Belgrajčan dviga od rttskih beguncev zako- pane zaklade. Mnogo Rusov, ki so po zmagi boljševiška revolucije ebežali ii Rusije, je eakopalo ipred pobegom dragocecanosti v :trd_Mxin upa-J nju, da ee bodo vrnili. čez nekaj let in dvig-^ nili eami skrite zaklade. Ta up se jim ni izjpolnil. V sedanjem položa;ju je za te begun-' :e samo en izhod, da ¦ešijo vsaj del zakladov: poslati morajo v Rusijo posredovalca, kateri zanje dvigne zakopane dragocenosti. Seveda odpade na prvotne lastnike le nainaten del. Sovjetska država zahteva zase 75% vseJi na ruskih tleh najd&nib vrednosti, med tem ko pripade najditelju 25%. V Parizu izhajajoči časopia »Ilustrovana Rusi> ja« poroča, da živl mož, ki se bavi poklicno z dviganjem zakopanih ruskih zakladov. Gre za Belgrajčana Milana Markovi5a,| ki je bival v Rusiji že prwl vojno in ima med riiskimi begunci mnogo znancev. Izseljenci mu dzročijo natančne načrte, kje ravno se nabajajo zakladi pod zemljo. S temi načrti se vozi Markovič v Rusijo in odkriva pred letii zemlji zaupano. Od 25%, katere mu prepustijo sovjrti od dvignjenega, obdi-ži en del zase, drugi pripade lastnikom. Pri iskanju zakopanih zakladov je doživel Markovič marsikaj zanimivega. Kljub načrtom je tolikokrat največja težava, zadeti na pravo mesto. Mnogo zaukopanlh dragocenosti je bi lo dzkopanib od nspo klicanih. Vs&kakor ji pa posel stikanja zi skritimi zakladi za Markoviča dobičkanosen, eacer se ne bl ukvarjal s tam opravilom že leta hi leta.