collin-woodskih Slovencev in Slovenk, Zvezni senator Huey Long, glavna politična sila v državi Loutaiana. ne glede kakšnega prepričanja so. Vsi navzoči so bili delničarji ali pa zastopniki društev in so imeli iste pravice kot Barbič: priti na sejo,.voliti in odločevati po svojem latftnem razumu. J. Roianc, (614). , Iha ne«>»r*ka l.rr/d.»a»ra «ta našla prenočišče poleg Itloi-nega okna trgmake firme ohrharh. ki je neda\no nrf«l«itila i»r»% ta rad 1 unij*kih akthno«ti. V t bi čllfaške novinke Chicago. Ker sem že v«č časa v tem velikem mestu, sem videla že marsikaj zanimivega. Posebno so rtašl ljudje zapoele-nT v tem pred pustu, ki je letos precej dolg, z raznimi zabavami. Na vrsti so veselice, koncerti, igre in seveda tudi domar Če ali surprise zabave. Nikdar ne najdeš, da bi bila v tem času dvorana SNPJ prazna. Vae tekmuje med seboj z zabavami. In to je prav, da članstvo in rojaki sploh podpirajo svojo domaČo dvorano. Kolikor mi je znano, zadnje čase naša Slovenska narodna podporna jednota dobro napreduje. To je dokaz, da je njeno vodstvo vešče in vedno pazi za njen napredek. V Chicagu; kakor sem rekla, je vaepolno zabav. Poleg zabav pa je vedno kaj "posebnega" tudi v raznih salunih (pardon: ta-vernah), ki jih ni malo. Na vsakem oglu in tudi med bloki se sliši vesela harmonika ali mali orkester, ki brenka na svoje strune slovenske polke in ameriške "fakstrate". Teh tavemov je mnogo po vsem mestu. Godba se sliši vsepovsod, če drugače ne iz radijskih zvočnikov ali trobent, ki hreščijo raz okna prodajaln. Ljudje »e radi zabavajo, plešejo in kramljajo. Ta ti pripoveduje, koliko je v krizi izgubil in koliko je imel, pa se daj išče utehe v godbi in pija Či. Nobenega veselja nima več, d»\ bi "Aparal". Oni tarna nad svojo usodo, kajti pred depre sijo je bil "še na nogah/' danes pa nima nič. Vse je vzela depresija. Tudi njemu ni več do tega, da bi hranil; pa tudi ne more, ker nima kaj, vesel je, da i-ma za življenje. Tako je tukaj, tako je v vseh večjih in malih mestih. Reči pa moram, da se naši trgovci tukaj še precej dobro držijo. Menda je le res, da kar Slovenec prime, zna tudi držati. Seveda nimajo tiste tvetoče trgovine kakor so jo kneli pred leti. Kje l*i je? Amphk vzdržujejo se na po vrt ju. in to je v teh časih tudi nekaj. Oni dan me je "firbec" vlekel na neko /abavo na zapadno stran mesta. Naprosila sem mojo goapodinjo, pri kateri stanujem, na j gre z menoj, pa sva šli. Zelo seni bila vesela, ko sem videla toliko ljudstva skupaj. Tu-| di jaz sem z njimi rajala. Mislila sem si: "Ljudje pa vendarle morajo imeti denar, da ae tako zabavajo." Videla sem bogata kosila na mitah: piške in razne pečenke. |x>tico in podobne dobrote. vrhu tega pa jajneče pH vo. V tavernah. nekaterih na^ mreč. ali pa \ večini, dajo ob konev tedna nyojim gostom razne ufodrmsti. Zastonj dobijb luneh. ta pijačo pa plačajo. Kadar M<» odpre nov tavem, takrat je pa še posebna gostija in veliko rajanja. Slovenski tavernarji radi postrežejo svojim gostom.. No, pa *aj ae jim izplača Ce n? lil postregli. ne bi imeli buainessa. Treba pa je priznati, da so dobi pri naših ljudeh dobra domača hrana, kar je tudi nsksj vredno Tu velja staro pravilo, da t lepo heM*do.|n dobro postrežbo ««» daleč pride in primemo izhaja (ikaAka novink«. V prvem trenutku «e nam bo zazdelo br čudno, da so danes še stotine milijonov lju? ki štejejo svoj čas drugače, nego smo mi ^ jeni. A vendar je dejstvo, da živijo mno^i mT • lijoni šele v I. 1811, drugi spet celo v 12 |. Z To dejstvo nam postane razumljivo, ^ mislimo, da sta časovno štetje in koledar Z nekaj samovoljnega in da različna ljudska rju. lično gledajo na važnost dogodkov, ki so jja bili temelj za začetek njihovega štetja. Poum primer nam je v tem pogledu naše štetje namo Tega štetja niso uvedli morda že v I. stol., te* ,»več šele h 525. To je umljivo, kajti krsčanstv* se je moralo boriti dolga stoletja, preden k prodrlo, a dokler ni prodrlo, poganskim in dru. gim ljudstvom sevada niti na um ni prišlo, d| » bi smatrali Kristusovo rojstvo kot najvažntj. ši dogodek svetovne zgodovine, po katerem bi bilo vredno računati Čas, kakor je to storil ria. ski opat Dioniz, ko mu je papež Ivan I. 1521 naročil, naj sestavi razpored velikonočnih pra* nikov za bodoče čase. Dioniz je za osnovo svo. jega razporeda vzel Kristusovo rojstvo in leta Štel od tega dogodka dalje. Ta dogodek # je po njegovem mnenju zgodil 1. jan. 754 l.p, starem rimskem koledarju. Danes seveda ve> mo, da se je mož zmotil in da se je Kristus rodil v resnici v 5. ali celo 7. letu "pred Kristusovi! rojstvom" . i . A tudi tedaj, ko je opat Dioniz končal svoji nalogo, krščansko časovno štetje še davno oi prodrlo. Še dolgo se je moralo boriti za "splof. no" priznanje Ht šele okrog 1. 800 je začela kta-celarija Karla Velikega kdaj pa kdaj računati po njem. A Še v oporoki Karla Velikega nah*. jamo besede, ki navajajo skoraj vse v njego. . vem kraljestvu običajne načine štetja: "Opii in razdelitev, ki jo je odločil veleslavni in po. božni gospod Karel, cesar in vzvišeni, v leta učlovečenja našega Gospoda Jezusa Kristua 811, v 43. letu svojega vladanja v državi Fran-kov, v 36. letu svojega vladanja v Italiji, v 11 letu svojega cesarstva, v 4. indikciji." Indikcijt so bile 15 letna davčna razdobja, kakršna a bila v navadi tudi pri Rimljanih. Pozneje, ko je Dionizovo štetje že davno pro-drlo, se je zgodila, kakor znano, še ta spremen, ba, da so stari julijanski koledar, po katerea f so šteli tudi kristjani, nadomestili s -popolnejšim gregorijanskim. Velik del krščanskega n» 1 ta, vse pravoslavne cerkve, pa štejejo še dana , po starem koledarju in so zato ta čas za kakios dva tedna za nami. Rimljane, ki so računali običajno po letu u-stanovitve Rima, smo že omenili. Po naaen štetju se je moral zgoditi ta dogodek 21. apr. / u 763 pr. Kr., a datum je seveda še veliko bolj dvomljiv od našega datuma Kristusove smrti Nadaljnji "rojstni dan" svetovne zgodovini je bil 8. jul. 776, ko je Korebos zmagal pri olio> pijskih igrah, največjih narodnih alavnostiš starih Grkov. Dotlej je vsak grški rod račuail čas kakor je vedel in znal, od tega dne pa m ga računali po "olimpiadah", dobah 4 let m« dvema olimpijskima prireditvama. Bitka pri Salamini 1. leto 74. olimpiade, se je po našem štetju vršila tedaj 1. 480 pr. Kr. Cela vrsta ljudstev naslanja svoje štetje 01 dan, "ko je Bog ustvaril prvega človeka". D» gredo mnenja o tem dnevu zelo narazen, lih-ko mislimo. Nekateri menijo, da se je prvi človek rodil 1. 6984 pred našim štetjem, drugi 3483 pr. n. št. Pravoslavna cerkev je dolgo it sa računala s takšno dobo, ki se je začel« L sept. 5500 pr. n. št. V Rusiji je Peter Veliki to časovno štetje odpravil 1. jan. 1700. fodjt živijo danes, kakor znano, na podoben način' 1.1. 56%, kajti po njihovem mnenju je Bog* stvaril človeka 7. okt. 3761 pr. Kr. Muslimani so si za osnovo vzeli Mohamed beg (hedžro) iz Meke v Medino, ki se je igotf 16. Jul. 622. S tem dnevom se začenja nji* ! štetje, ki so ga pa uvedli seveda dolgo po Mohamedovi smrti, namreč šele pod njegovim » slednikom, kalifom Omarjem. Sploh bi bilo težko odgovoriti na vpralanjt, kolikokrat se Je svetovna zgodovina že xačd«» "1. letom". Samo v Indiji je v navadi prek« 20 raznih časovnih štetij. A tudi visoko civilizirana in normizirana Evropa si ni popoln ma edina. Med francosko revolucijo so P* glasili 22. sept. 1792, dan, ko so okliesli rep» bliko, za prvi dan v novi svetovni zgodbi* To štetje je izginilo seveda kmalu, potem ki je po Napoleonovi zaslugi izginila tudi pr* republika. Fašistični "pohod na Rim" » 1922 naj bi bil tudi začetek novega štetja. se ne smemo čuditi, če vodijo fašisti poleg«* bajnega štetja v evidenci tudi svoje [»<»*(ifl< štetje, ki »teleti danes 12. leto. H. V. v Življenju in svetu Tiskarna za 60 jezikov Državna tiskarna v Leningradu im* vsemi tiskarnami menda najbogatejšo i^J črk. Pravkar Je svoje zaloge tako it|>opolnj» da more tiskat! vsako poljubno delo *vft<** literature v 60 jetikih. Med temi «0 vr«U» črk jih je več nego tretjina za jezike, k * EvroiMi komaj po imenu pozna. Na ogromnem otemlju Rusije govore )« " ki ao jim ahrvnico določili šele po aerta** J ni. Tudi ni čudno, da w> med Ru«l H ^ kakršnih na irVetb ni dosti. Pravi g**nfj ' pogledu je n. pr ruski poslanik v f>»rir" , temkin. Prej je bil profesor tujih Moskvi. Kot podanik v Ankari je gromno začudenje, ko se je v še»tih tednih je naučil turščinr, ki je prej ni poznal. ^ na pa velja ta enega najteljib jeaikov n» ' I rfr™" 4 rusEVABtA DELAVSKI ODBOR Cf CDDf I A 71/11. T RDEČO" lW/JO ji——j lftiniA 1 (Izvirna porodil« is Jugoslavije.) H. DA RUDNIŠKA NESREČA Hl V JUŽNI SRBIJI ,»et rudarjev mrtvih, med nimi Slovenec Alojz Strun, ta tliške okolice. Rudarji dottijo vodstvo rudniki, da je zakrivilo nesrečo V razvpitem južnosrbskem rudniku Trepči, ki je last neke angleške družbe, se je prav na pravoslavni božični praznik dogodila huda nesreča: težak sklad rude se je zrušil ter pokopal pod sabo Sest rudarjev. Enega so rešili pet pa je bilo pod plazom ubitih. Razen Alojza Strune, ki je doma iz metliške okolice (Ra-datoviči), so vsi drugi ubiti rudarji iz tamošnje okolice. V visokem in širokem rovu kakih 600 m pod zemljo se je odtrgala s stropa velika žila rude ter pokopala pod saibo šest rudarjev. Kdo je zakrivil nesrečo, bo teiko ugotoviti, oziroma bo lahko ugotoviti. a teiko priznati. Kajti po mnenju rudarjev je zakrivila nesrečo rudniška uprava, ki nima v rudniku niti dovolj varnostnih naprav niti ne prepoveduje nevarnih del, marveč jih celo ukazuje. Tako pravijo rudarji, da je to nesrečo povzročila odredba nekega inženirja, da morajo naravni 'obok, ki ga je tvorila ruda, podreti. In so res ta naravni "velb" prevrtali in odkopali, za rudno žilo je bil škriljavec in ta je 7. januarja pod težo gornjih plasti popustil in v rov se je zrušil nad 2000 tonski blok svinčene rude in kamenja. Rov je bil zasut na dolžino 25 metrov in v širini 8 metrov, plast kamenja in rude pa je bil visok nad 7 metrov. 0 nesreči pripoveduje največ podrobnosti slovenski rudar Josip Škoberne, ki je delal V nesrečnem rovu, pa tudi ta ne ve posebnih podrobnosti. Vrtal je s strojem kamenito skalo, nenadoma pa je zagrmelo, ugasnile so luči in puh ga je vrgel ob tla, kjer se je začel daviti s prahom. Iz polzavesti ga je zbudil glas tovariša lončarja, ki je potem prinesel tudi od nekod luč. Videla sta velik plaz v rovu. Blizu sebe sta našla ponesrečenega rudarja 1 igiča, prihiteli so rudarji z drugih posadov ter odnesli Žigiča ter začeli z odkopavan-jem žrtev. Domnevali so, da je kdo še živ, pa so klicali, a odgovora izpod plazu ni bilo. Ko so ž<* nekaj časa kopali, so zaslišali klice: Na pomoč! Bil je rudar Taflin Km in, ki ga je takojšnje smrti rešilo le naključje: stal je na mestu, kjer je od spodaj bila odrptina v rov in ko je potegnil 1'laz. so se plasti nad njim po čudnem naključju tako preplet-le, da ga ni pritisnilo popolnoma ob tla. Takoj so pohiteli v nižji rov in od tam navzgor k tisti odprtini, kjer je ležal v zagozdi Ta- j fil Kmin. Z vso previdnostjo so odprtino odprli ter potegnili E-mina izpod plazu. "Rešili ste me iz grobu, nikdar vam tega ne pozabim !" Po desetumem delu so Mignili iz|>od plazu štiri popolnoma razmesarjena trupla, ki so Jih takoj zavili v rjuhe: bila so '►olj podobna svežnju obleke, ka-1 kor človeškim truplom. Potem *o morali reševalci, med njimi Anton Struna, brata Alojza, ki je.k- ležal pod plazom, kopati Še "•'kaj ur, da so potegnili izpod Wazu še zadnjo žrtev, Alojza Struno. 1'rH rovom je bila ves čas /brana velika množica rudarjev, " na m otrok, ki so jokali in ho-''li vdreti v rov po trupla svo-jJ'b ljudi. Orožni&tvo je straiilo * M \ rudnik. Takoj po nesreči 41 prišli v rov z reševalci tudi niahrtti, toda uprava rudnika ["' ' ^ ^stopniki oblasti so ta- 1 "l odili /.urnaliste iz rova, kar ' I'r" a ravno o čisti vesti rudnih go«|H>dov. Potem so Jim i. da smejo v rov, a k» v m rf bodo poročali o t varno in resnično. Jdnišfcim vodstvom in "» j«« prišlo do hudega Rularji namreč trdi-'••h pogretih nesreč rudhika. ki pazi alo na varnostne napra-Kudnik obratuje • je zahteval do-no?" »mrtnih trtev 195» dotdaj j* bilo v ►> tih '» rudarjev! Ka-k rat t«iprej je baje ugotovila kom mi j a. da ' okrivilo pomanjka- nje varnostnih naprav in odredb. Rudarji so zaradi tega selo razburjeni ter so v protest nekaj ur stavkali. Glavno vodstvo podjetja v Londonu pa je brzojavno naročilo v Trepčo, naj takoj od puste vseh S00 rudarjev, kar je seveda še bolj izzvalo razburjenje med rudarji, ki pošljejo zdaj tudi posebno deputacijo v Beograd. Rektor ljubljanske univerze od-atopil Rektor ljubljanske univerze, odlični slavist, zgodovinar slovenskega jezika dr. France Ramovš je kot rektor demisijoni-ral. Odstop utemeljuje s slabim zdravstvenim stanjem. Govorilo pa se je že dalj časa o tem, da namerava dr. Ramovš demisijonirati kot rektor. Hotel je odstopiti že lani oktobra, pa je zaradi marseillskega dogodka demisijo odložil. Zdaj je namero izvršil. Dijaki ljubljanske univerze, med katerimi je (z izjemo nacio-nalističnih) zelo priljubljen, so hoteli preproslti dr. Ramovša, naj demisijo prekliče, toda dr. Ramovš je odpotoval na Bled. Tudi profesorji naše univerze ga skušajo preprogi ti, naj ostane le nadalje rektor. Ce bo profesor Ramovš svoj sklep vzdržal, bodo v ponedeljek 14. januarja izvolili novega rektorja. » Kot pravi vzrok demisije se navajajo napadi nacionalističnih zagrizencev in fašističnega slovenskega tiska na osebo rektorja dr. Ramovša, ki stoji zvesto ob strani akademikov v njihovi borbi za razne kulturne zahteve. Za rektorja je bil izvoljen lani poleti, prevzel je rektorstvo z o-ktobrom in bi moral ostati rektor do oktobra 1936. leta. Z nožem uamrtila 15-letno deklico. — V Strehovcih pri Dobro-vniku (Prekmurje) se je pred nekaj dnevi zgodil nenavaden zločil. Pri nekem posestniku so česale perje tudi sosede, med njimi 45-letna Kata Horvatova, in druga Horvatova, ki ni s prvo nič v sorodu, s svojo 16-letno hčerko Anico. Med obema ženskama je bilo sovraštvo že od mladih let. Kata Horvatova je i-mela z Aničinim očetom ljubezensko razmerje in mu je rodila tudi nezakonskega otroka, vendar se je on kesneje poročil s drugo Horvatovo, s katero ima hčerko Anico. Sovraštvo med o-bema Horvaticama se je sicer o-hladilo, a včasih sta se le še kaj spričkali. Ko so se pozno ponoči ženske razhajale z dela, sta šli Horvatici skupaj sin z njima A-nica. Spotoma sta* se spet začeli pričkati, vmes je posegla tudi A-nica in nenadoma je v jezi Kata Horvatova zasadila svoj žepni nožiček Anici naravnost v srce. Otrok je zakričal in odhitel tistih par korakov do domače hiše ter se zgrudil na tla. V neka^ hipih je Anica izkrvavela. Kata Horvatova je bila nekaj ur zatem aretirana, pravi pa, da se je Anica zakadila vanjo ter se sama nabodla na nož, kar pa najbrž ne bo res. Pri prvem Horvatu jokajo starši za svojim dekletom, pri drugi druiini pa jokajo otroci za svojo materjo, ki so jo odpeljali v lendavske zapore, otroci pa so ostali sami, kajti njih oče, morilkin moš živi v Južni Ameriki. Štirje novi bani. ljubljanskega še nimamo. — Regentski svet J<* imenoval novega vrbaskega, du-navskega, moravvkega in vardar-skega bana. Te banovine so bile pred tem brez banov, ker so bili imenovani za ministre. Za Slovenijo nov ban še ni bil imenovan in se še vedno imenujejo razna imena, ki prihajajo v poštev. 12 LET KO HI JE ZA UBOJ MO&A Maribornko nodišče je obnodilo Nežo Bračkovo Dne 8. januarja je mariborski »odni senat razpravljal o obtožbi 39-letne poaestnice Neže Brač-kove, obtožene da je 9. novembra doma v Smolincih premišljeno s krampom ubila svojega moža Janeza. Dne 10. novembra je nekdo našel Bračkovo truplo v potoki/ v Smolinrih. ležalo je v vodi na trebuhu. Ko so truplo obrnili, so opazili, da ima na glavi več poškodb. prizadejanih z oglatim o rodjem. Krvava sled je vodila preiskovalno komisijo preko travnika v Bračkov listnjak oziroma delavnico, kjer je pokojni :■ ii «» * . — . .. 1,11 ■■■—•>'i» i iiMi JT—um av klenjena in pokojnikova žena" je le steika izročila komisiji ključ. Ko so odprli delavnico, so opazili, da je postelja, kjer je spal Bračko, vsa krvava, našli pa so tudi kramp, g katerim je bil Bračko ubit. V takšnih okolnostih je morala Bračkova žena priznati, da je moia ubila sama s krampom in da ji je potertrlB-letna hčerka pomagala zavleči truplo v potok. Oba sta se poročila leta 1921 in sta se kmalu začela gledati po strani, posebno še po letu 1926, ko je Bračko iz malomarnosti usmrtil očeta svoje žene. 2ene pa tudi ni maral, češ, da je bila lena. Pogosto jo je pretepal in tudi spodil od hiše. T>ne 9. novembra sta se spet nekaj sprla. Zvečer pa ga ji žena pričakala s krampom v roki v listnjaku. Ko je prišel mož, ga je udarila s krampom po glavi. Mož sp je sesedel. Žena je odšla nazaj v klet, kjer sta s hčerko mleh na žrmlje. Cez Čas pa je šla pogledat na dvorišče, ka; je z možem. Ko je slišala, da hrope, ga je Še nekajkrat udarila s krampom po glavi, hčerka pa je stala poleg in gledala. Potem sta se mati in hči napili ter zavlekli ponoči truplo v dolino v potok. Obtošenka je sodnikom priznala, da je ubila moža po premisleku ter je bila obsojena na 12 let robije.- Drugi podobni primer. — Novomeško sodišče je te dni sodilo 36-letnemu hlapcu Valentinu Pi-sancu, ki je služil pri posestnici Tereziji Lavrinškovi na Trški gori, doma pa je iz Šmarja pri Jelšah na Štajerskem. Obtožen je bil, da je ubil svojo ljubico, 38-letno Nežo Zalokarjevo iz Leskovca. Dne 10. junija lani so našli truplo Zalokarjeve v gozdu Kremenci pri Boštanju. Ker so vedeli, da se je konec maja odpravila Zalokarjeva s svojim fantom Pisancem na Štajersko in da se ne razumeta prav dobro, so takoj aretirali hlapca Pisanca. Ta je tajil vsako krivdo ter Šele po šestih mesecih preiskovalnega zapora priznal, da je res sam ubil Zalokarjevo Nežo. Zagovarjal se je preji sodniki, da ga je Zalokarjeva zmerom nagovarjala za zakon, česar pa on ni maral. Izogibal se je je. Ni je maral tudi zato, ker ga je baje okužila. Dne 28. maj« je prišla na vse zgodaj ponj, češ, naj gre z njo, pa sta šla peš do. Krškega, potem sta se peljala do Blance, tu izstopila, se dala prepeljati Čez Savo in pila v neki gostilni. On se je opijanil in opiral se je na teiko gorjačo, ko sta šla navkreber skozi gozo. Obtoženec pravi, da ga je začela Zalokarjeva zmerjati s pijancem, kar ga je tako ujezilo, da je udaril s gorjačo Zalokarjevo po glavi in se je zgrudila. On je pijan zraven nje zaspal. Ko ga je dež predramil in je spoznal, kaj je storil, je odšel v Leskovec in čakal aretacije. Novomeško sodišče je obsodilo Pisanca na 15 let robije. Chicago. — (FP) — Pokrajinski delavski odbor s sedežem v tem mestu se je te dni sprijaznil z levičarsko krznarsko u-nijo in ukazal Evans Fur kom« paniji, da mora upoaliti vse delavce in Člane te unije, katere je odslovila ob zaključku pro-šlega leta. Družba je imela dogovor s to unijo že dalj časa. Ob zaključku lanskega leta je pa delavcem povedala, da bo začasno prenehala z obratom ter jih izplačala. Iz nadaljnjih dogodkov je pa razvidno, da se je skušala od-križati te unije in jo nadomestiti s krzmarsko unijo Ameriške I delavske federacije. S to je sklenila tudi pogodbo, ki določa daljši delovnik in nižjo plačo. 1 Člani levičarske unije so na to izprtje odgovorili s piketira-njem, pri Čemur je policija aretirala 74 izprtih delavoev. Pri tem se je opirala tudi na prvotno odredbo delavskega odbora, ki je Evans Fur kompaniji poslal pismo, v katerem je sankcioniral pretrganje stikov i levičarsko unijo in potrdil dogovor z "desničarsko" unijo. Stvar je pa te dni zopet prišla pred odbor, ki je spremenil svoje prejšnje stališče in ukazal družbi, da mora upoaliti vse odstavljene delavce, ki so Člani levičarske unije. Proti se je izrekel tretji član odbora, John Fitzpatrick, ki je delavski zastopnik in predsednik Cikaške delavske federacije. On je namreč naklonjen krznarski uniji ADF in je iz tega razloga glasoval proti levičarski uniji. "Povedati moram odkrito, da ima avtomobilska industrija ob- RICHBERG SVARI AVTOMOBIL-SKE MAGNATE AJI ste U naročili Proaveto ali Mladinski list tvojemu prijata-To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za maJ denar lahko polije I ju aH sorodniku v domovino t ta svojcem v domovine. Detroit, Mich. — Donald R. Richberg, načelnik eksekutiv-nega sveta NRA, je v svojem 'govoru pred člani Zveze avtnih trgovcev, izjavil, da je edina alternativa prostovoljnega kolektivnega pogajanja politična | kontrola, ki bo določevala dolgost delovnika, plače in druge delovne pogoje. Rekel jo, da Rooseveltova administracija še-1 i. da se vse velike grupe, ki imajo ekonomske interese, or ganizirajo. "Vsem mora biti jasno, da so delavske organizacije, ki zagovarjajo interese svojih članov, potrebne za oh rano konkurenčnega sistema," je rekel Richberg. "Ako se delavci ne .bi mogli organizirati v strokovnih organizacijah, je prav gotovo, da bi se organizirali kot volilci. V Industrijskih odnošajih kakor v vseh drugih panogah progra ma gospodarske obnove, se moramo zanašati na prostovoljno kooperacijo — na prostovljne dogovore, katerih ne sme nihče kršiti." Richberg je naslovil sVoje svarilo direktno na avtomobilske magnate. Urgiral je akcijo, ki naj bi odpravila seaonsko valovanje v produkciji, ki je odgovorno za odslovitve delavcev. vezno«! nijn-anrscmnn tTinSeTTT* i je dejal Richberg, "Njena dolžnost je, da regulira produkcijo in distribucijo na tak način, da ne bodo trpeli delavci. Velik napredek je mogoč v sedanjih razmerah — ne čez deset let, tem-Ttč.le v tem letu. Cas je prišel, 'ki zahteva več akcije in manj govorjenja." ^ OFENZIVA PROTI TRUSTU ELEKTRIKE Waahington, D. C.—Vse kaže, da se je Rooseveltova administracija odločila za nadaljevanje ofenzive proti trustu elektrike. Frank R. McNinch, načelnik federalne elektrarske komisije, je po konferenci v Beli hiši izjavil, da bo predloženih v kongresu več zakonskih načrtov, ki ne bodo naperjeni samo proti elek-trarskim in plinskim drufcbam, temveč tudi proti vsem drugim korporacijam, ki imajo monopol nad nekaterimi produkti. McNinch je namigni), da bo vladna regulacija tako stroga, da bodo mnoge kompanije pognane v konkurz. Vlada namerava naložiti viaoke davke in zapreti vse luknje, skozi katere so doslej ušle javnonapravne družbe, da jim ni bilo treba plačati davka od svojih visokih dohodkov. Federalna elektrarska komisija je že sugestirala, naj bi se javnonapravne družbe prisililo, da si nabavijo federalno dovoljenje za obratovanje svojih podjetij, posebni odbor pa naj t)> dobil oblast, da lahko vsak čas pregleda knjige in poslovanje, da se prepreči sleparije. V slu-čaju, da se to zgodi, ne bi mogle javnonapravne družbe grmaditi ogromnjh profitov, ki jim omogočajo širjenje propagande proti občinskim elektrarnam in plinarnam. Federalno Modiiče podprlo 4new deaV VVashington, D. C. — Nad dvesto tiaoč delavcev v bombažni o-blačilni industriji je z veseljem sprejelo odlok Člana federalnega distriktnega sodišča J. 8. Ad-kiiisa, v katerem je rečeno, da je amendment, ki je bil uključen v pravilnik te industrije In določa delovni teden 96 ur, ustaven. Ta amendment Je uključil v pravilnik predaednik Roosevelt na temelju točke 10B zakona ob nove, ki mu daje to oblast, A-mendment je predvideval tudi zvišanje mezde in so delavci prejemal isto plačo za ur dela kakor prej za 40 ur. Sodnik Ad kins je podprl ustavnost amend-menta v celoti. 8idney Hillman, predsednik A-malgamatod Clothing VVorkers unije, je lzjavfl, da sodnikov od lok pomeni, da ima predaednik pravico amendirati pravilnik katerekoli industrij«. Nalter K. Carr (leto), novi dirrktur im»t-k#g» urada r Iam Aagel«*»»u. BROUN ODOBRAVA LUNDEE-NOV NAČRT Wa»hington, D. C.—(FP) lieywood Broun, časnikar in predsednik Ameriškega gilda časopisnih delavcev, se je izrekel za Lundeenov načrt brezpo-selnostnega, atarostnega in socialnega zavarovanja, ki so ga imdprle številne delavake organizacije in nad tri tisoč unij Ameriške delavske federacije. On in Mary Vati Kleeck od Kus-sell Hage ustanove I kis t a nastopila In govorila v prilog tamu načrtu na easllšavanju pred delavskim odsekom nižje kongresne zbornice, Zanllšavanje o Lundeenovem načrtu se bo pričelo 4. februarja in naznanil ga -je kongrvunik Matthew A. Dunn, demokrat iz Pennsylvanlje In načelnik podod-seka za brezposidnoafno zavaro-vanj«* (lelaviikega komiteja nižje zbornice. On podpira načrt, kakor ga p odstotkov otrok in 7 odstotkov tvorijo družine, ki nimajo stalnega bivališča. Preiskava je ugotovila, da ti ljudje niso običajni klateži. Tri četrtine vseh so se podale na |sit šele preteklo leto z namenom, da najdejo delo. Večino tvorijo tu rojeni belopoltci; zamorcev je samo osem odstotkov, pet odstotkov pa tvorijo osebe, ki so bile rojene v tlljezemstvu. Trditve mnogih "patriotov," da so nudržavljani glavno breme federalnih relifnih uradov, je preiskava uprave FKKA temeljito pobila. ProctOr je UUol v vseh mogočnih vremenih. Najprvo je obiskal višino 4000 do &000 metrov in je tu ujel še prav shatne t rose nekih vrat gliv in celo rastlinska semena. V višini nad 5000 m takšnih najdb skoraj ni bilo več, nad 7000 m pa za gotovo nobe* nih. Toda nad višino 7000 m je bilo še vedno dosti bakterij in gliv plesni. Te glive so zmanjkale šele pri 10,(HU) m, toda bakterij jo bilo tu še vedno dovolj. Is tehničnih razlogov se Procterje-vo letalo ni moglo dvigniti višje, a skoraj ni dvoma, da se dobe bakterije še do meje stratoafere, nekako do 12 km. Tu namreč po znanstvenih teorijah prenehajo navpični vetrovi, ki morejo prenašati mikrtHirganlzme tako visoko, in se začenjajo vodoravno usmerjeni zračni toki, ki so značilni za stratosfero in nimajo s našimi zračnimi toki nobene zve* ze. I>a-ll Je v stratosferi še kaj kužnih klic. je danea še nepojasnjeno vprašanje. Pojasniti ga bo mogoče ob bodočih (lolotih v stratosferne višine, kakor tudi s registrirnimi baloni, ki dobe posebno električno srkalno pripravo s filtrom Iz oljnega papirja. Kakšen praktični pomen imajo Proctorjevi eksperimenti? Za • sedaj je o tem še pneagodaj govoriti, Vsekakor pa utegnejo pokopati idejo ozručnih sanatori-jev. fte važnejše pa lahko postane odkritje |mtl. po katerih se širijo kužne klice od dežele do dežele, fteb!iimi lovilmini aparaturami Izvršil celo vr»to |>ole tov, da dož*ne dokončno, kako bi bilo z idejo »analorijev v visokem ozračju, o katerih so Menjali že ra/ni izumitelji, misleč, da se mora nekj« v višini končati kraljestvo nevarnih klic. Proc-t<#rjrvo letalo je Itf/elo S hitrostjo milj fia uro kr aparatura, ■ katero je lovil bakterije, <*•>• stoji v glavnem iz lijak«, ki Je iiam«»Š4«fi trn k ril ^'letala t«r ima filter it iiljiiateg« (Mtpirja Ta lijak vsrkava najmanjša klice pod vplivom velik« brzin« klala. SVARILO VSEM CHATEUEM "Flu" je tulm' in pljučnica ji je za petami! filavtin ravnanj« R«lr«v»(vwnlh una I«mii»«h*»ll» J« |M,ln-l»nu, kar notranjo nalealjlvirst >a laiku odfi^ti a aunsajiml i»i»i»a»a«-ijaml, Trinerjevo Grenko Vino )« tlaOt fiot r•«!»»»<; i
  • ■lota fcjar •« »loiajo tfllvtaa gt-rml iS • tiufl. (hl|oav| tflavufool, ojata vsi iliUm m «a laatrali |»«l nadaljnji* m i nM|i*« ta« prijarnlj* vr«**Mra, uata« nit«* v pottaljl la poklitita nlrsvnlka lak««j t . Trifiarjavo gi«nko vlno |«iv»od po gnano i* n« lat, a« prtporota o«| mii-.tfih »«W«vnik'rt, kar Vadn vrad* rto»fi it^ga v•«4>ina. Ako oi val «li avnit nr tava. tadaj naj kar (i,** nam »n diae^vnlja ma l*mm» |a>v ■tati n)fira tormahn. la fi praprl-Nt m**. V vt*h Irkamsh. Joaav^ Tri/ta« Lat v.. I«I4«I tf. A al. Igu. I A»*-. CliMaa«, lil« —(A4v.š PROiVBTA IVIA I 1 SOČUTEN ROMAN videzno tudi £iato ozdravi, ustavlja v na« svoje sledove. V enem ; 11 -J — t Sin je ostal doma, njeno srce se je umirilo, a njena miael je nepremično obstaTa pred dogodkom in ga ni mogla doumeti. ' — Smejal se je, grozil .. . — Dobro, mati! — je odločno dejal Pavel. — Daj, da pobereva to . . . "Mater" jo je imenovsl in tikal jo je le t%_ daj. kadar sta si bila blizu. Sklonila se je k njemu, pogledala mu v obraz in ga potihoma vprašala: — Ali so te razftalili, kaj? . . . _ Da! — je odgovoril Pavel. — To je zoprno — to je težko! . . . BoljAe bi bilo ž njimi .. . Zazdelo se ji je, da *o mu solze stopile v oči, in da ga potolaii, ker je čutila njegovo bol, je dejala: — Kar potrpi ... saj te vzemo seboj! ... — Seveda me vzemo! — je odgovoril. Nekaj časa je mati molčala, potem pa je žalostno pripomnila: — Kakšen si, Paša, ti neusmiljeni! Namesto da bi me potolažil . . . Sama govorim straAno, a tvoje besede so fte Htrainejfte. . Ozrl se je na njo in tiho spregovoril: — Ne razumem te, mama! Ne morem lagati . . . Sprijazniti se mora* s tem. Mati j« vzdihnila in nekaj trenotkov molčala; potem pa je zadržujoč svoj strah dejala: — Ali zdaj mučijo ljudi? Telo jim trgajo in kosti jim lomijo ... Ne gre mi iz misli ... PaAa, moj miljenec, straAno je!. . . — DuAo trgajo, ne mi zdi, a ne telesa . . . Hujše je — če zgrabijo duAo s svojimi blatnimi rokami . . . XI. Drugi dan se j« izvedelo, da so zaprli Buki-na, Samojlova, Somova in Ae petero drugih. Zvečer je pritekel Fjodja Marin — tudi pri nJem se Je vrAila hlAna preiskava — in, zadovoljen sam s seboj, se je čutil junaka. — Ali si se bal, Fjodja? — ga je vpraiala mati. Prebledel je, lica so se mu poostrila in nosnice so mu zatrepetale. — Bal sem se, da me častnik udari! Ta tolsti črnobradec s kosmatimi prsti in s črnim Ačipalnikom na nosu — kakor da bi bil brez oči. Drl s« Je in teptal z nogami! V ječi da zgnijem, je dejal! ... A mene niso tepli nikoli, ne oče, ne mati; ker sem edinec, so me radi imeli. Vse pretepajo, a mene niso nikoli . . . Za hip je sklenil oči, stisnil ustni, s spretno kretnjo si je uradll lase na glavi, gledal Pavla z zardelimi očmi in dejal: — Ce me kdo udari . . . zakadim se vanj kakor nož . . . Z zobmi ga ogrizem . . . če tudi me ubijejo! ... — Tenki, Aibki mladič! — je vzkliknila mati. — Kako pa mlalii zoper druge? Ko je odftel, je mati dejala Pavlu: — Prvi pogine med vstml! . .. Pavel je molčal. Cez nekaj minut so se duri v kuhinjo leno odprle in vstopil Je Ribin. — Dober dan! — Je smehljaje pozdravil. — 2e spet sem tu. Snoči so me privlekli, danes — sem priAel sam! — Krepko je stisnil Pavlu roko, prijel mater za rame in vpraAal: — Ali bo kaj čaja? Pavel j« molče opazoval njegov rjavi in široki obraz z gosto, črno brado In'temnimi očmi. V mirnem pogledu se je svetilo nekaj značilnega in vsa njegova krepka postava se je (»dlikovala po trdni gotovosti. Mati je odAla v kuhinjo pristavit samovar. Ribin je sedel, pogladil si brado in razpoloživši komolce po mizi je Pavla mračno pogledal. — Torej! — je dejal, kakor da bi nadaljeval prekinjen razgovor. — Odkrito moram govoriti s teboj. Dolgo sem te opazoval, preden sem prišel. Soseda sva skoraj, in vidim, da prihaja k tebi mnogo ljudi, a pijančevanja in brezobrazja ni. To je prva — stvar. Ce pa ne pljančujejo, zbujajo takoj pozornost — kaj je takega? Glej, zato bodem vse v oči, ker živim tiho, sam zase . . . Besede so mu tekle težko, ampak neprisiljeno, iz njih je zvenel ton, zbujajoč zaupanje do tega Človeka. — Tako torej. Vsi govore o tebi. Moji gospodarji te imenujejo krivoverca — ker ne hodiš v cerkev. Tudi jaz ne hodim. Potem so se pojavili listki, ti letaki ... Ali si si jih ti izmislil? — Jaz! — je odgovoril Pavel, ne da bi trenil z očesom. Tudi Ribin mu je nepremično gledal v obraz. — Tudi ti! — je urno vzkliknila mati in se ozrla v izbo. — Ne samo ti . . . Pavel se je naumehnil. Ribin tudi. — Tako! — je dejal. Mati je glasno srkala zrak skozi nos in odšla nekoliko užaljena, da nista opazila njenih besed. — Letaki so dobro zamišljeni . . . Ljudi vznemirjajo . . . Devetnajst jih je bilo? — Devetnajst! — je odgovoril Pavel. — Potem sem vse prečital! Tako. Nekaj je v njih nerazumljivega, nepotrebnega . . . no, kadar človek mnogo govori, mu ni za deset besedi nič . . . Ribin se je zasmejal, njegovi zobje so bili beli in krepki. — Potem pa hišna preiskava. Ta me je za vas pridobila . .. Ti, Malorus in Nikolaj — vsi ste se izkazali . . . Ker ni zadel na pravo besedo, je obmolknil, pogledal skozi okno in bobnal s prstmi po mizi. — Razodel i ste, kaj hočete. Gospodje, vi delajte svojo stvar, a mi bomo delali svojo. Malorus je tudi dober deček. Časi slišim, kako govori v tovarni, in si mislima— temu nI nihče kos, samo smrt ga bo ugnala."'"Mož trdih kit! Veruj mi, Pavel! — Verjamem! — je dejal Pavel in prikimal z glavo. — Torej tako. Glej — štirideset let sem star, dvakrat toliko kot ti, dvajsetkrat več sem videl. Tri leta sem bil pri vojakih, dvakrat sem bil oženjen, ena je umrla, drugo sem pa spodil. Na Kavkazu sem bil, duhoborce poztiam ... ti ne. premagujejo življenja, ne, ne! . Mati je željno poslušala njegove krepke besede, prijetno ji je bilo videti, da je prišel k njenemu sinu starejši človek in govoril ž njim kakor pri izpovedi. Ampak zdelo se ji je, da Pavel precej suho občuje z gostom, in da omehča to občevanje, je vprašala Ribina: — Ali želite kaj jesti, Mihajlo Ivanovič? — Hvala vam, matil Sem te večerjal. Ta--ko torej, Paval, ti misliš, da se življenje ne vrši po zakonih? * r Pavel je vstal in položivši roke na hrbet je začel hoditi po Izbi gorindol. — Točno se vrši! — Je dejal. Glejte, do-vedlo vas je k mani z odkrito dušo. Polagoma nas, ki vse iivljenje delamo, združuje. Krivično in težko Je za nas, ampak samo nam odpira oči za svoj grenki smisel, samo kaže človeku, kako more pospešiti njegov tok. (Daljs prihodnjič.) Kako učakaš sto lot? * V vseh časih so se ljudje ba-vlli s skrivnostjo življenja in iskali zanesljivih navodil za šlv-IjenJe v načinu in običajih onih Hovmtnikov, ki so dosegli pozne dneve, da bi potem |k> njih stopinjah do*|teli tudi nami na vrh leatve. Bili pa so vedno razočarani. ker *o nauki, posneti Iz teh življenjepisov, bili močno različni in često l>ai nasprotni. Preden ne Hpl«»h spuščamo v tako neenoatavna razglabljanja, moramo pred vnem ugotoviti, da-li je vest o takih silnih «ta* rostih, kakor so jih neki |xx»eb-ni srečni zemljam baje doautfli, resnična. Najbližji nam je pri« mrr Zar<>-age. ki Je šele pred kratkim zspuNtil našo »olzno dolino. Zanj pravijo, da Je bil utar ICO let, Ni |mi imel nolienih dokazov,.da bi avoje trditve tudi lahko (»odprl. Vedno, kadar čuje-mo o kak »m neverjetni atarosti, yre običajno ta ljudi; ki so ži veli bodisi v daljnih čanlh in zato njihove ataroati ni mogoče niti preinkati niti ugotoviti, ali pa so ae rodili v takih krajih, kakor • na* aga, da ljudje niso \ oditi no-l*enih zapiakov o novorojencih. Kako na^si pred«tavljamo matriko it leta I7HO v Bitlisu alf Krterumu, kjer na bi ae bil rodil naš dobrodušni aga? Prav tako ao neaadovo||,\«- sgtalbe o ram«.rtih in Indijancih ter ieat o mdfekem fakirju, ki je »< leta 19528 pri 115 letih opravljal svojo naporno službo. Iz tistih razlogov ne bo mogoče nikdar ugotoviti starosti škofa Kentigerna, ki je baje dosegel utarost 1 Hf» let, francoskega viteza Jeana Den Te m psa, ki je s '££f> leti še, kakor pravijo kro-niatl, slutil let s Krift v armadi cesarju Con rada. ter Kitajca 14-Ong-Fuja, ki je še pred kratkimi leti odrekel Zaro-agl prven-atvo v ataroatl na svetu, ker si je naštel 1H(l let. Kanad. vlada, ki je ob začetku našega veka zaradi nekih podpor preiskovala starost 421 ljudi, prijavljenih za Moletnike, je ugotovila, da jih je bilo le K2 med ivjimi res sto let starih in še med temi jih je 7A pretiravalo svoja leta. /'godbam o silni stamati 150 let in več ne gre tedaj prav nI-kaka vera. Pač pa povnamo vsi »tare ljudi, morda kdo izmed nas celo takega, ki Je star nad sto ■to let. Rečemo |ta lahko, da so taki ljudje danes pogoatejšl, nego *> bili v prejšnjih čanih. Tako prihajamo do problema, aH Je m21 na 50 let in je od tedaj še bolj zrastla. Ir-ving Fisher pravi, da se bo dvignila na 80 let, ko bomo šteli leto 2000. Ce bomo dosegli to številko za povprečno človeško starost, bo med nami mnotfo stoletnikov. Vsekakor lepi izgledi za naše vnuke. PONDEUEK, 4. FEBRTtApm —Federated }'icturft. Zvezna senatorja William E. Borah (desno) in Burton i Wheeler v živahnem pomenku. V\viES l)E\T\/ * OFFICE ' ŽE 14 LIST V SREDIŠČU MESTA. Mi sukati: Zabavja, zlata krtaa la May CENE ZBLO ZMERNE. Urudne ur«: 8:80 do 8:80 T»l. Harriaon 0781 SLOVENSKA NARODNA PODPd NA JEDNOTA izdala svoje publikacije in ic naš no list Proaveta la koristi, ter p trebno agitacijo svojih druiUv | članstva in ss propagando avojik I dej. Nikakor pa ne za propapti drugih podpornih organizacij. V« ka organizacija ima običajno a*J glasilo. Torej agitatoritni dopisi naznanila drugih podpornih orgaia eij in njih druitev naj se ne poiiij^ listu Proaveta. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepo 10. redne konvencije se lahko naroči na list Prometa in yd šteje eden, dva, tri, štiri ali pet'tlanor iz ene druiine k eni naročnini. Lk Proaveta stane za Tse enako, za člane ali nečlane $6.00 za eno letno sani nlno. Ker pa Člani že plačajo pri asesmentu $1.20 za tednik, se jim topil šteje k naročnini. Torej aedaj ni Tzroka, reči, da Je list predrar ta člaa S. N. P. J. Liat Prosveta Je vaša lastnina in gotoro je ▼ vsaki družini oekh ki bi rad čital liat vaak dan. Cena listu Prosveta Je: Za Cicsro in Chicago Je.....S7J 1 tednik in................U 2 tednika in...............U S tednike in.............. U 4 tednike in...............U 5 tednikov in..............II ........$9.00 Za Zdrui. država in Kanado $6.00 1 tednik in................ 4.80 2 tednika in...............8.60 S tednike in............... 2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo je.. Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrja ali Ma* Order v pismu in ai naročite Prosveto, list, ki Je vala laatnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ sli če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj liat tednik, M moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnetrf Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dolih vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo uM datum za to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Priloženo poHiljam naročnino za list Prosveto vsoto $....... Im®............................................ društva št.. Naslov .............. Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih člsnot w4 družine: 2) ... $) ... «) ... 5) ... Mesto .Čl. društva št. čl. društva št. čl. društva št. čl. društva št. Država Nov naročnik.........................Star naročnik. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA L0RAIN HOTEL John lliher. Ia«tnik .124 Oh i« Str.. John»to»n. Pa. Rojakom naanapjam, da Je soprt otvorjena na*a