Izvajanje srednjeročnega družbenega plana
25. oktobra 1977 so zasedali zbori občinske skupščine obči-ne Ljubljana-Center in obravnavali:
-  analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana-Center za obdobje 1976-1980 v letib 1976 in 1977
-  poročilo o izvajanju štipendijske politike in štipendira-nju učencev in študentov v preteklem letu v naši občini
—  družbeni dogovor o izgradnji in financiranju kulturnega centra Ivan Cankar in ustanovitvene akte delovne organiza-cije kulturnega centra
- osnutek okvirnega programa dela skupščine Ljubljana-Center za obdobje september 1977-julij 1978
—  ter predloge: odloka o prenosu izven proračunskih sred-stev, družbenega dogovora o sanaciji Ljubljanskega gradu, sklepa za uvedbo likvidacije zavoda za počitniška letovanja.
V fazi uresničevanja
Že v samem uvodu analize izva-janja srednjeročnega družbenega plana v prvih dveh letih planskega obdobjapredlagatelji ugotavljajo, da le-ta predstavlja izhodišče za pripravo smernic za uresničeva-nje srednjeročnega družbenega plana občine v prihodnjem letu.
V globalni oceni izvajanja plana pa je preteklo obdobje označeno kot obdobje za katerega so značil-na prizadevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje družbe-noekonomskih odnosov v celot-nem združenem delu.
Začetek tega obdobja označuje
živahna javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, med-tem ko je po sprejemu celotna ak-tivnost prešla v drugo fazo izvaja-nja določil.
Ocena materialnih okvirov ra-zvoja in osnovnih tokov v družbe-ni reprodukciji za prvi dve leti izvajanja srednjeročnega družbe-nega plana je pripravljena na osnovi rezultatov poslovanja OZD v preteklem letu in prvi polovici letošnjega. S tem je ocena zasno-vana na realnih vrednostih po-membnejših razvojnih kazalcev in njihove primerjave s predvideva-nji za celotno plansko obdobje, ker najbolje ponazarja naslednji tabelarični prikaz:
Analiza obsega tudi prikaze ure-sničevanja srednjeročnega občin-skega plana na področju družbe-nih dejavnosti, prostorskega ra-zvoja, krajevnih skupnosti in družbene samozaščite in ljudske obrambe. Bralce Dogovorov bo-mo v naslednjih številkah podrob-neje seznanili z nekaterimi zak-ljučki s posameznih področij, ki jih obravnava analiza kakor tudi s smernicami za prihodnje leto.
Na družbenopolitičnem zboru se je živahna razprava razvila ob
obravnavi predloga družbenega dogovora o izgradnji in financira-nju kulturnega centra Ivana Can-karja, o katerem smo pisali v eni izmed prejšnjih številk.
Obravnavano pa je bilo tudi več-je število odgovorov na delegat-ska vprašanja, med katerimi je prav gotovo med zanimivejšimi vprašanje, ki je bilo postavljeno na 30. seji ZZD, saj si ga je sam pri sebi verjetno postavil tudi že vsak od nas. Zato v celoti objavljamo vprašanje in odgovor.
VPRAŠANJE - 30. seje ZZD, konference delegacij št. 14:
Z ozirom na novogradnjo, ki se je začela na prostoru med Metalko in hotelom Union ponovno spra-šujemo, kdaj bodo dokončane gradnje, ki so se začele na prosto-ru med Metalko in Titovo cesto ter med Metalko in blagovnico Mo-dne hiše? V tesni okolici Metalke so tri gradbene jame, od katerih sta dve v nespremenjenem stanju že vrsto let. To v precejšnji meri škodi Metalkinemu poslovnemu interesu, hkrati pa izgledu centra Ljubljane. Stanje postajaže kritič-no, zato z vso resnostjo sprašuje-mo. kje so razlogi, da se začetek gradnje ne nadaljuje, kdaj bo za-deva sanirana? Glede na to, da gradnja v krajšem (času) roku ni predvidena zahtevamo, da se jame zasujejo ln da se s tem odpravi ta nesolidni del v Ljubljani. Pri tem je mišljena posebno jama med Me-talko in Titovo cesto, o čemer smo postavili vprašanje že pred kakš-nim letom.
ODGOVOR: Oddelka za gradbe-ne in komunalne zadeve:
Kritično območje je locirano v območju plošCadi »Borisa Kraig-herja«. V tej zadevi je oddelek za gradbene in komunalne zadeve že po upravni poti prejel zahtevek Metalke, da sama zasuje odprte gradbene jame, ki motijo obisko-valce njihovih poslovnih stavb ter kazijo okolico stavb in tega dela mesta. Oddelek je po proučitvi moral tak zahtevek zavrniti, če-prav bi bilo to z ekonomskega vi-dika koristno že zaradi tega, da bi se pri izkopu gradbe jame za nov prizidek hotela Union, izkopani material po najkrajši poti nasipal v obstoječe jame. Po sporočilu Ljubljanskega investicijskega za-voda, ki je pooblaščen za vodstvo inženiringa za gradnjo ploščadi, pa jam ni dopustno zasuti, ker bi jih bilo treba pri gradnji njihovih objektov ponovno izkopavati in bi podražilo gradnjo. Ljubljanski in-vesticijski zavod je zavlačeval s pričetkom gradnje deloma iz ur-banističnih razlogov, ker se je v tem času spreminjal zazidalni načrt za zazidalni otok CO 1-13 »ploščad Borisa Kraigherja«, predvsem pa zaradi neurejenega financiranja novih objektov. Zad-nje čase pa ima LIZ pripravljen nov aranžma z Ljubljansko banko glede kreditiranja objektov.kar bo pospešilo pričetek del, ki jih pre-dvidevamo že letos jeseni. Za gradnjo prve etape izgradnje plo-ščadi že obstoja pravnomočno lo-kacijsko dovoljenje, medtem ko investitor gradbenega dovoljenja še ni pridobil.                        A. B.