UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 41:51

/



KLASIČNA /

Umetniška gimnazija / – plesna smer;

modul A: balet 25

0

2

2

PODRŽKA IN .

1

.

5

1



REPERTOAR



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: klasična podržka in repertoar

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: plesno ustvarjanje (280 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-klasicna-

podrzka-in-repertoar_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261630723

ISBN 978-961-03-1478-3 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt klasična podržka in repertoar za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ............................. 9

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

2. LETNIK .......................................................... 12

Repertoar .................................................... 12

Klasična podržka .......................................... 14

3. LETNIK .......................................................... 15

Repertoar .................................................... 15

Klasična podržka .......................................... 17

4. LETNIK .......................................................... 18

Repertoar .................................................... 18

Klasična podržka .......................................... 20

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 21

Opredelitev predmeta.................................. 21

PRILOGE .............................................. 22





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet klasična podržka in repertoar v programu umetniške gimnazije – plesna smer, modul A: balet nadgrajuje pridobljeno znanje pri klasičnem baletu in ga dopolnjuje z lastnim umetniškim izrazom ter interpretacijo. Predmet je razdeljen na dva dela: klasična podržka in repertoar, pri čemer je razdelitev ur za posamezni del odvisna od števila dijakov in sestave letnikov. Pri predmetu klasične podržke in repertoarja dijak spoznava repertoarno zakladnico klasičnega baleta skozi različne solistične koreografije (variacije), komorne in ansambelske odlomke. Spoznava klasične baletne variacije, s katerimi utrjuje in nadgrajuje svojo baletno tehniko. Skozi dramaturško ozadje klasičnega baleta in lika, ki ga v variaciji interpretira, dijak osmišlja gib in tehnično izvedbo koreografije združuje z umetniškim izrazom. Če so v posamezni letnik vpisani tudi fantje, lahko pri pouku klasične podržke in repertoarja izvajamo tudi elemente klasične podržke (pas de deux), ki so v baletnem repertoarju sestavni del tako ansambelskega kot solističnega plesa. Pri klasičnih podržkah se dijak seznani z osnovami plesa v dvoje, pri čemer sta plesalca v izvedbi in izrazu medsebojno soodvisna in morata za usklajeno izvedbo klasičnega pas de deux izkazati številne tehnične prvine. Učna ura poteka ob glasbeni spremljavi korepetitorja, kar pomaga pri postopnem usvajanju korakov in omogoča razvijanje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti ter celovitega baletnega doživljanja. Za končno izvedbo variacije, pas de deux ali ansambelskega plesa se stremi, da dijak odpleše na glasbeni posnetek – orkestrski posnetek.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pri predmetu dijak nadgrajuje svojo baletno tehniko, pridobljeno pri predmetu klasični balet, in osmišlja uporabnost svojega pridobljenega znanja za izvajanje klasičnih repertoarnih del, ki zahtevajo visok nivo baletne tehnike. Skozi različne klasične variacije dijak usvaja pomembne tehnične veščine in virtuozne prvine (zlasti zahtevne oblike obratov in skokov) ter razvija ekspresivnost svojega giba skozi spoznavanje različnih baletnih stilov. Seznani se z baletnimi gestami in mimiko, poglablja muzikalnost ter oblikuje svoj odrski izraz. Skozi skupinska in komorna repertoarna dela poglablja prostorsko orientacijo in zakonitosti plesa v skupini (orodja za usklajenost prostorskih formacij, ki veljajo za klasični balet), hkrati razvija tako skupinsko kot tudi individualno odgovornost za uspešno skupno odrsko upodobitev. Pri klasični podržki pridobiva znanje in veščine plesa v dvoje, ki ga zaznamujejo vodenje moškega plesalca, odzivnost plesalke, skupni dialog, vključevanje, sprejemanje in spoštljiv odnos. Preko različnih vsebin (številnih vaj za izvajanje različnih obratov in dvigov plesalk) dijak razvija moč in koordinacijo, da lahko plesalka z njegovo pomočjo uspešno izvaja elemente, ki brez pomoči soplesalca niso izvedljivi. Dijakinja razvija moč, stabilnost in zaupanje, da lahko v izvajanju plesnih gibov sledi soplesalcu. Ker je to obdobje zaznamovano s telesnimi spremembami (puberteta) tako pri fantih kot



9





4


1

:

5

1

/

/

/



pri 5 dekletih, je pomembno, da dijak in učitelj sprejmeta spremembe in se soočata z njimi. Dijak se med učnimi 202 urami uči izražanja, ozaveščanja in prepoznavanja občutkov, kar pomaga učitelju pri spodbujanju razvoja .21 dijakove osebnosti in plesa..51



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učitelj pozna dijakove sposobnosti in pri poučevanju posebno pozornost nameni izboru variacij ali ansambelskemu odlomku. Pri izboru naj bo pozoren na pravilen izbor izvirnih koreografij. Poleg tehničnih vidikov učitelj spodbuja umetniški izraz posameznega dijaka, kar vključuje interpretacijo vloge, muzikalnost in izražanje skozi gib. Pri učenju solističnih variacij je treba vsakega dijaka obravnavati skrbno in individualno. Učitelj poskrbi, da dijaku zagotovi ustrezno pripravo na nastop ter izbere primeren repertoar, ki ustreza njegovim sposobnostim ter hkrati omogoča umetniški in tehnični napredek. Po nastopu je pomembno, da učitelj da povratno informacijo in tako z dijakom analizira nastop kot del učnega procesa. Učitelj naj spodbuja dijaka k obisku plesnih predstav. Dijak tako spoznava bogastvo baletne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


1

:

5

1

/

/

/



2. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

5

1

OBVEZNO



OPIS TEME

V 2. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja, pridobljenega pri predmetu klasični balet. Na začetku šolskega leta je poudarek na utrjevanju znanja plesa na konicah prstov pri drogu in na sredini prostora (dekleta) ter izpopolnjevanju skokov (fantje). Ob učenju variacije komornega ali ansambelskega odlomka je pomembno, da dijak spozna njen širši dramaturški kontekst (celoten balet). Pomembno je poznavanje zgodovinskega, stilskega ozadja in čim širši nabor informacij za ustrezno tehnično ter umetniško izvedbo. Dijak se tekom leta spozna z različnimi solističnimi variacijami. Prav tako je pomembno, da se dijak spozna z ansambelskim odlomkom, pri čemer razvija občutek za sinhronizacijo, natančnost, timsko delo in prilagajanje dinamiki v skupini. Pri klasični podržki je poudarek predvsem na gradnji medsebojnega zaupanja dijaka in dijakinje preko različnih tehničnih prvin in elementov, ki jih stopnjujemo od statičnih do premičnih – v obratih in dvigih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak med šolskim letom izvede najmanj tri variacije ali ansambelske dele iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



REPERTOAR



CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);



(4.1.1.1 | 4.1.2.1)

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;

O: spoznava muzikalnost in orientacijo v prostoru;

O: spoznava in izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;



(1.3.5.1)

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



(3.2.1.3)



12

4

1

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.51 » izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» pri komornih in ansambelskih plesih (koreografijah) prikaže dosledno uporabo zakonitosti skupinskega

plesa in enotnost skupinske izvedbe koreografije;

» prikaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa.



TERMINI

◦ baletni repertoar ◦ variacija ◦ baletni ansambel



13





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava in uporablja elemente klasične podržke:

- entrée v paru: hoja in pokloni v duetu ter prilagoditev plesalcev na gibanje v dvoje,- prijem partnerke za pas: relevé iz V. pozicije na obe nogi ali na eno, port de bras, developpé na 90 stopinj v vseh velikih pozah,

- promenade v velikih pozah na 90 stopinj (en obrat ali dva),

- developpé - passé v vseh velikih pozah na isti nogi,

- obrati iz IV. in V. pozicije en dehors in en dedans,

- podržka partnerke za obe roki: na mestu v vseh malih in velikih pozah,- promenade v pozi attitude,

- arabesque,

- podržka z eno roko v vseh velikih pozah na mestu,

- zračna podržka (dvigovanje partnerke),

- mali skoki klasičnega baleta: assemblé, sissonne fermée, cabriole, sissonne ouverte, pas de chat in drugi,- različne kombinacije etud;



(1.1.2.1)

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev.



(3.3.3.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etudo, ki vsebuje elemente klasične podržke;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov v etudi;

» prikaže muzikalno natančnost;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira).



TERMINI

◦ podržka ◦ obrati ◦ promenade ◦ elementi klasične podržke



14





4


1

:

5

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja klasičnega baleta in znanja, pridobljenega v 2. letniku pri predmetu klasična podržka in repertoar. Dijak izpopolnjuje znanje baletnih variacij, komornega ali ansambelskega plesa. Nabor variacij, ki jih dijak izvaja, postaja tehnično zahtevnejši. Poudarek pri solističnih variacijah je v pravilnem izboru dijaku primerne variacije, ki ga spodbuja k raziskovanju lika in razvijanju umetniškega izraza. Dijak napreduje v natančnosti izvedbe v daljših oz. zahtevnejših variacijah. Pri klasični podržki nadgrajuje znanje in izvede težje elemente klasične podržke. Dijak že izvaja lažje duetne odlomke iz klasičnih baletov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak v šolskem letu izvede najmanj tri variacije ali ansambelske dele iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



REPERTOAR



CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);

O: razvija tehnično in umetniško vsebino naučenega;

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;



(1.1.4.1)

O: se uči muzikalnosti in orientacije v prostoru;

O: spoznava in izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



15

4

1

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.51 » izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» pri komornih in ansambelskih plesih (koreografijah) prikaže dosledno uporabo zakonitosti skupinskega

plesa in enotnost skupinske izvedbe koreografije;

» prikaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa;

» prikaže sposobnost umetniškega izražanja in razumevanja likov.



TERMINI

◦ variacija ◦ koreografski slog ◦ orientacija v prostoru



16





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: uporablja elemente iz 2. letnika;



(1.1.2.2)

O: spoznava in uporablja elemente klasične podržke:

- obrati en dehors in en dedans iz raznih položajev in pozicij - iz poze croisée naprej, arabesque en dehors in en dedans, iz položaja à la seconde na 90 stopinj (partnerja sta obrnjena z obrazom drug proti drugemu),- promenade v vseh velikih pozah en dehors in en dedans s prijemom za pas ali obe roki,- développé, grand rond de jambe, développé – passé v poljubno pozo naprej in nazaj s prijemom za pas ali obe roki,

- zračna podržka (iz poze na rami v poisson, obrat v zraku v V. poziciji s končanjem na demi plié in s prijemom obeh rok za pas, assemblé en tournant (let okoli partnerja), cabriole – fouetté, grand jeté entrelacé, mali dvig v pozi I. arabesque s spustom v poisson, grand jeté en tournant v pozi attitude s prijemom obeh rok za pas);

O: spoznava in izvaja odlomke duetov iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru (npr.: Labodje jezero – pas de trois iz 1. dejanja, Giselle – kmečki pas de deux iz 1. dejanja);

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev.



(2.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etudo, ki vsebuje elemente klasične podržke, ali odlomek iz duetov klasičnega baleta;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov;

» prikaže muzikalno interpretacijo;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira);

» prikaže umetniško interpretacijo odplesane etude ali odlomka iz duetov klasičnega baleta.



TERMINI

◦ zračna podržka ◦ odlomki duetov



17





4


1

:

5

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 4. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja klasičnega baleta in znanja, pridobljenega v 3. letniku pri predmetu klasična podržka in repertoar. Dijak izpopolnjuje znanje baletnih variacij, komornega ali ansambelskega plesa. Izvaja tehnično najzahtevnejše variacije iz klasičnih baletov. Poudarek je tako na tehnični natančnosti kot tudi na umetniški interpretaciji klasične baletne vloge. Skozi ples dijak prikaže različna čustvena stanja in izkaže občutljivost za glasbo. Pri klasični podržki nadgrajuje znanje in izvaja težje duetne odlomke iz klasičnih baletov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak v šolskem letu izvede najmanj tri variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



REPERTOAR



CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);

O: razvija tehnično in umetniško vsebino naučenega;

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;

O: razvija muzikalnost in orientacijo v prostoru;



(3.1.1.1)

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje);

I: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



18

4

1

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak:21.51 » izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» izkaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa;

» prikaže sposobnost umetniškega izražanja in razumevanja likov.



TERMINI

◦ variacija ◦ koreografski slog ◦ muzikalna natančnost ◦ umetniško izražanje



19





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: uporablja elemente iz 3. letnika;



(1.1.2.2)

O: spoznava in izvaja odlomke duetov iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev;

I: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede odlomek dueta iz klasičnega baleta;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov;

» izkaže muzikalno interpretacijo;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira);

» prikaže dobro umetniško interpretacijo.



TERMINI

◦ pas de deux ◦ klasični balet ◦ umetniška interpretacija



20





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.

Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. University of South Florida Press.

Balanchine G., Mason, F. (1989). 101 Stories od the Great Ballets. Anchor books, Doubleday, New York.

Au, S., Cohen, S. J. (1988). Ballet & modern dance. Thames and Hudson.



21





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 5



22