DVIGA X LETO I GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1972 Akcijski program Osnovna organizacija ZK Jelovica je na zadnjih dveh sestankih sprejela več sklepov, ki naj v bodoče veljajo pri njenem delu. Poleg tega pa tudi konkreten akcijski program dela do maja 1973. Praksa je namreč pokazala, da je veliko bolj primerno sprejemati akcijske programe za krajša razdobja, ker so veliko bolj \ aktualni. Akcijski program za prihodnje pol leta nalaga osnovni organizaciji sodelovanje pri obravnavanju in reševanju naslednjih problemov: 1. Pridobivanje stanovanj in kreditiranje stanovanjske izgradnje. Glede na izredno pomanjkanje delavcev v neposredni proizvodnji bo v prihodnje treba poseči tudi po možnostih za hitrejšo pridobitev stanovanj oziroma kreditov za to kategorijo zaposlenih. Podjetje je sicer v zadnjem letu že vodilo pozitivno politiko pri dodeljevanju lastnih izpraznjenih stanovanj, kjer so imeli prednost delavci z nižjimi osebnimi dohodki. 2. Realizacija ustavnih dopolnil je v prihodnje ena izmed pomembnih nalog, ki jih morajo strokovne službe skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja uveljaviti v podjetju. Leta 1973 moramo začeti z razčiščenimi koncepti in točnim načrtom za ustanovitev posameznih temeljnih organizacij združenega dela. 3. Sodelovanje pri sprejemanju letnega gospodarskega načrta, ki bi moral v bodoče bolj upoštevati dejanske možnosti v podjetju (število zaposlenih in razpoložljiva obratna sredstva) kot tudi razmere v gospodarstvu (zakoni proti nelikvidnosti). 4. Zaključni račun je eden izmed najbolj pomembnih aktov v podjetju, ki naj ne bi rabil samo za ugotavljanje materialnega stanja, ampak tudi za ocenjevanje uspešnosti strokovnih služb. 5. Pomoč pri oživitvi dela mladinske organizacije je ponovno potrebna. Kljub uspešnemu začetku dela mladinske organizacije v preteklem letu pa je le-ta osnovne org. Z K zopet zapadla v popolno mrtvilo. Visok odstotek mladih delavcev v podjetju nas obvezuje, da ponovno skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pomagamo pri njeni ponovni oživitvi. 6. Aktivna udeležba pri izbiri kandidatov za samoupravne organe. 7. Tekoče poslovanje podjetja — periodični obračuni in pomembnejše poslovne spremembe med letom. Tak naj bi bil v kratkem program dela osnovne organizacije, s čemer pa seveda ni rečeno, da zaradi pomembnosti ne bo prišel na dnevni red tudi kakšen drug problem. V akcijski program ni vnešeno izobraževanje. Ta program je osnovna organizacija sprejela že prej in ga skoraj polovico že izpolnila. Pri tem naj omenim to, da so predavanja in razprave v okviru izobraževalnega programa javne in da so nanje vabljeni z objavami na oglasnih deskah tudi drugi člani kolektiva. Med pomembnejšimi sklepi predzadnje seje OO ZK je tudi sklep o sodelovanju osnovne organizacije pri pomembnejših kadrovskih spremembah. Kadrovska politika predvsem glede vodilnih in vodstvenih delavcev je namreč že eden izmed ključnih vzvodov v podjetju. Da bo kadrovanje v bodoče v skladu s strokovnimi, družbenopolitičnimi in moralnimi normami, sta odgovorna generalni direktor in direktor splošnega sektorja, ki naj se pri izdelavi predlogov posvetujeta tudi z družbenopolitičnimi organizacijami. Nadalje bomo v prihodnje bolj aktivirali vlogo političnega aktiva podjetja, ki naj sodeluje pri vseh pomembnejših odločitvah v podjetju. Ta dva sklepa imata trajnejši značaj ter je od njunih doslednih uresničevanj v veliki meri odvisna učinkovitost osnovne organizacije ZK. Franc šifkovič, dipl. oec. Družbenopolitične organizacije, uprava podjetja in uredniški odbor glasila Jelovica želijo delovnemu kolektivu in vsem poslovnim partnerjem obilo delovnih uspehov v letu 1973 Izvoljeni člani sveta delovne enote Zaradi reorganizacije delovne enote montažni objekti so bile 4. decembra v tej enoti nadomestne volitve za člane sveta. Za člane sveta je bilo od 16 predlaganih kandidatov izvoljenih 9, in sicer: Jože Gaber, monter; Viktor Golob, vozač viličarja; Alojz Igličar, skladiščnik; Pavel Mrak, vodja montaže; Franc Brelih, monter; Viktor Šinko, skladiščnik; Milan Križaj, prodajni referent; Stanka Dolenc, formalna razrezovalka in Vinko Krvina, monter. Izvoljenim članom čestitamo in jim želimo mnogo uspeha. Franc Pavlin Izvolili smo Glede na to, da je potekel mandat članom sindikalnih pododborov, so bili novembra na zborih delovnih ljudi izvoljeni novi člani, in sicer za: Obrate Stari dvor in upra- vo: Franc Jenko, Jože Dolenc, Franc Gaber, Jože špiček, Bariča Kukec, Polde Kržišnik, Janez Podgoršek, Marica Držaj, Maks Platiša, Branko Medja, dipl. ing. in Marija Frelih. Obrat montažni objekti: Drago Jemc, dipl. ing., Jože Žontar, Jože Okorn, Franc Avguštin in Aleksander Sto-janovski. Obrat Sovodenj: Stane Kavčič, Mirko Primožič in Urban Gantar. Obrat Gorenja vas: Janez Bozovičar, Jože Oblak in Alojz Frelih. Obrat Kranj: Peter Mubi, Anica Prezelj in Rok Jalovec. Obrat Preddvor: Miha Logar, Tone Roblek, Francka Tičar, Angelca Lombar in Manca Roblek. Na zborih delovnih ljudi je bilo izvoljenih tudi 110 delegatov, ki bodo zastopali člane kolektiva na sindikalni konferenci podjetja, ki bo predvidoma januarja 1973. Franc Gaber Srednjeročni program stanovanjske graditve občine Škofja Loka Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je v petek, 1. decembra, razpravljalo o tem programu in se kot partner v samoupravnem dogovoru vključuje V oblikovanje politike stanovanjskega gospodarstva v občini. Prav tako vlogo naj bi prevzele tudi sindikalne organizacije po gospodarskih organizacijah. Izvršni odbori naj bi z vsemi drugimi organizacijami razpravljali o tem programu. Program zajema obdobje 1973—1976. Razen tega obsega še obdobje do leta 2000. Iz analize v tem programu je razvidno, da že sedaj na območju občine manjka okrog 1000 stanovanj. Vsi, ki smo sodelovali v razpravi, smo bili enotni, da bo nujno potrebno začeti temeljito akcijo, kako najhitreje zgraditi čim več stanovanj, ker hitra rast industrije v občini terja nove zaposlitve v vseh gospodarskih organizacijah. Ker pa delavcev ne bomo več dobili na območju občine, bo treba delavce dobiti od drugod in seveda zanje zgraditi tudi stanovanja. V razpravi okrog srednjeročnega programa stanovanjske graditve smo sklenili, da bi se moral v naslednjih letih povečati najmanjši odstotek vlaganja za stanovanjsko graditev. Gospodarske organizacije in tudi druge naj bi odvajale v sklad v letih 1973 6%, 1974 6%, 1975 6%, 1976 6%. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj naj bi organizacije združenega dela, druge organizacije in družbene skupnosti ter občinski sindikalni svet iz načela vzajemnosti in solidarnosti podpisal samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Skupen akt samoupravnega sporazuma naj bi vseboval osnovne pogoje, merila in kriterije, s katerimi usklajujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze in pravice o izločanju, usmerjanju ih združevanju sredstev za stanovanjske potrebe. Tako zbrana sredstva upravlja in z njimi razpolaga posebni zbor vlagateljev. Zbor vlagateljev naj bi štel najmanj 13 članov, ki jih imenuje občinska skupščina na predlog občinskega sindikalnega sveta. Najmanj 70% članov zbora vlagateljev mora biti iz organizacij, ki so tak sporazum podpisale. V okviru srednjeročnega programa stanovanjske graditve naj bi se formiral tudi solidarnostni sklad, v katerega bi prispevali vsi podpisniki samoupravnega sporazuma del sredstev, zbranih za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva bi upravljal zgoraj omenjeni organ. Ta sredstva naj bi bila v višini 30% zbranih sredstev od 6% vlaganja, računano od skupnega zneska sredstev, iz katerih se plačujejo prispevki iz osebnih dohodkov. Predsedstvo sindikalnega sveta je sprejelo tak sklep in ga predlaga vsem gospodarskim organizacijam v sprejem. Prav tako naj bi se del sredstev namenjenih za stanovanjsko gradnjo združeval v okviru samoupravnega sporazuma. Višina tega dela sredstev naj bi bila 20 % od 6% vloženih sredstev. Gospodarskim organizacijam naj bi torej ostalo 50 % od vloženih vsakoletnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, seveda če bo gospodarska organizacija podpisala predlagani predlog občinskega sindikalnega sveta. Gospodarska organizacija lahko določi tudi višji odstotek od sklenjenega po samoupravnem sporazumu, če ugotovi, da so v podjetju potrebe po stanovanjih velike. To se kaže v podjetju že več let in bo v prihodnjih letih ta problem še bolj pereč. Nujno bomo morali več graditi, ker nam pri- manjkuje delavcev in pa tudi zato, ker imamo že sedaj prek 200 mladih članov kolektiva, ki bodo potrebovali stanovanja, ko si bodo ustvarjali družine. Samoupravni organi bodo morali zelo trezno in premišljeno razpolagati in odločati, kam usmeriti sredstva in koliko, da bodo najbolj ekonomično naložena. Mislim, da bo treba pri sedanji gradnji stanovanj marsikaj spremeniti, tako pri blokovski kot tudi pri montažni gradnji. Vsi vemo, da je blokovska gradnja zelo draga, prav tako tudi montažna in da taka stanovanja niso dostopna delavcem z nižjimi osebnimi dohodki. Prav tako bi bilo nujno potrebno spremeniti politiko kreditiranja v bankah in tudi interne pravilnike v podjetju, ki urejajo stanovanjsko politiko. Podjetja, ki bi v bodoče gradila stanovanja, ne bi smela iskati velikih dobičkov. Doseči bi morali tudi to, da se material, ki je potreben za gradnjo stanovanj, oprosti raznih obdavčitev in prometnega davka. Oprostitve naj bi bila deležna samo taka podjetja, ki bi gradila stanovanja iz solidarnostnega stanovanjskega sklada za stare, onemogle, mladim družinam v pomoč in vsem, ki imajo nizke osebne dohodke. Izmera hlodovine na obratu Cerklje Kolikor se ne bo spremenila taka draga gradnja v družbeni lasti, potem tudi nima smisla, da bi gospodarska organizacija podpisala samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Uspeti moramo, da bo blokovska in montažna gradnja cenejša od privatne. Potem ne bo več tako velikega pri-tiska po gradbenih parcelah za privatno gradnjo. Kaj se dogaja sedaj? Vsa družbena gradnja se odvija na najlepših obdelovalnih površinah. Tudi v bodoče ne bo drugače, če pogledamo samo na komplekse na Trati, ki bi se v prihodnjih letih pozidali. Odločiti se moramo, kakšna naj bi bila osnovna politika v bodoče. Koliko bi bilo blokovske gradnje, mon- tažne ali privatne, v strnjenih naseljih ali drugod. Podjetje se bo moralo odločiti za varianto, da bo s svojimi sredstvi, ki jih bo odvajalo v sklad, rešilo čim-več svojih problemov. Predlagam, da vse organizacije v podjetju o tem temeljito razpravljajo in da samoupravni organi v tem mesecu sprejmejo odločitve o predlaganem odstotku vlaganja v stanovanjski sklad. Ta odločitev bo potrebna v podjetju tudi zaradi sestave gospodarskega plana za leto 1973. Prav tako menim, da bi se v podjetju morali odločiti za višji odstotek od najnižjega. Ker le s tem bomo imeli zagotovljena sredstva za tako perečo stanovanjsko problematiko v podjetju. Franc Gaber Letošnje letovanje V letošnji poletni sezoni so naši delavci lahko letovali v Pulju, Strunjanu, Novigradu in na Rabu. V teh krajih imamo letovanje organizirano že več let, le na Rabu je bilo letos prvič. V Pulju je letovalo 121 članov kolektiva in 210 njihovih svojcev ter 23 članov kolektiva, ki smo jih poslali na letovanje na priporočilo obratnega zdravnika. Razen tega je bilo tudi 15 delavcev iz drugih podjetij. Skupaj 369 delavcev z 2688 prenočitvami. V Strunjanu je letovalo 64 članov kolektiva s 117 svojci ter 15 delavcev drugih podjetij. Skupaj 196 delavcev s 1288 prenočitvami. V Novigradu, kjer smo imeli najmanjše zmogljivosti, je letovalo 26 članov kolektiva, 53 njihovih družinskih članov ter 2 druga delavca. Skupaj 81 delavcev s 526 prenočitvami. Na Rabu, kjer smo letos letovanje organizirali prvič, je bila udeležba sorazmerno zadovoljiva, saj je letovalo 36 članov in 75 njihovih svojcev ter 3 drugi delavci. Skupaj 114 oseb z 994 prenočitvami. 96 članov kolektiva in 111 njihovih svojcev pa je letovalo po svoji želji v drugih krajih. V vseh omenjenih krajih je torej letovalo 343 članov našega kolektiva, 23 članov kolektiva zaradi zdravstvenih razlogov, 566 družinskih članov in 35 drugih delavcev. Skupaj je letos letovalo 967 delavcev, prenočitev pa je bilo 6857. čcjjrav so številke dokaj zadovoljive, nas to v prihodnjem letu ne sme uspavati. Iskati moramo še boljše in privlačnejše načine, da bi k letovanju v prihodnjem letu pritegnili še večje število naših delavcev in njihovih svojcev. Saj si prav na letnem dopustu naberemo novih moči za delovne naloge, ki nas čakajo med letom. Valerija Žakelj LETOVANJE ČLANOV KOLEKTIVA V LETU 1972 Pulj Strunjan Rab Novigrad Drugod Skupaj člani kolektiva 121 64 36 26 96 343 do 5 let 39 17 8 5 44 113 od 5 do 10 let 17 6 4 5 18 50 od 10 do 15 let 14 10 10 1 16 51 nad 15 let 51 31 14 15 18 129 Zdravstveno letovanje 23 — — — — 23 Svojci s pravico regresa 118 71 48 39 111 387 Svojci brez pravice regresa 92 46 27 14 — 179 Drugi delavci 15 15 3 2 — 35 Skupno število letovanj 369 196 114 81 207 967 Predstavljamo vam ANTON OMAN, inženir 1. V podjetju sem zaposlen 22 let na delovnem mestu ob-ratovodja obrata oken in notranjih vrat. Za vsebinsko dopolnitev našega časopisa vam bomo v bodoče predstavljali posamezne člane kolektiva. Razen tega bomo izbranim delavcem zastavljali nekaj vprašanj iz problematike podjetja. Odgovore na zastavljena vprašanja vam posredujemo v tej številki časopisa. Za to številko smo delavcem zastavili naslednja vprašanja: 1. Koliko časa ste zaposleni v podjetju in na kakšnem delovnem mestu? 2. Kaj predlagate za boljše poslovanje v vaši enoti in v podjetju kot celoti? 3. Kaj pričakujete z ustanavljanjem TOZD v podjetju? 4. Kakšna se vam zdi vsebina in oblika našega glasila. Kaj pogrešate v glasilu? 5. Kaj želite svojim sodelavcem in kolektivu v letu 1973? Uredniški odbor 4. Oblika našega glasila je na primerni višini. Informiranje kolektiva je prepočasno in nepopolno. Majhno število dopisnikov je po mojem mišljenju zaradi tega, ker se članki vsebinsko preveč korigirajo. Zaradi tega je že marsikdo prenehal pisati članke za časopis. 5. Čimprej plasirati nove proizvode na tržišče, zagotoviti večjo akumulacijo, ket le-tako bomo povečali osebne dohodke zaposlenih in sklade podjetja. Želim si več iskrenega sodelovanja, kar bo vsekakor pripomoglo k dobremu počutju v kolektivu. TOMAŽ PETERNEL, inženir 1. V podjetju sem 16 let in delam kot obratovodja obrata montažnih objektov. 2. Za boljše poslovanje v obratu bi bila potrebna večja delovna disciplina tako pri delavcih v strokovnih službah kot pri delavcih v proizvod- 2. V celotnem podjetju, ka- nji. Prodaja montažnih hiš kor tudi v samem: pa bi morala biti v vseh ob- a) obratu je nujno potreb- 'ikah’ tu.f ne^a),iz™' ka> no zmanjšat vse stroške, ki Precejšen del dohodka po-J v i „ berejo prav servisi zaradi re- vplivajo na slab rezultat v ,. .. . c. v . .. , j- *• n klamacij pri finaliziranih de- podjetju. Potrebno bo napra- J * viti program, kako naj se 1 * i.iiinlinio mi,hi. li m iii Podjetje kot celota pa bi boljše poslovalo, če bi se povečala osebna odgovornost — delovna odgovornost predvsem vodilnih in vodstvenih delavcev, boljša obveščenost kolektiva in seveda večja delovna zavest slehernega člana kolektiva. 3. Centralistično samoupravljanje se bo decentraliziralo, dohodek bo ostal tam, kjer se ustvari, zato želim, da se zamisel o ustanovitvi temeljne organizacije v naši delovni enoti čimprej uresniči. 4. Oblika je v redu, vsebinsko pa pogrešam več konkretne problematike tako celotnega podjetja, posebno pa problematike obratov. Zdi se mi, da je premalo prispevkov od neposrednih proizvajalcev oz. jih sploh ni. Odboru za informacije in tisk predlagam, da zainteresira za prispevke čimveč neposrednih proizvajalcev, saj po mojem mnenju poznajo največ problemov. 5. Veliko delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva. FRANC TIČAR, delovodja Kranj 1. V podjetju sem zaposlen 19 let in delam kot obratovodja obrata Kranj. 2. Celotna problematika v podjetju mi je premalo po- b) Izboljša naj se tehnologija, za kar naj se čimprej uredijo še neurejena delovna mesta. c) Pri problemih operativnega značaja naj v bodoče odgovorne osebe ukrepajo hitreje. d) Nagrajevanje po delu je premalo stimulativno. e) Vsa ročna dela naj bi se mehanizirala, s čimer bi se zmanjšala obratna režija. 3. S formiranjem TOZD bi vsekakor dosegli boljše rezultate gospodarjenja, ker bi delavci imeli boljši pregled nad uspehi gospodarjenja in bi tako lahko sprejemali tudi ustrezne ukrepe. Organizacijsko pa bo nujno TOZD realizirati do končne faze, da ne bo ostalo samo na papirju. 4. Oblika našega glasila je po mojem mišljenju dobra. Premalo pa se obravnava problematika podjetja kot celote in problematika posameznih obratov. Informacije o raznih poslovnih odločitvah so največkrat obratom posredovane prekasno, kar povzroča nezadovoljstvo med delavci v obratu. 5. V letu 1973 želim svojim sodelavcem čimbolj še uspehe pri njihovem delu, zboljšati bi se morali medsebojni odnosi. Pričakujem več sodelovanja, več ustvarjenega dohodka, s tem pa tudi boljše življenjske pogoje zaposlenih. JANEZ UMNIK, lesni tehnik 1. V podjetju sem zaposlen 14 let in delam kot obratovodja obrata Preddvor. 2. Zaradi nepravočasne dobave materiala so delavci obrata brez dela. V zvezi s tem predlagam naslednje: a) Boljšo oskrbo z repro-materialom. b) Potrebno bi bilo razmisliti o modernizaciji žage in celotnega obrata. c) Urediti v obratu prepotrebne sanitarije in garderobe. d) Vodstveni kader naj bi v bodoče tekoče spremljal problematiko proizvodnje in prodaje. e) Ukrepi naj bi bili hitrejši, kar bi imelo večji učinek. Opažam premalo povezave med vodilnim kadrom in obratom. Razni podatki (primer kalkulacije), ki so dostavljeni obratu, so večkrat nerealni, kar vpliva na nejasnost poslovnih rezultatov. 3. Od formiranja TOZD pričakujem boljši pregled nad poslovanjem in organizacijo po delovnih enotah. Povečala se bo možnost za hitro ukrepanje in saniranje posameznih problemov. Ustanavljanje TOZD ne bi smelo ostati na sredi poti, ker v tem primeru ne bo zaželenega efekta. 4. Vsebinsko in oblikovno je časopis precej izpopolnjen. Pogrešam več tekočih, vsakdanjih informacij, vseboval pa naj bi manj včasih neaktualnih člankov za podjetje. Informacije naj bi bile čim hitrejše, zaradi tega bi verjetno zmanjšali tudi število raznih sestankov. 5. Podjetje naj se stabilizira. Bolje manj obljub kolektivu, ki pa naj se uresničijo. Kolektivu želim v letu 1573 veliko uspeha. Želja imamo veliko, kaj se bo uresničilo, pa bo pokazal čas. DOSEŽENA REALIZACIJA V NOVEMBRU Grosistična prodaja od tega izvoz Maloprodaja (poslovalnice) od tega izvoz Celotna realizacija 11.048.535,40 din 1.495.135.40 din 4.234.320.40 din 675.956,80 din 15,282.855,80 din znana. Za izboljšanje poslovanja v obratu Kranj pa predlagam naslednje: a) Boljšo oskrbo z repro-materialom, kar bi zmanjšalo zastoje pri delu, s tem pa bi dosegali planske naloge. JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Jurij Zebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih Poročilo o desetmesečnem poslovanju Plan prodaje dosegamo v po desetmesečnem letošnjem obdobju s 85 %, kritje pa je zaradi nekoliko nižjih direkt. nih stroškov 2 % nad planiranim. Najugodnejša je prodaja v trgovinah, saj le-tu plan izpolnjujemo 94%, pri čemer se tudi kritje ujema s planiranim. Zaradi visoke maloprodaje je tudi kritje pri ce lotni realizaciji dokaj visoko. Indirektni stroški so na planirani ravni. Predvsem zaradi neizpolnjevanja predvidene prodaje je doseženi dobiček zelo nizek, saj dosegamo komaj slabo tretjino planiranega. Pri tem pa ugotavlja, mo, da nam po tekoči porabi dobička ostane od doseženega le še 27 %, to je 426.978 din. Realizacija po skupinah iz. delkov nam pri treh naj večjih grupah — tipska okna, montaža in senčila — daje kritje od 26 do 29 %, ki ga kot vidimo v glavnem tudi pogojuje skupno doseženo kritje. Grupa montažni objekti zajema le montažne zgradbe in weekende ter ostale montažne dele, ki jih prodajamo, medtem ko sta grupi izvoznih hiš izločeni. Proizvodnja izvoznih montažnih hiš ima celo kritje negativno (—9,7 odstotka), vendar le-to precej nadoknadimo pri montaži te skupine izdelkov. Montaža je zajeta v okviru gru. pe, kjer se kritje giblje zelo visoko. Finalizirane stanovanjske hiše za domače tržišče izkazujejo kritje okrog 25%, vendar je tu razmerje med kritjem v proizvodnji in montaži prav obratno kot pri izvoznih hišah. V grupi montaža % kritja znižujejo tudi stroški servisov tako pri hišah kot pri stavbnem pohištvu. V celoti pa, če bi gru- montaže delili na hiše in stavbno pohištvo, ugotavljamo, da je pri obeh delež kritja enak. Indirektni stroški: razen nekaterih grup stroškov, ki zaradi povečanja cen že vse leto presegajo planirane stroške, so morda izjemno visoki še dohodki iz civilno-pravne. ga delovnega razmerja, ki bi jih lahko omejili, pa morda z večjo zdravstveno zaščito znižali boleznine ter pri gru- pi: storitve IBM-centra upoštevali, da je to investicijsko vlaganje v razvoj elektronske obdelave podatkov v podjet. ju, ki ga v letošnjem planu pravzaprav nismo predvideli v okviril te skupine stroškov. Z doseženimi stroški presegamo plan, vendar sta pri tem dve grupi stroškov, katere razmejujemo (investicijsko vzdrževanje in reklame), pod planom. Smiljana Oblak Kako smo glasovali? Na referendumu za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov smo 20. novembra v našem podjetju glasovali takole: Glasovalno mesto STARI DVOR TRATA GORENJA VAS SOVODENJ KRANJ PREDDVOR PODJETJE SKUPAJ Vpisano glasovalcev Vpisanih glasovalo Glasovalo »za« Število 582 460 337 % — 79 58 število 174 117 86 % — 67 49 Število 56 52 42 % — 92 75 Število 51 49 46 % — 96 90 Število 78 69 53 % — 88 68 število 128 121 100 % — 95 77 Število 1069 868 664 % — 81 62 Če primerjamo izid glasovanja z drugimi podjetji v občini Škofja Loka vidimo, da je naše podjetje pod poprečjem v občini tako po udeležbi kot tudi po izidu glasovanja, in sicer po udeležbi za 7%, po izidu pa za 9%. Ravno tako smo pod poprečjem v skupini delavcev v celotni kranjski regiji, in sicer po udeležbi za 7%, po izidu pa za 8%. In še primerjava z našimi sosedi Predilnico in LTH. Predilnica je po udeležbi za 5% slabša, po izidu glasovanja pa za 6%, medtem ko je LTH po udeležbi za 6% boljši, po izidu pa smo si enaki. Franc Pavlin Hlodišče na obratu Preddvor - kako bo izglodalo v letu 1973? Kadrovske vesti (november 1972) NOVI SODELAVCI V obratu oken In notranjih vrat: Zdravko Kristance in Janez Potrebuješ. V obratu hladilnega pohištva — Gorenja vas: Viktor Benedik, Andreja Prosen m Janez Miklavčič. V skladiščni službi za stavbno pohištvo: Valentin Žakelj. V skladiščni službi za montažne objekte: Miro Šešek. V oddelku priprave dela: Ivanka Rant. V finančno računovodskem sektorju: Alenka Dolenc. V poslovalnicah podjetja: Olga Kron ja, Marija Hafner in Zvonimir Brežni. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI V obratu oken in notranjih vrat: Pavo Barišič, Angela Trbovc, Rudolf Godec in Franc Oter. V vzdrževalnem servisu Stari dvor: Franc Okorn in Avgust Hartman. V obratu Preddvor: Viktor Rogelj. V obratu Sovodenj: Marija Vidmar. V obratu montaž: Anica Miketič, Alojzij Kos, Branko Matko in Leopold Hafner. V oddelku priprave dela: Anton Triler. V oddelku za razvoj montažnih hiš: dipl. ing. arh. Aleksander Ažman. DELO PIONIRSKE ORGANIZACIJE NA OSNOVNI ŠOLI MATIJA VALJAVEC PREDDVOR V okviru pionirske organizacije deluje več kroikov, zato je iivljenje na naši šoli zelo razgibano. Pionirji sodelujejo v naslednjih društvih in krotkih: pevski zbor, folklorna skupina, šolsko športno društvo, planinska sekcija, klub OZN, novinarski krotek, naravoslovni krotek, recitacijski in šahovski krotek in v turističnem odseku. Najbolj delavna je bila lani folklorna skupina, saj je imela kar 15 nastopov. Junija je bil v Preddvoru festival folklornih skupin Slovenije, kjer smo sprejeli in prenočili okrog 100 mladih folkloristov. Zadnji nastop je bil novembra za dan prosvetnih delavcev v Kranju. S samostojnim nastopom pa se je folklorna skupina predstavila tudi na televiziji. Delovnemu kolektivu JELOVICE telimo pionirji osnovne šole MATIJE VALJAVCA v Preddvoru srečno in uspehov polno novo leto 1973! Pionirji osnovne šole Matije Valjavca, Preddvor ~7~ (ji KpftreK>Tw> ugfto \ Prinesel sem patentirati zobato kolo brez zob in šah, ki ga lahko igra pet šahistov hkrati.