gioielli - dragulji
¿Ifmolalan
vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leto 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it
Zasuk v Srbiji:
Kostunica vnovič
premier
>/20
Zborovanje v Tržiču:
Ni prihodnosti brez industrije
Primorski
SOBOTA, 12. MAJA 2007_
št. 112(18.895) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,75€(180 sit)
Evropa, kot si jo zamišljajo dijaki
• V*	V I
višjih sol
Ivan Zerjal
Tridnevni mednarodni kampus dijakov višjih srednjih šol v organizaciji Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino, ki se je zaključil včeraj v Trstu, je pokazal, kako si mladi, ki so na njem sodelovali, zamišljajo Evropo. Višješolci iz različnih okolij si želijo večje mobilnosti, številnejših izmenjav, tesno povezavo med šolo, družbo in svetom dela, dijaku prijazno šolsko okolje, predvsem pa neke skupne imenovalce na področju šolanja ter preverjanja in ocenjevanja znanja, kar bi po njihovem mnenju prispevalo h krepitvi prostega pretoka šolske populacije.
Vse to lahko mirne duše označimo kot poziv k oblikovanju skupnega evropskega šolskega sistema oz. evropske šole, ki ga je bilo slišati tudi na otvoritvenem srečanju v sredo. To lahko zveni kot utopija, vendar, je bilo tudi rečeno na zasedanjih, ravno tako utopijo je pred petdesetimi leti predstavljala današnja Evropska unija, današnje generacije pa se soočajo z veliko večjo odprtostjo in evropsko naravnanostjo kot tiste pred nji mi.
To pa ne pomeni enostavnega in brezobzirnega poenotenja. Dijaki (pa tudi odrasli) sicer realistično menijo, da bo (oz. je že) neke vrste »skupni jezik« Evrope angleščina, kar pa ne predpostavlja zanemarjanja ostalih jezikov. Nove evropske kulture, za katero bodo vsekakor potrebne generacije, namreč ne bo mogoče oblikovati brez spoštovanja jezika in kulture drugega, je sporočilo dijaškega srečanja.
svetovni forum g8-unesco - Predlog predsednika FJK Riccarda Illyja
Čezmejni tehnološki center pod okriljem EU
Med protagonisti drugega dneva foruma evropski komisar Janez Potočnik
Z desne: Carlo Rubbia, Fabio Mussi in Janez Potočnik na včerajšnjem zasedanju svetovnega foruma o trajnostnem razvoju
kroma
TRST - Med protagonisti včerajšnjega drugega dneva Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju v Trstu je bil evropski komisar za znanost in raziskave, Slovenec Janez Potočnik. Sodeloval je pri okrogli mizi o vlogi vlad pri pospeševanju raziskovanja in inovacije. Z njim so razpravljali italijanski minister za univerzo in raziskovanje Fabio Mussi njegov južnoafriški kolega Mosi-budi Mangena ter Nobelovca Carlo Rubbia in Martin Perl.
Potočnik se je ob robu foruma posebej srečal z Mussijem in s predsednikom deželne vlade FJK Riccardom Illy em. V središču pogovora je bil načrt za osnovanje Evropskega tehnološkega inštituta, nekako po vzoru ameriškega iz Bostona. Kaže, da bo evropski inštitut imel obliko mreže in bo obsegal vrsto raziskovalnih centrov odličnosti v državah članicah EU. Illy in Mussi sta Potočniku predlagala, naj bi eden izmed teh sedežev nastal na slovensko-italijanskem
francija - Odlikovanje
Legija časti pisatelju Borisu Pahorju
TRST - Pisatelj Boris Pahor je doživel še eno izjemno priznanje, sprejet je bil v Red legije časti. Legija časti (Legion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije na predlog vlade. Odlikovanje je ustanovil Napoleon Bonaparte 19. maja 1802 kot najvišje in je zamenjalo vse dotedanje.
»Ne glede na mojo osebo, se za to priznanje zahvaljujem, saj je za vso našo narodnostno skupnost dokaz uveljavitve ravni naše književnosti, naše kulture, posebno v samem tržaškem mestu,« je sinoči povedal Boris Pahor. Francoski predsednik Chirac je odlok podpisal 23. aprila, prof. Pahorja je pismeno seznanil francoski veleposlanik v Rimu. Že lani ga je francoski minister za kulturo imenoval za viteza umetnosti in kulture. Ob novem prestižnem odlikovanju pisatelju Borisu Pahorju čestita tudi Primorski dnevnik.
čezmejnem območju v bližini Bazovice, kjer že deluje sinhrotron in se ta čas rojeva prosto-elektronski laser. Potočnik je predlog vzel na znanje, ni pa zavzel dokočnega stališča do njega, saj Evropska komisija, kot je dejal, zadevo še vedno pretresa. Sicer pa je Illy napovedal, da bo v bližnji prihodnosti setanek med deželno upravo FJK in slovensko vlado, na katerem bodo predlog poglobili in sploh obširneje govorili o italijansko-slovenskem sodelovanju na raziskovalnem področju.
Evropski komisar Potočnik je ob robu foruma našel tudi čas za intervju s Primorskim dnevnikom. V pogovoru je poudaril nujnost, da se uveljavi model trajnostnega razvoja na vseh ravneh, tudi v »manjših« zadevah, kot je projekt za plinski terminal v Tržaškem zalivu.
Na 3. strani
Svetniki zahodnega Krasa zahtevajo, naj se župan opraviči Ruplu
Na 10. strani
Dolina: sporna resolucija o petem koridorju
Na 11. strani
Tatovi so včeraj pri belem dnevu vdrli v hišo na Kontovelu
Na 8. strani
Pokrajinska uprava predstavila teden kulture
Na 8. strani
zaščitni zakon
»Obglavljena« Gorica in brez Čedada
TRST - Desnica zahteva, da bi se zaščitni zakon za slovensko manjšino v goriški občini izvajal le v Štandrežu, Štmavru in Pevmi. Zahtevo so vsi svetniki opozicije v goriškem občinskem svetu iznes-li v pismu, ki so ga poslali novemu paritetnemu odboru za slovensko manjšino pred ponedeljkovo sejo.
Gre za izrazito predvolilno potezo, ki nima nobene zakonske osnove. Očitno za poskus, da bi se v kampanjo za bližnje upravne volitve vnesel razdor o vprašanju, ki z volitvami nima nobene direktne povezave.
Paritetnemu odboru so pisali tudi čedajski župan Attilio Vu-ga in občinski svetniki Doma svoboščin, ki je tam v večini. Odboru predlagajo, naj na lastno pest preveri prisotnost pripadnikov slovenske manjšine na ozemlju občine, kot se je svojčas opredelil Državni svet. Gre dejansko za zahtevo za izločitev Čedada iz zaščitnega zakona, čeprav se je prejšnji paritetni odbor opredelil za tamkajšnje dvojezično okence, kot piše v zaščitnem zakonu.
Na 5. strani
2
Sobota, 12. maja 2007
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Stvari so resne, kadar stavkajo policisti
Boštjan Lajovic
/
Kadar stavkajo policisti, so stvari resne. Vsaj morale bi biti, če s pravno državo mislimo resno. Razlogi za stavko varuhov reda in miru morajo biti utemeljeni, argumenti pa tehtni. Slovenski policisti so v začetku tega tedna izvedli opozorilno stavko na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas, na meji z Madžarsko, kije najbolj obremenjen mejnih prehod za tovorni promet v Sloveniji. Kolone čakajočih tovornjakov se pogosto, kilometre dolge, vijejo skozi naselje, prebivalci pa se dušijo v slabem zraku in pločevini. Policisti so tokrat izvedli belo stavko: poudarjeno počasi in natančno so pregledovali vsak tovornjak. Pregled lahko traja minuto ali pa tri ure, odvisno od subjektivne presoje policista, je pojasnil eden od policijskih strokovnjakov. Tokrat na srečo kakšne posebne gneče ni bilo, bil je ponedeljek, vendar so policisti že sporočili, da bodo z belo stavko nadaljevali tudi poleti, po vsej državi, sredi turistične sezone in nepreglednih kolon tujih turistov, ki se skozi Slovenijo valijo proti hrvaški obali.
Vzrok za stavko so seveda plače, tega policistom ne gre zameriti. Vlada namreč pripravlja nov plačni sistem za celoten javni sektor, torej vse državne uslužbence, med te pa so uvrščeni tudi policisti, pa vojaki, gasilci, cariniki, pazniki v zaporih. Ali je prav, da so policisti in še zlasti vojaki uvrščeni v isti sistem kot državni uradniki, je stvar diskusije, vendar o tem tokrat ne bom pisal. Vlada je policiste uvrstila v 20 plačilni razred, skupaj z
vsemi drugimi uniformiranimi poklici, torej vojaki, gasilci, cariniki in pazniki, policijski sindikat pa zahteva, da jih zaradi zahtevnosti dela uvrstijo dva razreda višje. Za ministra Viranta, ki se je z reformo plačne politike ukvarjal že v prejšnji, liberalni vladi, so takšne zahteve nesprejemljive, saj bi, kot pojasnjuje, porušile vsa razmerja med posameznimi poklicnimi skupinami, ki jih mukoma vzpostavlja že vrsto let.
Nobenega dvoma ni, da bi denimo medicinske sestre, ki imajo praviloma višjo izobrazbo kot policisti, njihovo delo pa je tudi zelo težko, zahtevale višji razred, takšnih poklicnih skupin pa je še nekaj. Virant zato ponuja možnost, da bi z različnimi dodatki poskrbeli za plačilo tistih specifičnih del, ki so znotraj poklicne skupine tega vredne. Predlog je videti razumen, zato ni povsem jasno, zakaj ga policisti zavračajo in nepopustljivo vztrajajo le pri eni možnosti, torej uvrstitvi dva plačilna razreda višje. Policisti se zavedajo, da so ta trenutek močni, saj je država pred prevzemom schengenskega režima, pred vrati je predsedovanje EU, vse bolj razgibano je tudi notranjepolitično dogajanje, zato vladi ni v interesu, da bi se po nepotrebnem spuščala v javne spopade s sindikati.
Glavni policijski direktor razlaga, da so motivi policijskega sindikata politični, vendar se zdijo njegove trditve neutemeljene, v njih pa se zrcali predvsem direktorjeva nemoč, da bi obvladal razmere v policiji. Te so namreč, sodeč po številnih neuradnih in-
formacijah, vse prej kot zgledne, med policisti je vse več nezadovoljstva, ne le zavoljo plač. Kakorkoli, policisti so vladi, pa tudi preostalim kolegom v uniformi, napovedali oster boj, izid pa je ta trenutek težko napovedati. Minister Virant je dokazano vztrajen borec, v tem primeru pa ima na svoji strani tudi toliko argumentov, da ga ne bo mogoče kar tako prepričati, da naj se zaradi politične pragmatike umakne.
Več političnega posluha pa bi moral pokazati minister za zdravje Andrej Bručan, ki se nespretno zapleta v nove in nove zgodbe. Najnovejša je blamaža zaradi podražitve zdravil, ki je posledica sprejema novega pravilnika o cenah zdravil, ki naj bi, ravno nasprotno, zdravila pocenil. Z novim pravilnikom so se cene nekaterih zdravil res pocenile, javna zdravstvena blagajna bo prihranila 22 milijonov evrov na letni ravni, kar je za Slovenijo veliko denarja. Lahko pa bi prihranili še več, vsaj sedem milijonov, če bi mi nis ter upo šte val pred log zdravstvene zavarovalnice in zamrznil cene ostalih zdravil. Farmacevtska industrija, ki se že tako ponaša z največjimi dobički, je praznino nemudoma izkoristila in podražila, kar je lahko, ministrstvo pa zdaj išče možnosti, da bi se nekako gentlemansko dogovorili, da bi cene vrnili na prejšnjo raven. A v politiki in poslu v Sloveniji gentlemanstva ni prav veliko in naivni vedno plačajo največjo ceno, kljub dobrim namenom. Čas bi že bil, da minister Bručan to spozna.
praznovanja - Materinski dan
Ga praznujemo maja kot pri nas ali marca kot v Sloveniji?
V Italiji, in zato tudi v Trstu, se praznuje materinski dan drugo nedeljo meseca maja. Ta tradicija se ni nikdar prekinila, in tudi naše slovenske mame že desetletja poznajo ta datum. Tržaške izložbe nas že nekaj dni vabijo z darili za materinski dan in tudi naši otroci vedo, da je na ta dan treba podariti mami vsaj skromno darilce kot priznanje za njen trud. Posebno slaščičarji so dobro založeni. Ponujajo nam predvsem čokoladna srca, večja ali manjša, primerna za vsak žep, navadno v voščilom »Auguri alla mamma!« Prednjačijo Ba-ci Perugina, Lindt in Lindor, pa tudi manj znane tovarne ne zaostajajo. Tako je bilo vsa povojna leta, skoraj šest desetletij.
Pred nekaj leti pa so materinski dan »obudili od mrtvih« tudi v samostojni Sloveniji. Po letu 1945 je kar sam od sebe »mrknil«, ker naj bi se naslanjal na buržoazne običaje. Vzniknil pa je Dan žena, ki ga predvojna Slovenija ni poznala. Z leti je poleg svoje prave vloge začel nadomeščati tudi nekdanji materinski dan. Iz leta v leto pa je bolj izgubljal svoj prvotni namen in se na koncu popolnoma izrodil, še huje, spremenil se je v veseljačenje in popivanje, predvsem žensk. Materinski dan se je omejil na jutranje ure, dokler se nekega dne nekdo ni spomnil, da smo ga nekoč že imeli, ali pa ga je morda hotel popolnoma na novo uvesti. Zanj so določili 25. marec, ko cerkev praznuje Marijino oznanjenje. Zakaj marec? Morda zato, ker je blizu 8. marcu, ki je veljal za nekakšen nadomestni materinski dan?
Novi datum me je presenetil, ker sem se spominjala, da smo tudi do l. 1945 praznovali v Sloveniji materinski dan meseca maja. V osnovni šoli smo za ta dan pripravili mamam skromno voščilo. Na manjši risalni list smo narisali venček spominčic in napisali nekaj besed. Spominčice so v Sloveniji cvetele šele maja. Takrat smo pri vrtnarju kupili tudi že cvetoče spominčice v lončku,
stale so samo dinar ali dva. Žepnine osnovnošolci še nismo dobivali, zato si je bilo treba tistih nekaj dinarjev prihraniti od darila kakega sorodnika. Veljalo je namreč nepisano pravilo, da mora biti denar naš in da zanj ne smemo prositi očeta. Zato je bilo tudi darilce skromno. Če kdo ni imel niti nekaj dinarjev, je prosil soseda, da mu je natrgal šop španskega bezga, ki je prav takrat tudi že cvetel. Meseca marca so bile na razpolago le sorazmerno drage ci-klame, dosti prerazkošne za naš otroški žep. Vse to je živelo v mojem spominu, nisem pa imela nobenega dokaza, s katerim bi podkrepila to trditev. Vedela sem tudi, da je moja mama 25. marca praznovala svoj god in da ta ni sovpadal z materinskim dnevom.
Kako naj torej povem, predvsem pa dokažem, da je tudi tokrat, kot še pri marsičem zatajil in odpovedal naš zgodovinski spomin? Nekje sem brala, da med vojnama nismo poznali Miklavža, drugod spet, da ni bilo Božička, ampak neki sveti Klaus. V resnici smo otroci poznali Miklavža in miklavževanja, na katerih je Miklavž obdaroval otroke. Spremljali so ga angeli in tudi hudički, ki smo se jih pošteno bali. V Ljubljani je bil v začetku decembra celo Miklavžev sejem v Zvezdi. Božiček ali tudi Je-zušček nam je prinesel božično drevesce in darila, Miklavž pa predvsem šolske potrebščine, barvice in slaščice.
Zgodovinski spomin zbledi preden se tega dobro zavemo. To opažam tudi pri raznih besedah, ki smo jih nekoč imeli in jih imamo tudi še vedno tukaj pri nas, medtem ko v Sloveniji kujejo nove. Dvor n. pr. v slovenščini ni pomenil samo vladarjevega dvora, ampak tudi sodišče. Neko vrhovno sodišče, ki je imelo svoj sedež v Zagrebu se je med obema vojnama imenovalo sodni dvor, ali dvor sedmerice. Poznali smo tudi računski dvor, ki so ga do danes ohranili tako Italijani kot Francozi in Nemci. V Ljubljani pa so se odločili za Računsko
sodišče, zaradi česar so morali v časopisih pojasnjevati, da to ni sodišče, da nima sodnikov, ampak gre le za kontrolni organ. Priznali so, da je izbor imena ponesrečen, a ker je že uzakonjen in uveljavljen, ga zdaj ne kaže spreminjati.
Naj se torej povrnem k materinskemu dnevu. V svoje veliko presenečenje in tudi veselje sem v zapuščini svoje mame med njenimi osebnimi dokumenti pred nekaj meseci našla tri voščilnice, ki sem jih v šoli narisala in napisala mami. Na prvi je v okviru spominčic napisano: » V spomin svoji dobri, zlati mamici! Lelja.« Okorna pisava je iz prvega razreda osnovne šole leta 1929. Druga voščilnica je že bogatejša, a datuma na njej ni. Šele na tretji sem sredi venčka spominčic prebrala: »Meseca majnika praznuje vsa jugoslovanska deca materinski dan«, sledi še voščilo in zahvala. Našla sem torej potrditev svojega spominskega zapisa. Obenem sem se spomnila, da so nam tako učiteljice kot kateheti povedali, da praznujemo materinski dan meseca maja, ker je ta mesec ves posvečen Materi božji, ki je mati nas vseh, naših mamic in nas otrok.
In zdaj stojimo pred vprašanjem, kdaj naj praznujemo materinski dan v Trstu? Nekatera društva so za slovenske mame pripravile praznovanja že 25. marca, izložbe nas vabijo k praznovanju drugo nedeljo v maju. Ali imamo tržaške mame dva materinska dneva, ali se morda odločamo za enega ali drugega, po lastni izbiri? In vse to samo zato, ker je Slovence v samostojni Sloveniji zapustil zgodovinski spomin! Največjo zmedo pa ta izguba zgodovinskega spomina ustvarja v otroških glavicah, saj j e otrok tisti, ki vošči svoji mami in se ji zahvali za vse, kar je naredila zanj.
V svetu praznujejo materinske dneve marca ali maja, zato mi je nerazumljiva odločitev za marec, če smo že nekdaj imeli ta praznik meseca maja.
Lelja Rehar Sancin
SKLAD MITJA CUK SVETUJE
Občutki, ki nas delajo bolne
Ko je človek zaljubljen, ko doživlja nekaj lepega, ko v skladu s tem čustvuje, ima tudi njegova življenjska moč od ugoden vpliv in to se mu pozna na zdravju. Tako ni nič čudnega, če vplivajo na človekovo počutje in zdravje, tudi neugodni občutki. Ti ga včasih delajo bolnega. Taki dejavniki so lahko žalost, stres ali kaka druga duševna obremenjenost.
Vedno bolj se nekateri zavedajo učinkov, ki jih povzročajo na zdravje negativna čustva: menedžer-skih bolezni je že dolga vrsta - od her-pesa, do vztrajnega prehlada in drugih neprijetnosti. Zaradi službe, otrok in skrbi za kuhanje preobremenjene ženske rade bolehajo za migreno, če jih že ne začne kronično boleti želodec. Stres vrhunskih športnikov se kaže na različne načine, tudi s ponavljajočimi se infekcijami. Znani so primeri, ko je kmalu po smrti moža ali žene zbolel tudi življenjski drug in umrl. Žalost in bolečina človeka delata bolnega, to je stara modrost. Znanost pa to modrost potrjuje z izsledki najrazličnejših raziskav.
Pred nekaj desetletji še ni bilo znanosti, ki se danes imenuje psiho-nevroimunologija ali vedenjska medicina. Ta je veda znotraj medicine in na podlagi znanstvenih študij prikazuje pomemben vpliv čustev in misli na nastanek in izid bolezni. Psihone-vroimunologija je na nek način uvedla pravo revolucijo v zdravstveno razmišljanje. Mnogi znanstveniki so prepričani, da človekovo duševno stanje lahko vpliva na imunski sistem: ugodno ali neugodno. Če kdo občuti popolno nemoč in obup za daljše obdobje, obstaja velika verjetnost, da se bo v njegovi krvi povečal nivo hormona kortizola-»stresnega hormona«; to pa je povezano z oslabitvijo imunskega sistema.
Psihonevroimunologija na nek način zopet združuje dušo in telo, kateri je Descartes ločil pred skoraj štirimi stoletji. Tako sta se medicina, ki se je ukvarjala samo s telesom, in ona, ki se je ukvarjala samo z dušo, morali na nek način približati in postati zopet soodvisni. Izraz psihosomatski odziv je tako postal kar precej običajen tudi na ustih tistih, ki niso specialisti.
Občutki spodbujajo molekule našega telesa k nekakšni plimi in oseki, če si zamišljamo telo kot nekakšno molekularno omrežje. Živčni sistem deluje v povezavi z imunskim in hormonskim sistemom. Vsi dejavniki, ki izhajajo iz vplivov nanje, odločajo, ali bo človek zdrav ali bolan. Pacienti doživljajo zelo velik vpliv od občutkov, katerim so podvrženi sproti. Danes je jasno, da so vsi trije sistemi tesno povezani med seboj. Pri živčnem sistemu imajo v možganih in v limbnem sistemu svoje mesto občutki kot so žalost, jeza, strah in obup pa tudi veselje in zadovoljstvo. Te celice bodo prav na enak način obdelale občutke, ki so nastali zaradi kregarije v službi kot tiste pozitivne, zaradi nepozabnega prijateljskega srečanja: na milijone kanalov se bo odprlo in zaprlo ob prehodu ionov v živčne celice in izločilo se bo na ducate imunskih prenosnikov. Prav podobno se dogaja v hormonskem sistemu. Večino izločanja hormonov urejajo možgani. Pri tem je glavna vloga zaupana majhnemu področju v bazi možganov - hipotala-musu, ki deluje kot nekakšna centrala - uravnava emocije in torej nadzoruje izločanje hormonov.
Prav tako ima veliko dnevnih opravil tudi imunski sitem, ki se z bi-lijardo belih krvnih telesc, limfocitov in kakih 100 trilijonov protitelesc stalno bojuje proti virusom, bakterijam in rakovim celicam. Snovi kot so in-terlevkin in intreferon uravnavajo njegovo delovanje.
Nekakšen kokteil vsega, kar se dogaja zaradi emocij v živčnem in hormonskem sistemu vpliva torej na imunski sistem. Tako stres zaradi študija lahko povzroči pri študentu herpes, občutek osamljenosti poslabša
pri človeku odziv imunskega sistema, strah pa v trenutku poveča odpornost. Ljudje, ki so v depresiji, veliko prej in bolj pogosto zbolijo, kot tisti, ki niso. Bolniku, ki že dolgo boleha, se poslabša stanje, če občuti, da mu nihče več ne pomaga. Kdor ima veliko odgovornosti in skrbi, je bolj podvržen boleznim od brezskrbneža in neodgovorneža. Žalost, posebej če gre za globoko žalost, ko človek izgubi življenjskega sopotnika ali drugo osebo, na katero je zelo navezan, zelo močno zniža imunsko obrambo. Podobno se dogaja pri ločitvi.
Vse te vzroka in posledice so do danes tudi znanstveno dokazali.
Veliko zdravniškega razpravljanja gre še na račun vloge, ki jo imajo občutki in čustva pri nastanku av-toimunskih bolezni kot so revma, sladkorna bolezen ali multipla skleroza, kakor tudi pri alergijah. Čustveno vznemirjanje vpliva namreč na zdravstveno ravnotežje tudi v vseh teh primerih. Možgani pošiljajo svoje impulze na osnovi občutkov vsem že omenjenim telesnim sistemom. Vendar to ni enosmerna pot; nosilci imunskih sporočil spreminjajo tudi funkcije možganov in samo človekovo obnašanje. Le pomislimo, kakšni smo, ko se nas loti gripa: utrujeni in najraje bi spali, ker nismo za nobeno rabo. Sredstva, ki jih proizvaja naš imunski sistem, namreč vsebujejo tudi snovi, ki hkrati uravnavajo tudi spanec in budnost.
Veliko se razpravlja tudi o tem, kako duševnost vpliva na nastanek in potek raka. Izsledki so doslej kontro-verzni. Ta bolezen je namreč zelo kompleksna, kakor je kompleksen njen izvor - proces mešanice genet-
Ljudje, ki so v depresiji, veliko prej zbolijo kot tisti, ki niso. Bolniku, ki že dolgo boleha, se poslabša stanje, če občuti, da mu nihče več ne pomaga. Kdor ima veliko odgovornosti in skrbi, je bolj podvržen boleznim od brezskrbneža in neodgovorneža
skih dejavnikov, socialnega okolja, prehranjevanja, okoljskega zastrupljanja, patogenih dejavnikov kakor tudi duševne uravnoteženosti. Interakcija vsega tega v treh sistemih:živčnem, hormonskem in imunskem, rodi tak ali drugačen učinek.
Če torej žalost in bolečina neugodno vplivata na zdravje, potem mora vplivati na zdravje tudi smeh in sicer v pozitivni smeri. To je spoznal, denimo, tudi Dr. Patch Adams, ameriški zdravnik, ki je začel uporabljati clown-terapijo, da bi zmanjšal pri (malem) bolniku tesnobo in spodbudil v organizmu vrsto kemijskih procesov. Te so do danes že potrdili tudi znanstveno. Gre za procese, ki med drugim povzročajo izločanje naravnih sredstev proti bolečini in povečajo količine kisika v krvi.
Ali torej pozitivna čustva kot so veselje, sreča in zadovoljstvo res ozdravijo ali celo pomagajo, da človek ne zboli? Težko je reči zadnjo besedo, dejansko pa je res, da izboljšajo bolnikovo počutje tudi pri zelo resnih boleznih. Vendar neka splošno sprejeta modrost svetuje, naj ne sprejemamo takih pristopov kot »edinih zveličavnih« ali čudežnih zdravil. To reklamizirajo tisti »raziskovalci«, ki jih žene sla po zaslužku in ljudem v stiski natolcujejo vse možno, le da bi jih prepričali v vrednost in visoko ceno njihovega zdravilnega postopka, ki ga poleg tega propagirajo kot hitrega in takojšnjega, v resnici pa ima kaj malo opravka z resnično psihonevroi-munološko vedo. (jec)
/
TRŽAŠKI VRH G8
Sobota, 12. maja 2007
3
svetovni forum g8-unesco - Evropski komisar za znanost Janez Potočnik
Ni si mogoče zamišljati razvoja v nasprotju z naravo in človekom
Tudi male države lahko veliko prisvevajo evropski in svetovni družbi - Pomislek o plinskem terminalu v Trstu
Janez Potočnik na tržaškem zasedanju
kroma
TRST - Med protagonisti drugega dneva Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju v Trstu je bil evropski komisar za znanost in raziskave, Slovenec Janez Potočnik. Sodeloval je na popoldanski okrogli mizi o vlogi vlad pri pospeševanju raziskovanja in inovacije. Ob robu zasedanja smo mu postavili nekaj vprašanj.
Komisar Potočnik, italijanski ministrski predsednik Romano Prodi je na otvoritvi tržaškega foruma dejal, da je Lizbonska deklaracija iz leta 2000, ki naj bi Evropsko unijo usmerjala v družbo znanja, ostala na papirju, in sicer zato, ker ni bila izdelana ustrezna politična strategija. Se strinjate s to oceno?
Bolj ali manj da. Mislim pa, da smo s partnertvom za rast in delovna mesta, ki smo ga lansirali na začetku mandata naše sedanje Barrosove komisije, napravili korenit korak naprej. Vsaka država članica danes namreč mora pripraviti nacionalni razvojni program v skladu z lizbonskimi cilji, seveda upoštevajoč svoje domače posebnosti in značilnosti. Te programe v Evropski komisiji stalno preverjamo in tudi dajemo individualna priporočila državam, tako da imamo že kar dober sistem nadziranja, da vemo, ali lizbonski proces teče oz. kje se zatika.
Evropska unija se ne zavzema le za razvoj, ampak deklarirano tudi in predvsem za trajnostni razvoj, pri čemer se večkrat na svetovni ravni postavlja kot alternativa ZDA. Smemo govoriti o dveh različnih modelih?
Mislim, da dolgoročno ne bomo mogli govoriti o alternativnih modelih. Obstaja en sam model, to je model traj-nostnega razvoja. Dolgoročno ni mogoče voditi politike, ki je v neskladju s človekom in naravo. Evropska unija je odločno stopila v to smer, predvsem z energetskim paketom, ki ga je pred nedavnim odobrila. Prepričan sem, da bodo ostale države po svetu prej ali slej stopile na to pot, z ZDA vred.
Sicer pa so stari energetski lobi-ji še zelo močni, kot lahko ugotavljamo tudi na naši krajevni ravni.
Še pred nedavim smo se dokaj resno spraševali, ali je dejansko povzročil človek klimatske in druge spremembe, ki ogrožajo našo prihodnost. Kot so znanstveniki ugotovili na dveh zaporednih svetovnih konferencah, danes lahko z 90-odstotno verjetnostjo trdimo, da je treba v človeskih dejavnostih iskati vzrok za omenjene spremembe v okol-
forum g8-unesco - Energetska kriza
Nobelovec Rubbia: Rešila nas bosta sonce in miscathus giganteum
TRST - »Vsako sekundo se na svetu rodijo trije otroci. Si predstavljate, kaj to pomeni? Prihod novorojenčnkov pa ne kompenzira zgodnja umrljivost, kot ga je nekoč. Nekoč so družine resda imele po deset otrok, a od teh sta preživela po dva ali trije. Razvoj medicine in sploh tehnologije je korenito zmanjšal otroško umrljivost. Od tod strma demografska rast, ki je število ljudi v zadnjih stoletjih od nekaj milijonov dvignila na nekaj milijard. Vse kaže, da se bo ta rast stabilizirala, tako kot se je že v Evropi. Na Kitajskem so že vidni znaki v tem smislu. A dejstvo je, da več milijard ljudi za svoje preživetje potrebuje marsikaj, med drugim ogromno količino energije. In ta hip niti ne vemo, kje bi jo lahko našli.«
Približno s temi besedami je slikal sedanje stanje človeštva Nobelovec Carlo Rubbia, ko se je včeraj udeležil drugega dneva svetovnega foruma o trajnostnem razvoju. »Vulkanski« Goričan je tudi postregel s svojimi recepti za reševanje svetovne energetske krize. Po njegovem traj-nostni razvoj zahteva, da se osredotočimo
na obnovljive vire energije. Marsikdo stavi na veterno in fotovoltaično energijo, toda po Rubbiovem prepričanju ne gre za perspektivni tehnologiji. »Problem vetra je ta, da piha kadar hoče in kjer hoče, in ne ko ga rabimo in kjer ga rabimo. Fotovol-taična tehnologija pa ostaja slej ko prej predraga, da bi se lahko tržno uveljavila,« je pojasnil.
Rubbia ima alternativen predlog. Po njegovem bi sonce res lahko s pridom izkoriščali, vendar ne s fotovoltaično tehnologijo, temveč s sistemom zrcal, s katerimi bi segrevali posebne tekočine do visokih temperatur in tako v njih akumulirali energijo, ki bi jo potem poljubno uporabljali. Te svoje ideje je Rubbia že praktično preizkusil v Italiji in predvsem v Španiji.
Toda goriški nobelovec se zadnje čase ogreva tudi za izkoriščanje biomas. Že dolgo je znano, kako je mogoče pridobivati dizelsko gorivo iz oljne repice. A obstajajo tudi rastline, iz katerih je mogoče pridobivati etanol. Posebno obetaven naj bi bil miskant (miscathus giganteum). »Gre za posebno vrsto trave, ki v enem letu zrase
ju. Če jih je povzročil človek, jih lahko le človek reši.
Kako?
Danes v Evropi in še zlasti v severni Ameriki še vedno porabimo veliko več energije na osebo v primerjavi z državami, ki se hitro razvijajo, kot sta Kitajska in Indija. In nihče ne more pogledati tem ljudem v oči in jim reči, naj omejijo svoje energetske zahteve, saj vemo, da je poraba energije tesno povezana z rastjo. Ne preostane nam torej drugega, kot da s svojim lastnim zgledom pokažemo, kako je treba obrniti razvoj v nasprotno smer. Ob tem moramo državam, ki se hitro razvijajo, ponuditi tudi sodelovanje, da s skupnimi močmi iščemo ustreznejše tehnološke rešitve. Tak primer je projekt ITER za razvoj jedrske fuzije, pri katerem sodelujejo EU, Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Rusija in Indija.
Je po vašem racionalno graditi plinski terminal v Tržaškem zalivu?
Ne poznam tega problema tako podrobno, da bi lahko zavzemal stališče. Lahko pa to rečem, da so okoljski vidiki tako pomembni, da jih danes nihče ne sme zanemarjati.
Ža dalj časa se govori o načrtu,
da bi Evropska unija dobila svoj inštitut za tehnologijo, primerljivega s tistim v Bostonu. Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Ric-cardo Illy ob podpori italijanskega ministra za znanost Fabia Mussija predlaga, da bi del te ustanove nastal na našem čezmejnem območju. Se v tem smislu že kaj oprijemljivega premika?
Ne, za zdaj ni še nič oprijemljivega. Na srečanju ob robu foruma sem predvsem poslušal Mussijeva in Illyje-va izvajanja ter jima predstavil svoje videnje o tem, kako bi najlažje uresničila nekatere zamisli.
Kot član Evropske komisije se ukvarjate s problemi evropskih in celo svetovnih razsežnosti, prihajate pa iz ene najmanjših držav v povezavi in sploh na svetu. Kako se počutite v tej vlogi?
Dokaj dobro! Ni važno toliko, od kod prihajaš, ampak kako se se znaš s problemi spopadati. Tudi mi, ki prihajamo iz majhnih držav, smo lahko samozavestni, saj smo že večkrat dokazali, da znamo evropski in svetovni družbi marsikaj prispevati.
Martin Brecelj
forum g8-unesco - Illy in Mussi
Evropski inštitut za tehnologijo naj bi obsegal tudi center
V	V	•	I	v*
na našem čezmejnem območju
TRST - Deželna uprava Furlani-je-Julijske krajine predlaga, naj bi eden izmed »vozlov« mreže, ki bo sestavljala snujoči se Evropski inštitut za tehnologijo, nastal na italijansko-slo-venskem čezmejnem območju. Tako je povedal predsednik deželnega odbora Riccardo Illy na leteči tiskovni konferenci, ki jo je priredil takoj po včerajšnjem srečanju z evropskim komisarjem Janezom Potočnikom ob robu svetovnega foruma G8-UNESCO. Sestanka se je udeležil tudi italijanski minister za univerzo in raziskovanje Fabio Mussi.
Omenjeni »vozli« so že dobili svoje ime. Imenovali naj bi se Knowledge and Innovation Comunity (KI C). Šlo naj bi za tehnološke centre odličnosti, raztresene po državah članicah EU, ki naj bi jih koordiniralo centralno upravno telo v Bruslju. Le-
to naj bi bilo zelo »vitko«, saj naj bi štelo komaj kakih 60 uslužbencev.
Po Illyjevih besedah bi zametek italijansko-slovenske čezmejne KIC lahko predstavljala sinhrotron in nastajajoči prosto-elektronski laser pri Bazovici. To je potrdil tudi Mussi, ki je dejal, da bi se tu lahko ukvarjali s problemi energije in klimatskih sprememb. »Italijanska vlada vsekakor gleda z veliko naklonjenostjo na možnosti italijansko-slovenskega čezmejnega sodelovanja na raziskovalnem področju,« je dejal minister. »Dejstvo, da je sedanji evropski komisar za znanost Slovenec, bi lahko dalo temu sodelovanju novega zagona,« je pristavil.
Illy pa je napovedal, da bo čez kak teden prišlo do srečanja med deželno upravo FJK in slovensko vlado, na katerem bodo prav gotovo poglobili tudi to problematiko. (mb)
Carlo Rubbia
kroma
do 4 metre visoko in se sama razmnožuje. Iz nje je mogoče pridobivati veliko etanola. Smeli bi reči, daje to prava pravcata rastlina čiste energije,« je dejal Rubbia.
A kako to, da Rubbia tako težko pro-drira svojimi idejami? »Problem je, da politiki niso resnično dovzetni za reševanje teh problemov. Sploh razpolagamo s političnim sistemom, ki ni kos potrebam našega časa,« je odgovoril. Se Rubbia potemtakem prepoznava v antiglobalistih? »To pa sploh ne. Ne vem, kaj ti ljudje sploh hočejo, in mislim, da tudi oni tega ne vedo,« je zaključil. (mb)
forum g8-unesco - Spored
Zadnji dan bo v znamenju Afrike
TRST - V kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu se bo danes Svetovni forum G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju nadaljeval in zaključil. Zvrstili se bodo trije tematski sklopi. Ob 9. uri se bo začelo zasedanje na temo, ki je dalo forumu naslov. Govorili bodo rektor Univerze Združenih narodov v Tokiu Hans Van Ginkel, svetovalec pakistanskega ministra za znanost in tehnologijo Ata-Ur-Rahman, namestnik glavnega direktorja Organizacije združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) Dimitri Piskunov in Tebo-ho Moja iz Steinhardt School of Education v ZDA.
Ob 11. uri bo posebno zasedanje o perspektivah znanstvenega in tehnološkega razvoja v Afriki. Razpravo bo vodil direktor Akademije znanosti tretjega sveta (TWAS) in predsednik Afriške akademije znanosti Mohamed Hassan, sodelovali pa bodo italijanski vladni svetovalec za Afriko Armando
Sanguini, predstavnik Afriške unije Nagia Essayed ter ministri za znanost iz Egipta Hany Mahfouz Helal, Kenije Noah M. Wekesa, Ruande Romain Murenzi in Senegala Yaye Kene Gas-sama Dia. Razpravo bo sklenila italijanska vladna podtajnica Patriza Sen-tinelli.
Tretje in zadnje zasedanje bo na sporedu ob 14.30. Imelo bo naslov: »Znanje za trajnostni razvoj: Prihodnost«. Razpravo bo vodil namestnik direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Werner Burkart, nastopili pa bodo fizik in nekdanji predsednik Francoske akademije znanosti Eduard Brezin, norveški pod-minister za finance Roger H. Schjerva ter šef oddelka za znanost in tehnologijo pri britanski vladi David King.
Čeprav ni bilo prvotno predvideno, bodo na predlog italijanskega premiera Romana Prodija udeleženci ob koncu zasedanja, kot kaže, sprejeli zaključni dokument. (mb)
4
Sobota, 12. maja 2007
GOSPODARSTVO
/
posvet - Na pobudo Dežele FJK in univerz iz Vidma in Trsta
Logistika za razvoj in konkurečnost ozemlja
O tem razvojnem dejavniku so včeraj v Devinu govorili akademiki in podjetniki
DEVIN - Logistika kot dejavnik razvoja ozemlja - na to temo so včeraj popoldne v konferenčni dvorani Devinskega gradu razpravljali strokovnjaki, akademiki in podjetniki, ki so se zbrali na povabilo pokroviteljev posveta, Dežele FJK, zavoda za zunanjo trgovino ICE in univerz iz Trsta in Vidma. Dogodek je finančno podprlo podjetje za hitro dostavo pošiljk Bartolini, katerega direktor za trženje Fernando Delogu je skupaj s predstavnikoma podjetij Calligaris in Illycaffe' na posvetu sodeloval za ponazoritev treh logistično uspešnih podjetniških primerov.
Kam gre Furlanija-Julijska krajina v transportni logistiki? Na vprašanje voditelja razprave, rektorja videmske univerze Furia Honsella, je odgovoril deželni odbornik FJK za infrastrukture Lodovico Sonego, ki je navedel področja, na katerih se zadeve v FJK in tudi v sosednjem Venetu vendarle premikajo. »Tržaško pristanišče je glede na tri leta nazaj podvojilo promet, ki sicer še vedno ni zadovoljiv, a se je usmeril na pravo pot. Razvija se vmesni tovorni terminal v Cervignanu, Dežela si medtem prizadeva za vzpostavitev intermodalnega centra nasproti letališča v Ronkah, čeprav ji lokalne uprave delajo velike preglavice. Pravo razvojno smer je ubral tudi goriški tovorni terminal SDAG, zdaj je na vrsti načrt za terminal na Fernetičih. Ugodna gibanja beležita tudi pristanišči v Tržiču in Porto Noga-ro, skratka, smo na pravi poti, za katero deželna uprava vlaga veliko dela in finančnih sredstev,« je povedal Sonego. Na Honsello-vo vprašanje, kakšni so rezultati izvajanja člena o logistiki v okviru deželnega zakona za spodbujanje inovativnosti, pa je bil Sonego neprimerno bolj črnogled: »Rezultati so nas razočarali, lahko bi rekli, da so pravi polom, kar močno obžalujemo. Upali smo, da bomo brez prevelikega razsipavanja denarja lahko razvili logistiko v mestnih središčih, predvsem zgodovinskih, vendar je bil odgovor mest praktično ničen. Izjema je le Občina Trst, s katero smo se po treh letih končno dogovorili za projekt, ki ga bomo finan-sirali,« je povedal dodbornik in dodal, da občinske uprave ta vidik očitno podcenjujejo.
Prvi del posveta je bil sicer posvečen teoretični analizi logističnih sistemov in vpliva te dejavnosti na razvoj ozemlja. Poročali so Gianni Fiaccadori z zavoda ICE, Vitto-rio Torbianelli in Romeo Danielis s tržaške univerze in Marco Mazzarino z beneške univerze IUAV, o treh podjetniških primerih logističnih rešitev pa so govorili Alessandro Calligaris, lastnik istoimenskega podjetja iz Manzana, Massimo Lovise iz podjetja Illycaffe' in Ferdinando Delogu iz podjetja Bartolini. (vb)
Rektor videmske univerze Furio Honsell, ki je vodil včerajšnji strokovni posvet o logistiki
kroma
slovenija - Gospodarska gibanja EIPF
Gospodarsko aktivnost
• « •	v	•
poganja tuje povpraševanje
LJUBLJANA - Domače povpraševanje pojenja, gospodarsko aktivnost poganja hitra rast izvoznega povpraševanja. Blagovna menjava še naprej hitro raste, trgovinski primanjkljaj pa se ne krči. Naročila obetajo nadaljevanje gospodarske rasti, ki vpliva tudi na pričakovano rast zaposlovanja. Število iskalcev zaposlitve upada in je precej manjše kot pred letom, v zadnji številki Gospodarskih gibanj ugotavljajo strokovnjaki Ekonomskega inštituta pravne fa-kultete.Trošenje prebivalstva je bilo nižje kot januarja lani. Februarja je sicer zraslo za 1,5 odstotka, vendar j e kljub temu lanske ustrezne vrednosti preseglo le za 3,2 odstotka. Toplo vreme v letošnji zimi bi lahko bil razlog za ugodno dinamiko investicij v januarju, vendar je večina visoke rasti le posledica zelo šibkih investicij januarja lani, ugotavljajo na inštitutu.
Skupno povpraševanje je januarja poganjala predvsem hitra rast izvoznega povpraševanja, kije povpraševanje lanskega januarja preseglo za 14,8 odstotka. Domače trošenje je v enakem obdobju zraslo realno za manj kot pol toliko kot izvoz-
no, katerega rast se je nadaljevala tudi februarja.
Blagovna menjava še naprej raste z veliko dinamiko. Primanjkljaj se ne zmanjšuje. Večmesečno ugodno zmanjševanje ravnotežij v geografski usmeritvi zunanje trgovine se je v letošnjem februarju zaustavilo, saj je bilo medletno povečanje izvoza v nečlanice EU večje, uvoza pa manjše od ustreznih sprememb menjave s članicami EU.
Februarja je izvoz rasel po trendni stopnji 1,96 odstotka mesečno, v prvih dveh mesecih skupaj pa po 2,4 odstotka mesečno. Uvoz je februarja rasel po trendni stopnji 1,58 odstotka mesečno, v obeh mesecih skupaj pa po povprečni stopnji 2,54 odstotka mesečno.
Po ugodni ravni izvoznih in skupnih naročil sodeč se je gospodarska rast nadaljevala tudi aprila. Po anketi statističnega urada je bila aprila v primerjavi z minulim letom v predelovalnih dejavnostih raven izvoznih naročil višja za tri, raven skupnih naročil pa za sedem odstotnih točk.
Nadaljevanje gospodarske rasti lah-
ko pričakujemo tudi v prihodnje, so zapisali v Gospodarskih gibanjih in dodali, da nakazuje nadaljevanje rasti tudi letošnja nižja raven zalog neprodanega blaga na enoto produkcije.
Konjunktura je tako močna, da vpliva tudi na pričakovano rast zaposlovanja, menijo.
Primerjava odgovorov na anketo o poslovnih tendencah v predelovalnih tendencah v predelovalnih dejavnostih med Slovenijo in EU kaže, da je konjunktura v Sloveniji povezana s konjunkturo v EU, a je rast naročil v slovenskih predelovalnih dejavnostih hitrejša.
V prvih mesecih leta je industrijska proizvodnja hitro naraščala, februarja že deseti mesec zapored. Ugoden medletni rezultat ni posledica morebitnih začasnih ali naključnih okoliščin, temveč gospodarske rasti na domačem in izvoznih trgih. Gospodarska rast še naprej ugodno vpliva na gradbeništvo, na železniški, cestni in letalski promet, medtem ko se pristaniški, pomorski in mestni potniški promet zmanj-šujejo.(STA)
Srečanje s podjetji, ki poslujejo z Italijo
LJUBLJANA - Na pobudo slovenskih podjetij, izvoznikov in zavarovancev SID - Prve kreditne zavarovalnice, je bilo včeraj v Ljubljani srečanje družb, ki poslujejo s podjetji iz Italije. Skupaj z odvetniško pisarno Rado Race iz Trsta so prireditelji ponudili nekaj koristnih informacij in predlogov možnega ravnanja, s poudarkom na ukrepih za preprečevanje škode zaradi neplačila terjatev. SID - Prva kreditna zavarovalnica je v letu 2006 pred komercialnimi riziki zavarovala za več kot 3,7 milijarde evrov domačih in tujih poslov. Približno odstotek od tega predstavljajo zavarovani posli z Italijo, kar pomeni 15-odstotno pokritost poslov z zavarovanjem pri SID. Podjetja zavarujejo več kot 2000 italijanskih kupcev, do katerih je SID skupaj izpostavljena za 178 milijonov evrov. Po sektorju prednjači proizvodnja železa in jekla, sledijo pa ji proizvodnja strojev in naprav, proizvodnja kovinskih izdelkov, metalurgija in proizvodnja papirja in kartona.
Evropska centralna banka
11. maja 2007
evro
valute	povprečni tečaj 11.5 10.5	
ameriški dolar	1,3527	1,3486
japonski jen	162,86	161,46
kitajski yuan	10,4071	10,3527
ruski rubelj	34,9120	34,8630
danska krona	7,4518	7,4518
britanski funt	0,68070	0,68130
švedska krona	9,2065	9,2260
norveška krona	8,1590	8,1770
češka krona	28,257	28,272
švicarski frank	1,6473	1,6439
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	248,15	248,61
poljski zlot	3,7634	3,7786
kanadski dolar	1,4983	1,5036
avstralski dolar	1,6258	1,6240
bulgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	3,2844	3,2835
slovaška krona	33,581	33,686
litvanski litas	3,4528	3,4528
latviski lats	0,6967	0,6964
malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona	86,06	86,35
turška lira	1,8145	1,8136
hrvaška kuna	7,3272	7,3229
adružna Kraška banka		
	11. maja 2007	
valute	evro	
	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,36755	1,33947
britanski funt	0,68951	0,67364
švicarski frank	1,67107	1,63037
japonski jen	157,031	147,516
švedska krona	9,46126	9,00874
avstralski dolar	1,67424	1,60361
kanadski dolar	1,5339	1,4755
danska krona	7,06323	7,31677
norveška krona	8,36732	7,99268
madžarski florint	297,78	233,261
češka krona	32,4956	25,4313
slovaška krona	38,6182	30,2229
hrvaška kuna	7,84743	6,99748
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
11. maja 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3679 0,6918 7,565 1,5192 163,98 1,6696 8,297 9,374 1,6513 7,57
1,3342 0,6748 7,379 1,4817 159,94 1,6285 8,093 9,143 1,6106 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
11. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,52 delnica	cena € var. %
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 12. maja 2007
paritetni odbor - Zahtevi župana Vuge in čedajskih svetnikov desnice ter goriških svetnikov opozicije
Čedad iz seznama, v Gorici le Pevma, Štmaver in Štandrež
Poteza predstavnikov goriške desnice je izrazito tempirana na bližnje upravne volitve
TRST - V ponedeljek dopoldne bo na sedežu deželne vlade v Trstu zasedal paritetni odbor za slovensko manjšino. To bo njegova druga seja po formalni umestitvi in po izvolitvi Bojana Brezigarja za predsednika ter Livia Furlana za podpredsednika.
Na ponedeljkovi seji bo paritetni odbor vzel v pretres stališče prejšnje Berlusconijeve vlade, ki je od odbora zahtevala pojasnila glede vključitve v seznam zaščitnega zakona občin Trst, Milje, Gorica in Čedad. Sklep o seznamu, kot je napovedal predsednik takoj po izvolitvi, naj bi odbor sprejel na seji sredi prihodnjega meseca. Seznam občin je prejšnji paritetni odbor že nekaj krat odob ril in po slal v Rim, a vsa -kič ga je tedanja desnosredinska vlada zavrnila.
Odbor pa je medtem dobil dve pismi, ki neposredno zadevata seznam občin. Prvega so mu poslali čedajski župan Attilio Vuga in tamkajšnji svetniki ve čin ske des ne sre di ne, dru ge ga pa goriški občinski svetniki opozicije Doma svoboščin. Vuga, ki pripada desni sredini, poziva paritetni odbor naj preveri, če na območju čedajske občine res živijo pripadniki slovenske manjšine.
Župan in svetniki večinske koalicije postavljajo torej pod vprašaj sklep prejšnjega paritetnega odbora, ki je na predlog predstavnikov svetniške manjšine vključil Čedad v seznam občin zakona 38. Odbor je to naredil ob spoštovanju zakona, ki pravi, da vključitev v seznam neke občine lahko zahteva tretjina članov občinskega sveta. To stališče je odbor pozneje dopolnil s pojasnilom, po katerem bi Čedad gostil t.i. dvojezično okence, ki ga izrecno določa zakon.
Izrazito politično pa je pismo, s katerim 16 svetnikov goriške opozicije ozi ro ma des ne sre di ne zah te va, naj se v sklopu goriške občine zaščitni zakon izvaja le na območjih Pevme, Štmavra in Standreža. V bistvu naj bi paritetni odbor preklical prejšnji sklep, s katerim je v seznam, čeprav s točno omembo urada v središču mesta, vključil celotno goriško občino.
V zaščitnem zakonu nikjer ne piše, da lahko občinska svetniška skupina (v tem primeru opozicijska) postavi v dvom odločitve kolegov ob dodatni ugotovitvi, da se je za vključitev Gorice v seznam opredelila večina svetnikov. Gre za očitno predvolilno potezo goriške desnice.
Sandor Tence
5
Med »spornimi« občinami na seznamu naj bi bil tudi Čedad
zagreb - Pogovori ob robu srečanja SEECP
■ ■	• V I •	I	v	V	•	•
Mesic bi rad rešil vprašanje meje s Slovenijo pred vstopom Hrvaške v EU
Mesič (levo) in Sanaderv ospredju, zadaj desno slovenski premier Janez Janša
ansa
ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesič je včeraj v Zagrebu na srečanju voditeljev procesa sodelovanja v JV Evropi (SEECP) ponovno dejal, da je za nadaljevanje pogovorov o meji s Slovenijo, "če bi šli v pogajanja brez fige v žepu". Kot je dejal, je imel ob robu srečanja več bilateralnih sestankov, na katerih se je s sogovorniki med drugim pogovarjal tudi o obmejnem sporu Hrvaške in Slovenije. "Bilo bi dobro če bi šla Hrvaška v Evropsko unijo brez bremena odprtih obmejnih vprašanj s Slovenijo, ampak pokazalo se je, da Hrvaška in Slovenija ne moreta priti do skupne rešitve, saj sta se vkopali na svojih položajih," je dejal Mesič. Dodal je, da so razlogi za to, da se državi ne moreta dogovoriti o delu meje, tudi v "notranjepolitičnih razlogih obeh državah".
Mesič je ponovil, da lahko Meddržavno sodišče v Haagu hitro in kakovostno uredi obmejni spor ter da Hrvaška vnaprej sprejema vsako odločitev mednarodnega arbitra. Spet je dejal, daje "rešitev v zdravi kmečki logiki, ki pravi, da
srečanje - Na obisku pri vrstnikih v Komnu dijaki NSŠ Igo Gruden iz Nabrežine
Utrjevanje prijateljskih stikov in dogovor o nadaljevanju sodelovanja
KOMEN - V okviru dneva šole na temo Tu sem doma smo učenci Osnovne šole Antona Šibelja Stjenka iz Komna v torek, 24. aprila, gostili svoje vrstnike iz prijateljske šole, Nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. Skupaj smo se podali na pohod po eni izmed krožnih poti, ki smo jih učenci in učitelji komenske šole že pred tem zasnovali. Pričetek poti je bil v Gorjanskem, kjer sta zbora obeh šol zapela evropsko himno, vaščani pa so predstavili vas, njeno zgodovino in znamenitosti (cerkev sv. Andreja, pokopališče iz 1. svetovne vojne in rojstno hišo zbiratelja ljudskih pesmi Karla Štreklja). Po pogostitvi smo se odpravili na pot mimo Nadrožice do vasice Brje. Med potjo smo lahko videli ostanke avstroogrske ozkotirne železniške proge Kreplje-Gorjansko. Po krajšem postanku ob vodnjaku sredi vasi smo krenili do italijansko-sloven-ske meje.
V dolini ob maloobmejnem državnem prehodu z Italijo smo namreč učenci obeh šol pripravili kulturno prireditev - recitirali smo pesmi v italijanskem in slovenskem
jeziku, prebrali svoje misli o prijateljstvu in življenju ob Na začetku poti v meji, oba zbora sta skupaj zapela. Prijetno druženje je za-	Gorjanskem sta
ključil Mladinski pihalni orkester iz Komna, ob živahnih oba zbora zapela melodijah smo si učenci izmenjali simbolična darila in si	tudi evropsko
obljubili, da se spet srečamo naslednje šolsko leto.	himno
Učenci in učenke 7. in 8. razreda OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen
foto arhiv os komen
ko dogovora o meji med sosedoma ni, obe strani poiščeta sodnika, ki bo določil mejo".
Mesič se je ob robu srečanja SEECP med drugim pogovarjal z nemško kan-clerko Angelo Merkel, predsednikom Evropske komisije Joseom Manuelom Bar-rosom in ameriškim podsekretarjem na zu na njem mi nis tr stvu Ni cho la som Burnsom.
Slovenija si glede vprašanja meje še vedno želi dvostranske rešitve, če pa ta ne bi bila možna, ne zavrača niti možnosti mednarodne arbitraže, pri čemer pa poudarja, da bi morala biti slednja o celotni meji.
O odnosih med Slovenijo in Hrvaško je včeraj v Zagrebu govoril tudi slovenski premier Janez Janša. Obeti za skupno sejo slovenske in hrvaške vlade so polovični, je pred začetkom srečanja voditeljev držav in vlad Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) izjavil Janša. "Možnost obstaja, čeprav je seja smiselna le, če je možno premakniti nekatere stvari naprej," je dejal premier in dodal, da bo "v kratkem jasno, ali bo možno organizirati takšno sejo pred volitvami na Hrvaškem".
Janša je včeraj potrdil, da se je v četrtek zvečer na večerji za udeležence SEECP neformalno pogovarjal s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem. "Glede na to, da gre za multilateralni dogodek, kjer je veliko obveznosti, ni prišlo do kakšnih zelo konkretnih pogovorov," je do dal.
Slovenski premier je poudaril, da je tokrat v Zagrebu predvsem zaradi tega, ker je ena izmed prioritet predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 evropska perspektiva tistih držav v regiji, ki še niso članice EU. Večina pogovorov, tudi včerajšnjih z makedonskim predsednikom Brankom Crvenkovskim, je bila namenjenih prav temu, je dejal Janša. "Gre za oceno, kateri so tisti konkretni koraki, ki jih lahko naredimo v naslednjem letu, še posebej glede zapletenih razmer v nekaterih državah, in glede na odprta vprašanja, ki so na sploh v EU."
Predsednik slovenske vlade se je odzval tudi na nedavno izvolitev vodje Srbske radikalne stranke (SRS) Tomisla-va Nikoliča za predsednika srbskega parlamenta. Kot je dejal, zadnjih Nikoliče-vih protievropskih izjav ne bi smeli jemati v celoti resno. "Če bi jih jemali resno, bi stvar bila zelo zaskrbljujoča, vendar ni takšna, čeprav razmer ne bi smeli podcenjevati," je še dejal Janša. (STA)
6
Sobota, 12. maja 2007
ALPE-JADRAN
/
šolstvo - Včeraj se je v Trstu zaključil mednarodni kampus višješolcev iz Italije, Slovenije in Avstrije
Pobuda šolskega urada FJK je samo začetek nekega procesa
Pogledi mladih na izmenjave, na stike med šolo in družbo in na komuniciranje v luči nove Evrope
TRST - »Ko smo mi sedeli v šolskih klopeh, ni bilo te odprtosti, te evropske nav-dahnjenosti. Upam, da bo prišlo do premostitve vseh pregrad in meja, ne samo fizičnih, ampak predvsem kulturnih.« S temi besedami je deželni šolski ravnatelj za Furlanijo Julijsko krajino Ugo Panetta včeraj opoldne zaključil tridnevni mednarodni kampus dijakov višjih srednjih šol iz Italije, Slovenije in Avstrije, ki je v prejšnjih dneh potekal v Trstu in Izoli. Kampus, ki je od srede do včeraj potekal pod geslom Napovejmo Evropo skupaj, je priredil Deželni šolski urad za FJK, namen pa je bil spodbuditi sodelovanje in izmenjavo med mladimi v čezmejnem prostoru, katere cilj je izgradnja nove skupne Evrope.
Vse kaže, da so s tem na dobri poti. Na včerajšnjem sklepnem srečanju v dvorani liceja Galilei v Trstu so namreč dijaki
Šolsko leto se bo v FJK začelo 12. septembra
Novo šolsko leto 2007-2008 se bo v Furlaniji Julijski krajini začelo 12. septembra. Tako je na včerajšnji seji odločila deželna vlada. Šolsko leto bo štelo 209 dni pouka, praznični dnevi pa bodo 1. november, 8., 25. in 26. december, 1. in 6. januar, velikonočni ponedeljek, 25. april, 1. maj, 2. junij in posamezni prazniki krajevnih zavetnikov. Božične počitnice bodo trajale od 24. decembra 2007 do 5. januarja 2008, velikonočne pa od 20. do 25. marca 2008. Šole bodo zaprte tudi 26. aprila, ki bo prihodnje leto padel na soboto.
predstavili rezultate dela po skupinah, ki je predvčerajšnjem potekalo na srednji šoli Pi-etro Coppo v Izoli. Skupine so sestavljali mladi, ki so prihajali iz precej različnih okolij, kot so šole z italijanskim oz. slovenskim učnim jezikom v FJK, šole s slovenskim, italijanskim oz. madžarskim jezikom iz Slovenije ter šole iz Veneta in avstrijske Koroške. Kljub temu pa so prišli do precej skupnih zaključkov. Udeleženci prve skupine, ki so se ukvarjali z vprašanjem, kako okrepiti povezavo med šolskim okoljem in splošnim družbenim tkivom, so se npr. zavzeli za večjo fleksibilnost šolskih programov, za širitev poznavanja zgodovine in kulture ter za praktično preizkušanje teoretskega znanja, npr. preko prostovoljnega dela. Šola, združenja in svet dela bi morale imeti tudi več stikov, podpirati pa je treba še nabiranje izkušenj v tujini in kulturne izmenjave.
Ravno izmenjavam so se posvetili udeleženci druge delavnice, ki so poudarili zlasti potrebo po skupnih temeljih učnih programov ter po skupnih kriterijih preverjanja in ocenjevanja, obenem pa po jasnih informacijah. Za gradnjo evropske kulture medsebojnega spoznavanja in spoštovanja enakih možnosti, so menili udeleženci tretje delavnice, je potrebna taka šola, ki bo težišče premaknila od poučevanja k učenju, v središču učnega procesa pa naj bo dijak, ki potrebuje tudi naklonjeno šolsko okolje: to v smislu zagotavljanja primernih prostorov in materiala ter enakih možnosti.
Kako se lahko udejanja sporočanje preko meja in preko jezikov v Evropi? Na to vprašanje so skušali odgovorili udeleženci četrte delavnice, ki so opozorili na središčno vlogo človeške osebe in njenih pravic, med katerimi je pravica do besede. V Evropi gre iskati jezik, ki naj bo razumljiv vsem: za to je najbolj primerna angleščina,
Kakih sto dijakov iz desetih višjih srednjih šol je o pomenu izmenjav in povezave med šolo in družbo v Evropi razpravljalo v štirih delavnicah
kroma
pri čemer ne gre pozabiti maternih jezikov. Dijaki so opozorili tudi na pomen izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, kar se je skoraj kot leit-motiv ponavljalo v vseh referatih.
Vprašanje obveščanja oz. komuniciranja preko meja je v svojem posegu dodatno poglobil predsednik odbora CORE-COM Franco Del Campo, ki je opozoril, da je prvi element medkulturnega komunici-
ranja priznanje in spoštovanje različnosti. Opozoril je tudi na prenasičenost z informacijami, pri čemer je težko ločiti resnično od neresničnega. Na včerajšnjem zaključnem srečanju so dijaki liceja Petrarca tudi orisali svojo resolucijo, s katero so zmagali na državni selekciji za udeležbo na 19. izvedbi Evropskega mladinskega parlamenta, ki bo v Pragi. V njej so se lotili vprašanja pristopa Evrope do obravnavanja
kriznih žarišč v Afriki.
Kampus, ki se ga je udeležilo kakih sto dijakov iz desetih višjih srednjih šol iz treh sosednjih držav, se je zaključil z nastopom dijakov liceja Galilei, vendar je ta konec pravzaprav začetek. Kot je dejala predstavnica Deželnega šolskega urada Pat-rizia Pavatti, je pobuda, ki je potekala v teh dneh, le začetek nekega procesa.
Ivan Žerjal
/
SLOVENIJA
Sobota, 12. maja 2007
7
kulturna dediščina - Kraljeva pot živega srebra za vpis na seznam UNESCO
V Idriji prepričani v uspeh kandidature
Skupaj z Idrijo s svojimi rudniki živega srebra kandidirajo še Španija, Peru in Mehika
IDRIJA - Čeprav v začetku marsikdo ni verj el v proj ekt, ne dvomim, da bo Idrija vpisana na seznam svetovne dediščine organizacije UNESCO, je na tiskovni konferenci v Idriji poudaril župan Bojan Sever. Ta rudarski kraj je namreč s španskim Almadenom, perujsko Huancaveli-ca in mehiškim mestom San Luis Potasi del kandidature kraljeve poti živega srebra, prve serijske medcelinske kandidature za UNESCO. Predstavniki Slovenije, Španije in Mehike so prav v četrtek in včeraj na delovnem srečanju v Idriji usklajevali kandidaturo.
Dvodnevno srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja, je bilo namenjeno primerjavi in usklajevanju doslej pripravljenega gradiva posameznih držav za t.i. pot živega srebra na medcelinski Kraljevski poti, kot se glasi delovni naslov skupne kandidature štirih držav. Delovne skupine med drugim primerjajo kako se posamezni kraji med seboj dopolnjujejo, je pojasnil Dušan Kramberger z ministrstva za kulturo.
Nominacija, ki jo morajo pripraviti do konca septembra, dokončno oddati do januarja 2008, nato pa ima organizacija UNESCO leto dni časa za odločitev, bo namreč sestavljena iz poglavja o skupnih vrednotah ter štirih delov o značilnostih posameznih krajev, ki so bili v preteklosti močno povezani z živim srebrom. Slednje je namreč rdeča nit kandidature, čeprav kandidatura ne vključuje le tehniške dediščine, je povedal Kramberger.
Ker gre za prvo serijsko medcelinsko nominacijo več mest, ima precej možnosti za uspeh, so prepričani snovalci. To je pot, po kateri so v preteklosti "potovali" izumi in nesnovna dediščina, danes pa se na tej osnovi povezujejo države, so izpostavili prednosti. Projekt bo pripravljen tako, da se mu bodo kasneje lahko pridružila še druga mesta, je dodal Kramberger.
V uspešnost skupne kandidature, tako da bi pot živega srebra bila že leta 2009 na seznamu UNESCO, sta prepričana tudi predstavnika španskega in mehiškega kulturnega ministrstva Esther Rodriguez Garcia in Francisco Lopez de Morales. Medtem ko je prva izpostavila inovativnost kandidature, je slednji omenil, da na naslednjem srečanju sredi junija v Mehiki pričakujejo tudi predstavnike Peruja.
Ima pa nominacija tudi slabost, in sicer dejstvo, da se Almaden in Idrija nahajata v Evropi, kjer je več kot polovica izmed dobrih 800 spomenikov, ki so že vpisani na seznam dediščine UNESCOč. V Sloveniji so to le Škocjanske jame. (STA)
Vhod v Antonijev rov v Idriji
Včeraj v Sežani odprli razstavo Seada Emriča
SEŽANA - V Kosovelovem domu v Sežani so včeraj odprli razstavo fotografij Seada Emriča, doma iz Bužima v Bosni in Hercegovini. Slikar, rojen leta 1965 v Bihaču (BiH), je po končani gimnaziji v Bosanski Krupi končal še Pedagoško akademijo, smer umetnost in zgodovina. Pred vojno v Bosni je delal kot učitelj. »Sead Emrič pogosto najde navdih v preteklosti Bosne. Tokrat ga je navdihnila tragična usoda Srebrenice. Emrič je prepoznal jezik zla, vendar je presenetljivo omehčal svoje odtenke in spregovoril v duhu dostojanstva. In prav to dostojanstvo se opazovalca še mnogo bolj globoko dotakne. Govoriti o zlu mehko in tiho in v jeziku samega zla - to je veličastnost tega umetnika, ki očara vsakogar,« je v katalogu ob odprtju razstave zapisal Vojislav Vujanovič (O.K.)
Božič namestnik poveljnika na Kosovu
PEČ - Polkovnik Dobran Božič je v četrtek na slovesnosti v oporišču Villagio Italija v Peči na Kosovu prevzel dolžnosti namestnika poveljnika Mednarodnih sil Zahod na Kosovu, kar je doslej najvišji položaj kakšnega pripadnika Slovenske vojske v strukturi poveljevanja v operacijah kriznega odzivanja zveze NATO. Mednarodnim silam Zahod poveljuje italijanski general Antonio Venci.
izola - Dejavnosti občine
Predstavili glavne projekte
IZOLA - Izolski župan Tomislav Klokočovnik je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil dejavnosti občine na področju urejanja parkov, igrišč in zelenic, ter spregovoril o pomembnejših projektih v letu 2007. Opozoril je tudi, da se izvajajo pritiski na občinske svetnike ter ob tem zanikal govorice, da sta se s koprskim županom Borisom Popovičem skregala. Pojasnil je, da se je vse skupaj začelo pri pritiskih nanj, naj zamenja podžupana Darka Grada, na kar pa ni pristal.
Glede konflikta s Popovičem je Klokočovnik še pojasnil, da nima nič proti pogovoru, s katerim bi rešili nesporazume, a od svojega načina vodenja občine ne bo odstopil. Po njegovih besedah se pojavljajo različni pritiski na občinske svetnike, da bi na občinskem svetu glasovali proti njegovemu programu. Grad pa je ob tem ocenil, da ga je Popovič želel zamenjati zato, da bi s tem oslabil Klo-kočovnika in bi sam imel več vpliva na vodenje v izolski občini.
Po besedah Grada je na občini v teku razpis za obnovo fasad in oddajo po-
slovnih prostorov v starem mestnem jedru. Končuje se razpis na področju družbenih dejavnosti, prireditev in turizma. V zaključni fazi je tudi obnova parka Veliki trg, pričenja pa se obnova parka Pietro Coppo. Ribiški osmici nameravajo po njegovih besedah dati novo vsebino, saj želijo, da bi prostor dobil gospodarski in turistični namen. Od projektov v pripravi je obnova Sončnega nabrežja z Velikim trgom, gre za tehnično in vsebinsko obnovo, je še povedal podžupan. Župan je imenoval komisijo za spremljanje gradnje avtoceste, konec meseca (predvidoma 30. maja) pa se bodo predstavniki občine sestali s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, kjer bodo spregovorili o ureditvi marine in privezov.
Po Klokočovnikovih besedah bodo v izolskem Mandraču določene objekte, ki se rušijo, spremenili v družinske hotele (predvidoma tri), kjer bodo investitorjem podelili stavbno pravico za določen čas, po tem obdobju pa bo objekt zopet v občinski lasti. (STA)
vinarstvo - Prvič ocenjevanje vin tudi v Šmarjah pri Sežani
Med prijavljenimi vini po pričakovanju največ teranov
ŠMARJE PRI SEŽANI- V piceri-ji Skala v Šmarjah pri Sežani je v četrtek potekalo ocenjevanje teranov in belih vin, ki ga je priredila sežanska Kmetijsko svetovalna služba na pobudo Društva Kras SOS in vaščanov. Komisija je ocenjevala 7 vzorcev belih vin, en roze in kar 22 teranov. Gre za prvo ocenjevanje v Šmarjah, ki so se ga udeležili vinogradniki iz Šmarij, Sežane in Dan pri Sežani. Organizatorji so poudarili, da se prav tu pričenja kraška vinska cesta, ki je bila pred leti ponovno odprta in je ponovno zaživela v cilju propagiranja terana in kraških kmetijskih pridelkov. Ker se je ocenjevanja udeležilo veliko število vinogradnikov in vinarjev, organizatorji načrtujejo, da bi postalo tradicionalno. Ocenjevanje sta vodili predstavnici sežanske KSS Majda Brdnik in Milena Štolfa, veliko pa je prispeval tudi Damjan Šonc. Najboljši trije v vsaki skupini so dobili unikatno izdelano priznanje, ki ga je narisala in oblikovala Suzana Rondič iz Slapa pri Vipavi (sicer pa Kraševka).
Udeleženci in nagrajenci ocenjevanja vin v Šmarjah pri Sežani
Pri belih vinih je 1. mesto osvojil Vincenc Rupnik iz Šmarij (ocena 17,9), dru gi je bil Raj ko Hreš čak iz Se ža ne (17,6) pred Robertom Ukmarjem (Šmarje, ocena 17,5). Med terani je zmagal Maks Sever iz Šmarij (18,0) pred Leopoldom Merlakom (18,0) in Jožetom Brcarjem (17,9), oba iz Seža-
olga knez
ne. Posebno priznanje je dobil tudi Ni-ko Žigon iz Šmarij za roze z oceno 17,6.
8. junija se obeta ocenjevanje vin v Štanjelu v okviru komenske občine, v okviru praznovanja tradicionalnega Praznika terana in pršuta v Dutovljah pa bodo 12. junija izvedli ocenjevanje še v Tomaju. (O. K.)
lahka glasba - Eurosong
Alenka Gotar v današnjem finalu
Alenka Gotar (posnetek je s četrtkovega polfinala) bo danes v Helsinkih zastopala Slovenijo na finalu Eurosonga
ansa
HELSINKI - "Ponosna sem, daje Slovenija končno v finalu Eurosonga. Naprej gremo z enako energijo in željo, da bi v soboto nastopili po najboljših močeh in ponovno prepričali gledalce," je Alenka Gotar povedala ob uvrstitvi Slovenije na nocojšnji sklepni večer evrovizijske popevke. Go-tarjeva se je Sloveniji zahvalila za podporo in dobre želje ter obljubila, da bo v finalu dala vse od sebe, so sporočili iz slovenskega štaba v Helsinkih. Slo ven ska fi na list ka Eu ro son ga se bo danes pomerila s 23 konkurenti in kon ku rent ka mi, nas to pi la pa bo kot se dma.
Po letu 2004, ko so izbor za pesem Evrovizije zaradi velikega števila prijavljenih držav prvič izvedli v dveh delih, se bo Slovenija s skladbo Cvet z ju ga na skle pnem ve če ru Ev -
rovizije predstavila prvič. Predstavniki ostalih držav, ki so nastopile na četrtkovem polfinalu, so slovenski delegaciji že od prvih vaj zatrjevali, da se bo Alenka s svojo skladbo uvrstila v finale, je zapisano v sporočilu za javnost.
Današnji finale bo na povabilo slovenske predstavnice v živo spremljal tudi evropski poslanec Lojze Peterle. "Popevka je zelo dognana, nastop Alenke Gotar pa dovršen in odličen. Navijamo zanjo in za Slovenijo," so Peterletovo izjavo posredovali iz nje go ve ga ura da.
Po prihodu iz Helsinkov bo Go-tarjeva že jutri nastopila v televizijski oddaji Spet doma na prvem programu T V Slovenija, kjer bo predstavila vtise ob nastopu na letošnjem 52. tekmovanju za pesem Evrovizije. (STA)
8	Sobota, 12. maja 2007
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
NEPREMIČNINSKE STORITVE
BnOPUtfUf CEHTVE
pokrajina - ob vsedržavnem tednu kulture
Tudi slovenski dijaki vodiči v rimskem gledališču
Do 20. maja brezplačni obiski muzejev, galerij in prireditev
Nuditi možnost ljudem, da se čimbolj približajo kulturi oziroma kulturnim dobrinam je cilj Tedna kulture, ki ga je sprožilo ministrstvo za kulturne dobrine na državni ravni. Teden se začenja danes in bo trajal do 20. maja, predvideni pa so brezplačni obiski muzejev, knjižnic, galerij umetnosti, arheoloških najdišč in vrsta drugih prireditev. Pri tem sodeluje tudi Pokrajina Trst, ki bo v sodelovanju s Skladom za italijansko okolje FAI - šolska sekcija in deželnim Spomeniškim varstvom od 14. do 20. maja odprla javnosti starorimsko gledališče in starokrščansko baziliko. Pri pobudi sodelujejo nekatere tržaške višje srednje šole - med katerimi je tudi licej Franceta Prešerna - katerih dijaki bodo ob tej priložnosti imeli vlogo pravih vodičev za obiskovalce.
Podrobnosti je predstavila včeraj pokrajinska predsednica, sicer tudi nosilka resorja za kulturo, Maria Teresa Bassa Poropat ob udeležbi Mirelle Pipani iz sklada FAI in France Ma sel li Scot ti za Spo me niš ko varstvo. Pokrajinska uprava namerava zaobjeti udeležbo čimveč mladih, je povedala Poropatova in napovedala, da bodo v prihodnosti razširili pobudo še na druge šole, pa tudi na druge pokrajine. Dijaki namreč tako niso le obiskovalci, temveč bodo tudi sami širili kulturo med prebivalstvom. Umetnost pač ne sme biti zgolj na me nje na ne ki kul tur ni eli ti, ampak je bogastvo vseh, pravi Poropatova. Letos so se odločili še zlasti za ovrednotenje starorimskega gledali šča, ker bo do v njem po le ti v so de -lovanju z deželno upravo priredili vrsto gledaliških predstav v sklopu festivala, ki ga bodo predstavili naknadno. Starorimsko gledališče je med drugim poleg Verone edino v severni Italiji, kjer so poleti prireditve na odprtem. Scottijeva je ob tem poudarila didaktično vlogo spomeniškega varstva, katerega namen je zbliževati krajevne šole in kulturo. Mladi vodiči, ki prihajajo s tržaških višjih srednjih šol, so lahko v tem smislu upanje za prihodnost. V tej zvezi je Pi-panijeva naglasila izredno zanimanje dijakov in dijakinj, ki stalno raste. Za-
Tržaško starorimsko gledališče bo v prihodnjem tednu spet oživelo z nevsakdanjimi turističnimi vodniki, italijanskimi in slovenskimi dijaki
kroma
radi tega bi lahko v prihodnosti odprli tudi šolo za vodiče, je predlagala, in to v sodelovanju s Spomeniškim varstvom in skladom FAI. Pomembnost sinergije je v tej lu či po uda ri la tu di Po ro pa to -va.
Pri ted nu kul tu re bo do v tem okviru poleg liceja Prešeren sodelo-
vale še šole Dante Alighieri, Galileo Galilei, Leonardo Da Vinci in Giosu-e Carducci, ki bodo prispevali skupno 45 vodičev. Mladi vodiči bodo v starokrščanski baziliki v Ul. Madonna del Mare na razpolago obiskovalcem v petek, 18., in v soboto, 19. maja, od 10. do 13. ure, medtem ko bodo v starorimskem gledališču na vo-
ljo od 14. do 20. maja vsak dan od 15. do 18. ure. Vodeni obisk v slovenskem jeziku, za katerega bodo poskrbeli dijaki liceja Prešeren, bodo v soboto, 19. maja, od 15. do 18. ure. Naj dodamo, da bodo varnost zagotavljali člani tržaške sekcije veteranskega združenja karabinjerjev in tržaške sekcije italijanskega združenja mornarjev. (A.G.)
freu» J.-'H ■ lrst - (fj 0-10.3 LM-KJ ipta^THnorama-re «m
Jutri v Rojanu koncert Godbenega društva Prosek
Godbeno društvo Prosek je znan in uveljavljen godbeni ansambel, ki rad nastopa ne samo v svojem domačem okolju, ampak tudi v drugih krajih naše dežele. Kot smo že poročali, se je društvo v aprilu udeležilo tekmovanja v Riva del Garda, na katerem so proseški godbeniki zasedli 4. mesto s posebno pohvalo za mlado dirigentko Evo Jelenc, ki vodi godbeni sestav od lanskega septembra. Jutri se bo ta približno 35-članski ansambel predstavil s samostojnim koncertom v Marijinem domu v Rojanu v ulici Risorta. Za to priložnost je pripravil spored, ki bo s svojo raznolikostjo in umetniško zahtevnostjo zadovoljil prav vse okuse. Spored je skrbno sestavljen in vključuje skladbe avtorjev različnih narodnosti in različnih obdobij. Tako bo občinstvo lahko slišalo novejše, bolj moderne in zahtevne kompozicije kot že znane priljubljene koračnice iz repertoarja ever-greenov, priredbe filmskih uspešnic in domačih narodno-zabavnih melodij. Skratka -koncert Godbenega društva Prosek, ki ga prireja Društvo Rojanski Marijin dom, bo nudil vsem gledalcem oz. poslušalcem prijeten glasbeni užitek, ki naj ga ne zamudijo predvsem ljubitelji godb. Koncert bo v Marijinem domu (ul. Cordaroli 29) jutri, v nedeljo, ob 18. uri.
»Kratki stik« drevi v Gročani
Slovensko kulturno društvo Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage vljudno vabi danes zvečer ob 20.30 v srenjsko hišo v Gročani, kjer bodo nastopili člani dramske skupine SKD Slavec Ricmanje-Log z veseloigro »Kratki stik«. Komedijo, ki jo je po T. Micheluzziju prevedla, priredila in režirala Ingrid Werk, so si lahko že ogledali v okviru Ricmanjskega tedna, tokrat pa se nudi ponovna priložnost tistim, ki je še niso uspeli videti. Živahna veseloigra v treh dejanjih pripoveduje o nenadnih zapetljajih v družini odvetnika Štruklja, ki ga povzročita čudno obnašanje njegove žene ter nenapovedan prihod tete iz Avstralije. Obeta se prijeten in zabaven gledališki trenutek.
tatvine - Obiskali so hišo Andreja Starca na Kontovelu
Tokrat vdrli pri belem dnevu
Odnesli so razne dragocenosti, od ur do verižic, zapestnic, ogrlic, ki so tudi velike afektivne vrednosti - Tatove so v hiši Andreja Starca imeli že pred 9 leti
Tatvinam na Krasu ni videti konca. Potem ko so karabinjerji ustavili skupino tujcev, doma naj bi bili iz Litve, so nekateri pomislili, da je morda nevarnost mimo in da lahko nekoliko bolj v miru zapustijo svoja stanovanja ali hiše. Zal pa so zaenkrat še potrebni velika opreznost in previdnost kot tudi sodelovanje s silami javnega reda, katerim je treba hitro sporočiti morebitno prisotnost neznanih oseb, ki bi se potikale naokrog in si ogledovale po-slo pja.
Previdnost je še posebej potrebna ne samo zato, ker so tatovi izredno spretni in hitri, temveč tudi zato, ker so sila predrzni, saj se ne spravljajo na delo samo v nočnih urah, temveč tudi pri belem dnevu. Predvčerajšnjim zjutraj so bili pri Andreju Starcu, na Kontovelu. Naredili so precej škode, odnesli so ure, zapestnice, verižice, ogrlice. »To so darila, kijih družine dobijo ob raznih priložnostih in imajo tudi afektivno vrednost. Večinoma so predmeti, ki jih ljudje imajo spravljene, za spomin, ne Spretni tatovi so se nosijo jih vsak dan.« Vsakomur je hudo, ko izgubi
povzpeli do enega od oken v prvem nadstropju.
kroma
nekaj, na kar je še posebno navezan, a je Andrej Starc v isti sapi povedal, da »tatovi ne bodo z ukradenim obogateli, jaz pa ne bom obubožal.«
Andrej Starc stanuje na številki 6, skoraj na vrhu stopnic, ki se takoj po ostrem ovinku na Fur-
lanski cesti strmo vzpenjajo navzgor. Razgled je tak, da korak zastane, vendar v teh trenutkih gospodarju verjetno ni mogel biti v veliko uteho. Tatovi so bili v enonadstropni hiši med 9.15 in 12.20, ko doma ni bilo nikogar. Povzpeli so se do okna v prvem nadstropju. Polkna so bila zaprta, vendar so jih skozi reže z roko ali morda s kakšnim železnim predmetom odprli z notranje strani. Če so odprli z roko, pomeni, da so bili precej visoke postave, a tudi sila gibčni. Ustavili so se samo v zgornjih prostorih, kjer so vse razmetali, iz omar so zmetali obleko, spraznili so predale. V spodnjih prostore pa niso šli, morda jih je kaj zmotilo ali so se zadovoljili s tem, kar so našli. Morda so bili tudi prepričani, da spodaj ni nič takšnega, kar bi jim prišlo prav. Denarja pa niso odnesli, kar gotovine v hiši ne držijo. Zbežali so skozi okno, po katerem so vdrli v hišo. Sosedov ni bilo doma in tako ni nihče nič opazil. Pri Andreju Starcu žal sedanja tatvina ni prva, upati je, da bo vsaj zadnja. Obiskali so ga že pred 9 leti, vendar tedaj niso naredili takšne škode.
S primerom se ukvarja policija, prišli so agenti znanstvenega oddelka. Iskali so morebitne prstne odtise, tako da bo jih lahko primerjali s tistimi, ki so jih našli na krajih drugih tatvin in ugotovili vsaj to, če gre za iste osebe.
/
TRST
Nedelja, 13. maja 2007
9
pokrajina - Zasedanje pokrajinskega sveta
Solidarnost s škofom Bagnascom
Resolucijo je predstavila Maria Monteleone (Marjetica)
Tržaški pokrajinski svet je na zadnji seji odobril resolucijo, s katero je izrazil »bližino in solidarnost mon-sinjorju Bagnascu«, ter obsodil, »kar se dogaja proti njemu.« Resolucijo je predstavila načelnica svetniške skupine Marjetice Maria Monteleone, podprlo jo je 16 svetnikov, štirje pa so se vzdržali (svetnica Zelenih Carla Melli, svetnici Stranke komunistične prenove Elena Legiša in Liza Slavec ter svetnik Levih demokratov Fabio Vallon).
Pokrajinska skupščina pa je zavrnila amandma-dopolnilo k resoluciji, ki so ga predložili svetniki desnosredinske opozicije, v katerem so predlagali, naj tržaška pokrajina »pristopi k manifestaciji v podporo družini, tako imenovanem »family day«. Amandma so podprli svetniki desnosredinske večine, predstavniki leve sredine so glasovali proti, edinole svetnica Monteleoneje-va se je vzdržala.
Načelnica Marjetice je predstavila resolucijo v znak solidarnosti s predsednikom italijanske škofovske konfe-ren ce An ge lom Ba gnas com, » da bi prehitela desno sredino, ki je na tržaški ob či ni že pred lo ži la in tudi izgla so -vala podoben dokument«. V besedilu je spomnila, da je bil genovški škof »tarča ustrahovalnih dejanj, ki so nespoštljiva do njegove funkcije« in da so se temu pridružile tudi besede »proti Cerkvi«. Nadalje je še zapisano, da »tržaški pokrajinski svet odklanja vsako obliko nasilja in ustrahovanja ter nespoš-tovanja različnih idej, ki ovirajo miroljubno in koristno soočenje med Cerkvijo, institucijami, civilno družbo in politiko.«
V	razpravi je predstavnik Liste Di-piazza-Scoccimarro Paolo de Gavardo ožigosal »protiklerikalno ozračje« in naglasil, da doživlja tačas država »grdo obdobje«. Claudio Grizon (Forza Italia) se je znesel nad levico, ki dopušča izpade proti Cerkvi in njenim predstojnikom. Svetnik Nacionalnega zavezništva Arturo Governa pa se je »zahvalil svetnici Monteleonejevi, ker je predložila resolucijo.«
V	razpravi so posegli še svetnik Marjetice Paolo Salucci, Marco Vascot-to (Nacionalno zavezništvo), in Andrea Mariucci (mešana skupina) so, vsak s svojega zornega kota, obsodili dejanja proti predsedniku italijaske škofovske konference.
Načelnica Stranke komunistične prenove Elena Legiša se je uvodoma strinjala z obsodbo groženj, ki jih je bil deležen genovški škof. Poudarila pa je, da teh dejanj ne gre politično strumen-talizirati in postaviti pod vprašaj laič-nosti države. Svoboda izražanja in kritike je ustavno zajamčena, je spomnila, in napovedala, da se bo njena skupina pri glasovanju vzdržala.
Svetnica Zelenih Carla Melli je izrazila svojo solidarnost monsinjorju Ba-gnas cu, tu di ona pa se je ob re gni la ob poskuse politične strumentalizacije celotne zadeve. Zatem pa je podčrtala, da bi »rada slišala, kakšno solidarnost je izrazil papež Pij XII Židom, ko so jih odvažali v koncentracijska taborišča.«
Marco Vascotto je v predstavitvi amandmaja desne sredine ocenil, da naj bi to dopolnilo (pristop tržaške pokrajine k manifestaciji o družini - family day) »okrepilo solidarnost ogroženemu Ba gnas cu«.
Levosredinska večina ni bila istega mnenja, in je - z izjemo vzdržane Monteleonejeve - zavrnilo amandma. Del večine - predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je bila odsotna - pa je nato podprl resolucijo načel-nice Marjetice.
Eden od prisotnih svetnikov je ocenil, da je to glasovanje že nakazalo sestav bodoče Demokratske stranke v tržaškem pokrajinskem svetu. Ob vseh svetnikih Marjetice so za resolucijo glasovali vsi svetniki Levih demokratov, z izjemo pristaša Mussijeve frakcije Mi-ljčana Fabia Vallona.
Četrtkovo sejo tržaškega pokrajinskega sveta je vodil predsednik Boris Pangerc
podreccove lutke
V razvedrilo malih bolnikov
V želji, da bi malim bolnikom in mladostnikom za nekaj trenutkov polepšali bivanje v bolnišnici Burlo Garofo-lo in jim pričarali nasmeh na obrazih, je neprofitno združenje Petra pripravilo poseben lutkovni spektakel, katerega protagonist bodo znamenite Podreccove marionete, ki jih ljubitelji lutk in kritiki uvrščajo v sam vrh italijanske in svetovne lutkovne ustvarjalnosti. Igrivo potovanje v svet Podreccovih lutk bo na sporedu v sredo, 16. maja (ob 10.30), prizorišče pa bo park omenjene bolnišnice. Pobudo je lansiralo združenje Petra, pri njeni realizaciji pa so sodelovali Stalno gledališče FJK, Dežela FJK in pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo.
Podrobnosti pobude, ki so jo naslovili »V magičnem svetu lutk - Podreccove marinete«, so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so pobudo in prizadevnost treh različnih institucij pozdravili in pohvalili direktor gledališča Rossetti Antonio Calenda, upravni direktor inštituta Burlo Garofolo Paolo Sinigallia ter deželni svetnik Sergio Lupieri. O spektaklu je spregovorila njegova pobudnica in predsednica ne-profitnega združenja Petra Alda Paolet-ti, ki je dejala, da je lutkovna predstava uokvirjena v niz pobud, ki jih združenje promovira v korist najmlajših. Mali bolniki pediatričnega oddelka bolnišnice Burlo Garofolo si bodo tako lahko ogledali znamenito in kultno predstavo še
bolj znanega lutkarja Vittoria Podrecce Varieta. Čudežnost lutk in gledališča, ki ga je Podrecca ustvaril leta 1914, v njem pa se je našel prostor za skoraj tisoč različnih marionet, bosta oživila še glasba in jezik, ki običajno znata osvojiti najmlajšo publiko. Edinstvena predstava Varieta, ki ji ni para, je del železnega repertoarja ikone italijanskega lutkarstva, Vittoria Podrecce, uspehe pa žanje tudi petdeset let po Podreccovi smrti, je včeraj izpostavil Calenda in kot zanimivost dodal, da priprava lutkovnega spektakla terja ravno takšen finančni vložek kot navadna gledališka predstava.
V zadnjih letih je Stalno gledališče FJK z omenjeno predstavo in dragocenimi lutkami gostovalo v Franciji, Nemčiji, Švici, Belgiji, Luksemburgu, Argentini, v ZDA, Srbiji, tokrat pa bodo nastopili pred malimi bolniki tržaške bolnišnice. Organizatorji dogodka niso pozabili tudi na otroke, ki ne morejo zapustiti pediatričnega oddelka, zato so se odločili, da bodo ob koncu predstave lutkarji obiskali še male paciente v sobah. Lutkovne figure, ki jih je Podrecca sicer imenoval I Piccoli, bo v predstavi Varieta oživilo osem lutkarjev: Marino Ier-man, Gabriella Slatich, Silvia Della Polla, Carlo Furlan, Francesca Zoccarato, Daniela Castiglione, Barbara Sinicco in Silvia Zambrenti. V primeru slabega vremena se bo spektakel zgodil naslednjega dne( sč)
danes - Na trgu Liberta
Sprevod proti nevzdržnemu
razvoju
Javna uprava mora pri pomembnih projektih upoštevati mnenje občanov in ne sprejemati odločitev samovoljno. Sploh pa je skrajni čas, da na svetovni ravni prenehajo z uničevanjem okolja, ker ni verodostojno, da lahko okoljsko problematiko rešujejo prav tisti, ki dnevno izkoriščajo in onesnažujejo zemljo.
To je glavna misel, ki bo odjeknila danes popoldne po mestnih ulicah na demonstraciji proti nevzdržnemu razvoju. Demonstracija z zbirališčem ob 15. uri na Trgu Liberta bo vzporedno s Svetovnim forumom G-8 UNESCO in jo prireja Mreža proti nevzdržnemu razvoju. Slednjo sestavljajo naravovarstveniki, zeleni in nasprotniki globalizacije in razni krajevni odbori proti ekološko bolj ali manj spornim projektom, kot so hitra železnica, uplinjevalnika v Tržaškem zalivu in cementarna v Torvisco-si. Pobudniki danes pričakujejo množično udeležbo in vabijo na demonstracijo vse, ki jim je pri srcu skupno naravno bogastvo. V sprevodu so medtem že napovedani predstavniki Zelenih, Stranke slovenskih in italijanskih komunistov, Stranke komunistične prenove in deželne federacije osnovnih sindikatov Rdb.
V pripravi na današnji protest je Mreža proti nevzdržnemu razvoju včeraj popoldne priredila javno zbo-
rovanje v zborni dvorani Leposlovne in filozofske fakultete. Srečanja so se udeležili predstavniki številnih gibanj, krajevnih odborov in strank, ki so prisluhnili mnogim predavateljem. Med temi je svojo izkušnjo podala Beatrice Bardelli iz toskanskega odbora proti uplinjevalniku, ki ga nameravajo zgraditi med Pizo in Livornom. Glasu občanov niso poslušali, je povedala, da je uplinjevalnik dobil vsa potrebna dovoljenja in ga bodo nedvomno zgradili. Sploh so bili v ospredju razni znani in manj znani projekti, pri katerih ni bila javnost soudeležena oz. pri katerih niso upoštevali mnenja občanov. Tako je bil govor o deželnem načrtu za enotnega upravitelja javnega prevoza v deželi, o vojaškem oporišču v Avianu, še zlasti pa o visoki hitrosti in cementarni v Torviscosi. Kljub mestoma zelo ostrim kritikam na račun nekaterih deželnih upraviteljev je bilo vsekakor prevladujoča misel, da je treba mnenje občanov upoštevati. To se z visoko hitrostjo ni zgodilo, kljub negativnemu mnenju domala vseh občinskih uprav pa bo deželni predsednik Illy dal pozitivno mnenje o obeh uplinjevalnikih, je bilo slišati. Toda naravnost ogorčeni so bili pobudniki glede cementarne, proti kateri se je poleg krajevnih odborov izreklo kar 24 županov.
Aljoša Gašperlin
Tržaško zasedanje G8 neizbežno spremljajo tudi manifestacije skupin, ki so kritične do politike v zvezi z okoljem
kroma
Lutke slavnega čedajskega avtorja Petra Podrecce bodo spet veselile malčke
kroma
10
Sobota, 12. maja 2007
TRST
/
zahodni kras - Zahteva rajonskih svetnikov
»Dipiazza naj se opraviči Ruplu«
Obširna razprava o ureditvi romskega kampa na Vejni
Nesojeni nomadski kamp na Vejni in časopisna polemika, ki mu je sledila, sta bili v ospredju četrtkove seje zahodnokraškega rajonskega sveta. Predsednik Bruno Rupel je uvodoma izrazil razočaranje in užaljenost zaradi izjav tržaškega župana Roberta Di-pi az ze do za hodno kraš ke ga in vzhodnokraškega rajonskega sveta in do obeh pred sed ni kov, ter po zval ra -jonske svetnike, naj sami odgovorijo, ali je rajonski svet dobro sledil celotni zadevi, ali ne. Obenem jih je pozval, naj se izrečejo o županovih izjavah. Ob tem je ze lo po drob no po ro čal o po te -ku dogodkov, ki jih je izvala odločitev mestne uprave, da uredi na Vejni tranzitno romsko naselje.
Uvodni poseg je izzval obširno razpravo, katere skupni imenovalec je bila podpora in solidarnost predsedniku rajonskega sveta. Po svetniku Stranke komunistične prenove Robertu Cat-taruzzi in svetniku Marjetice Niku Tenzetu so tudi številni svetniki desno-sredinske opozicije ocenili, da ni bilo v stališčih predsednika rajonskeega sveta do tega vprašanja prav nič zgrešenega. Tako sta tudi svetnika Forze Italia Albino Debernardi in Roberto Barnaba omenili, da pričakujejo sedaj županovo opravičilo Ruplu, in zaželeli, da naj bi zadevo čimprej razčistili, saj mora imeti župan stike z rajonskim svetom, ker je le-ta tisto institucionalno telo, ki je najbližje občanom. Svojo solidarnost s predsednikom Ruplom je izrekla tudi predstavnica Nacionalnega zavezništva Anna Benvignu, kije pozvala župana, naj »popravi svoje izjave o predsednikih kraških rajonskih svetov.«
Soudeleženci v razpravi so nadalje ocenili, da je bilo vse vprašanje o ureditvi tranzitnega nomadskega kampa na Vejni zelo nepremišljeno izpeljano. Pismo predsednikov obeh kraških rajonskih svetov županu z zahtevo po informacijah je bilo povsem umestno, potem ko je sama občinska uprava leta 2003 na vprašanje takratnega rajonskega svetnika Stefana Ukmarja odgovorila, da namerava namestiti tranzitno romsko naselje pri Sv. Soboti. Območje 12 tisoč kvadratnih metrov, na katerem naj bi uredili nomadski kamp na Vejni ni umestno, ker bi morali ob tem žrtvovati naravno dragocen gozdnat predel. Benvignujeva pa je izrecno poudarila, da gre naravo spoštovati. Ob tem je tre ba še do da ti, da se iz -brana lokacija nahaja na evropsko za-
Predsednik
ZAHODNOKRAŠKEG A RAJONSKEGA
sveta Bruno Rupel
ščitenem območju, zaradi česar je zelo čudno, da mestna uprava vztraja pri tem mestu.
Rajonske seje so se udeležili tudi nekateri predstavniki spontanega odbora, ki nasprotuje namestitvi nomadskega kampa na Vejni. Z izjemo nekaterih posamičnih diskriminacij-skih izpadov na račun »ciganov«, so člani izrazili popolno solidarnost pred-sed ni ku Ru plu, ki je »pred sed nik vseh nas«. Spon ta ni od bor ni po li tič no te -lo, si le prizadeva za ohranitev podeželja takega, kot je, da ne bi bilo oško-
dovano. Zato so pozvali na skupni poseg proti nomadskemu kampu na Vej-ni.
Drugo žgoče vprašanje, o katerem bi morali razpravljati na četrtkovi seji, je bilo napovedano zaprtje doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Na-zario. Svetniki so iz časopisja izvedeli o skorajšnjem zaprtju strukture, v brk izjavi občinskega odbornika za socialne zadeve Carla Grillija, da bo o vseh vprašanjih, ki zadevajo dom za ostarele, pravočasno obvestil rajonski svet.
Pred sed nik Ru pel je pi sal od bor -niku, ta se mu je telefonsko opravičil, ker je novica o skorajšnjem zaprtju pronicnila v sredstva javnega obveščanja preden je bil o tem obveščen rajonski svet. Vse ka kor je za go to vil, da bo krajevnemu institucionalnemu telesu posredoval vsa potrebna pojasnila. Zato se je rajonski svet odločil, da preloži zadevo z dnevnega reda na drug datum, to je na sejo, katere se bo udeležil tudi tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Grilli.
nabrežina - Lista Skupaj-Insieme
Apel Deželi za novo KGS
Gabrovec podpira stališče županov
»Deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine mora nujno še pred poletnim premorom izglasovati potrebna zakonska določila, zato da pri de do po nov ne usta no vi tve Kraške gorske skupnosti, ki je ključ ne ga po me na tu di za na čr to -vanje teritorialnega razvoja devin-sko-nabrežinske občine«, ugotavlja v tiskovnem sporočilu neodvisni kan di dat za de vin sko-na bre žin ski občinski svet na listi Skupaj-Insie-me Igor Ga bro vec.
Po njegovem mnenju mora De že la pr ven stve no upo šte va ni predlog, ki so ga javno iznesli žu-pa ni Zgo ni ka, Re pen tab ra in Do li -ne že oktobra lani. Nekdanjo KGS, se daj spre me nje no v Gor ski oko liš, lahko po najlažji in najhitrejši poti ustanovimo z malenkostno spre-mem bo de žel ne ga za ko na, ki ure -ja gorske okoliše. Glede morebitne ustanovitve deželnega ali medob-čin ske ga par ka pa naj se vse od lo -čitve prepustijo organom nove gor-
ske skup nos ti brez vna prej šnjih pogojevanj.
»Ukinitev KGS leta 2002 je bila iz ključ no po li tič na iz bi ra ta -kratne desničarske uprave, zato mora sedanja deželna večina s prav tako prepričano politično izbiro Kra šev cem po nov no vr ni ti po -memben instrument za upravljanje in razvoj teritorija«, zaključuje svojo predvolilno sporočilo kandidat Ga bro vec.
Do občinskih volitev v Devi-nu-Na bre ži ni manj ka še ne kaj več kot dva tedna, tako da bodo stranke in kan di da ti v pri hod njih dneh gotovo stopnjevali svoje predvolilne pobude in shode. Pričakujejo tudi pri hod ne ka te rih vi dnih po li tič -nih zastopnikov, medtem ko je še pod vprašajem obisk predsednika Na ci o nal ne ga za vez niš tva Gi an -franca Finija, čigar obisk v Gorici je napovedan za 19. maj. Naj spomnimo, da bodo volitve v nedeljo, 27. ter v ponedeljek, 28. maja.
devin-nabrežina - Slovenska skupnost in Marjetica
Podpora Veroneseju
»Znotraj levosredinske koalicije glasujte za kandidate gibanja Skupaj-Insieme«
Srečanje Slovenske skupnosti in Marjetice pri Lupincu v Praprotu
kroma
Slovenska skupnost in Marjetica pozivata volilke in volilce Devina-Na-brežine, naj 27. in 28. maja glasujejo za županskega kandidata Massima Vero-neseja, znotraj njegove koalicije pa naj podprejo kandidate liste Skupaj-Insie-me. Stranki sta o bližnji volilni preizkušnji govorili na včerajšnjem srečanju na kmetiji Lupinc v Praprotu, na katerem je bil navzoč tudi Veronese.
SSk so med dru gim za sto pa li de -želni svetnik Mirko Špacapan, pokrajinski tajnik Peter Močnik in sekcijski tajnik Edvin Forčič, v zastopstvu Marjetice pa so bili skoraj vsi njeni deželni svetniki. Srečanje v Praprotu je nudilo priložnost tudi za pogovor o aktualnih političnih zadevah, ki se tičejo slovenske manjšine in širše deželne realnosti.
Marjetica vabi v ponedeljek, 14. maja ob 18.30 na srečanje z vladnim podtajnikom Mariom Lettierijem. Pobuda v sesljanskem hotelu Belvedere bo posvečena finančnim problemom lokalnih uprav.
KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREŽINA SE PREDSTAVLJAJO
Tatjana Kobal (SKP)
Kakovostno deluje tista družba, v kateri se ljudje iskreno zanimajo drug za drugega. V tem duhu je bil tudi izoblikovan upravni program leve sredine, zamišljen in ustvarjen v skladu s potrebami občanov. Pravo bogastvo našega teritorija predstavljajo naravno okolje, kulturne in jezikovne raznolikosti, katere je treba valorizirati, ter ljudje.
Zato se namenja veliko pozornosti potrebam občanov in varovanju njihovih interesov, zlasti na socialnem področju in področju javnih storitev. Med temi sta še posebno pomembna okrepitev občinskega informativnega sistema in upravljanje spletne strani, ki s pospeševanjem postopkov skrajšajo poti med upravo in občani.
Neobhodnega pomena pa je tudi skrb za vzgojo in izobraževanje mlade generacije, kateri je treba nuditi primerne storitve in strukture, v katerih naj bi mladi dobili oporo in podporo tako pri študiju, kot pri poklicnem izobraževanju in preživljanju prostega časa. Doma sem iz Nabrežine in imam 27 let. Leta 2005 sem dokončala študij psihologije in se leta 2006 izpopolnila iz športne psihologije na torinski univerzi. Trenutno obiskujem magistrski študij na univerzi v Rimu in poučujem na liceju A.M.Slomška v Trstu. Prvič kandidiram na volitvah.
Tjaša Švara (Lista Ret)
Predstavljam se vam kot predstavni- " ca slovenske manjšine, kandidatka kot nosilka županove občanske liste Giorgio Ret.
Osebno sem sprejela to kandidaturo v tistem duhu in s tisto voljo do dela, s katerima sem se prvič, v letu 2002, soočala in predstavila v političnem svetu.
Posvetila sem se politiki v trdnem prepričanju, da mora rast celotne družbe in naše skupnosti temeljiti na povezanosti med različnimi kulturami in tradicijami, ki so prisotne na našem ozemlju, spodbujati primerne politike, vrednotiti osebe, družine in skupnosti. Ta je bila tudi od vsega začetka glavna smernica naše uprave z županom Retom na čelu. V tem duhu sem v minulih petih letih sledila odborništvu za šolstvo, kulturne in šolske politike, ekonomata in proračun, sektorji, ki so navidezno popolnoma ločeni, a ki pa so v resnici medsebojno povezani, kot eden izraz drugega. Danes se vam predstavljam z enako voljo in odločnostjo, v upanju, da bi lahko skupaj nadaljevali začeto delo za vsestransko rast in varstvo teritorija, za povečanje učinkovitosti prometa in mobilnosti, za valorizacijo različnih kultur in varstvo tradicij, ...skratka za politiko, ki v središče svojega delovanja postavila osebo.
Bogomil Gabrovec (SKP)
Rojen in bivajoč v Nabrežini. Star 59 let. Upokojenec, zaposlen je bil 28 let v štivanski papirnici, tu je bil tudi aktiven v sindikatu CGIL.Bla-gajnik krožka SKP Kras, aktiven v VZPI-ANPI in v Drušvu prostovoljcev za ledvične bolnike.
Davide Peric (SKP)
Kmetovalec star 42 let. Doma v Šti-vanu. Spodbuda k ukvarjanju s politiko mi je bilo spoznanje, da v zadnjih letih k nam vselilo veliko novih obrazov, ki bi hoteli upravljati zemljo, brez pojma, kjer se nahaja in kaj jim lahko nudi. Biti upravljan, vendar od ljudi, ki na njej živijo in se z njo resno ukvarjajo brez skritih načrtov. Le-ti bodo lahko spremljali pozitivno rast naše zemlje in dali ljudem perspektive za razvoj.
/
TRST
Sobota, 12. maja 2007 1 1
dolina - Izredna seja občinskega sveta
Peti koridor buri dolinske duhove
Resolucija o petem koridorju je sprožila tako proceduralno-politično godljo na včerajšnji izredni seji dolinskega občinskega sveta, kot že dolgo ne. Dokument je predstavil načelnik desnosredinske občanske liste Oltre il polo per San Dorligo Giorgio Jercog. V njem se je obregnil ob načrt visokohitrostne železniške proge evropskega petega koridorja, ki naj bi potekala pod Dolino Glinščice. Jercog je v resoluciji pozval »županjo in občinsko upravo, da združeno sodeluje pri podpisu te resolucije, kije nastala kot neodložljiva potreba, da se soudeleži našo občino pri zoperstav-ljanju vsaki gradnji, ki bi se jo izvedlo za uresničitev rešitve, ki bi prinesla do uničenja našega prostora.« Skratka: svetnik desnice se je zavzel za to, da bi občinska skupščina izrekla svoj ne predlogu gradnje visokohitrostne železnice pod Dolino Glinščice.
Tej resoluciji so načelniki svetniških skupin levosredinske večine Emil Coretti (Levi demokrati), Sergij Mahnič (Slovenska skupnost), Tatjana Turco (Stranka komunistične prenove) in Elisabetta Sorma-ni (Občanska lista) predložili amandma. V njem so pozvali županjo in odbor, naj zahteva od deželne uprave vse predloge o progi petega koridorja, ki bi lahko tudi obrobno zadevali dolinsko občino, da bi jih občinska uprava in občani predhodno ocenili.
Jercog ni sprejel, da bi popravek vključili v njegovo resolucijo. Dokument je predstavil pred več kot dvema mesecema (5. marca), po njegovem je imela občinska uprava dovolj časa za poseg pri deželni vladi.
Podžupan Maurizio Sigoni, sama županja Fulvia Premolin, Sormanijeva in Mahnič so podčrtali, da bi amandma okrepil politično težo resolucije in ponovili, da bi morali bili odbor, svetniki in prebivalstvo informirani o tem, kar se kuha okrog trase petega koridorja, kar pa Jewr-coga ni prepričalo.
Zapletlo se je pri glasovanju. Po posvetovanju z občinsko tajnico je Premoli-nova dala najprej na glasovanje resolucijo, ki jo je večina zavrnila z 10 glasovi večine proti petim glasovom opozicije. Zatem je bilo - presenetljivo - na vrsti glasovanje amandmaja, ki gaje večina izglasovala ob vzdržanju opozicije.
Tajnica je zatem menila, da bi amandma lhko smatrali kot »zaključni dokument«. Opozicija se je temu uprla.
Tričetrturna prekinitev seje ni prinesla razjasnitve. Tajnica je govorila o »interpretaciji pravilnika« in nato menila, »naj skupščina odloči, ali je bilo glasovanje veljavno, ali pa ga gre razveljaviti«. Podžupan Sigoni je povlekel na dan 38. člen občinskega pravilnika o »neučinkovitih glasovanjih«, odbornik Igor Tul je opozoril, da 27. člen pravilnika ne predvideva amandmajev k resolucijam.
Po novi 20-minutni prekinitvi je tajnica menila, da bi morali »razveljaviti postopek glasovanja«. Premolinova je vprašala, ali naj znova ponovijo razpravo o resoluciji, Coretti je predlagal novo, urgentno resolucijo. V vnovičnem posegu je tajnica ocenila, da naj bi bil »pravilnik precej pomanjkljiv«.
Županja Premolinova je petkrat vprašala tajnico, kaj storiti. Opozicija je medtem napadala večino, češ, daje storila politično napako, ker se je izrekla proti resoluciji, s katero bi se strinjalo domače prebivalstvo, in ne ve, kako naj bi napako popravila.
Med novo tričetrturno prekinitvijo se je zaiskrilo tudi med nekaterimi predstavniki večine, medtem ko je Premolinova naznanila, da je »prosila načelnike strank večine, naj predstavijo svojo resolucijo«.
Po nadaljevanju seje je županja premaknila zadevo iz mrtve točke: razsodila je, da »sta bili glasovanji pravilni«, in prešla na naslednjo točko dnevnega reda.
Občinski svet bi moral razpravljati o resoluciji o ureditvi pobočja Dolge krone, ki jo je predstavil svetnik Boris Gombač (Združeni v tradicijah). Ta pa je izjavil, da ni v »fizičnih pogojih«, da bi jo predstavil, in razprava je bila preložena.
Dolinska županja Fulvia Premolin
kroma
ŠOLA - Strokovna ekskurzija za dijake DPZIO Jožefa Stefana
Ne samo strokovno in poklicno, ampak tudi kulturno obarvan izlet
Omogočil ga je Zavod Republike Slovenije za šolstvo - Obisk Šempetra, Tolmina in Kobarida
Dijaki zavoda Stefan so v Šempetru obiskali podjetje Iskra-avtoelektrika
Zavod Republike Slovenije za šolstvo nam je tudi letos omogočil enodnevno ekskurzijo za dijake tretjih razredov vseh treh izobraževalnih smeri poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Vse potrebno za ekskurzijo je uredi la pe da goš ka sve to val ka za slo ven -ske šole v Italiji prof. Andreja Duhovnik Antoni, ki se ji ob tej priliki zahvaljujemo.
S prijaznim šoferjem Jožetom in simpatično spremljevalko Bojano smo se v četrtek, 19. aprila, v lepem sončnem vremenu odpeljali iz Trsta proti Opčinam, kjer so se nam pridružili še nekateri udeleženci izleta. Med potjo nam je spremljevalka posredovala kulturnozgodovinske zanimivosti teh krajev.
Mejo smo prečkali pri prehodu Vrtojba in se odpeljali naprej do Šempetra pri Novi Gorici. Tam nas je pred in du strij skim ob ra tom Is kra-av -toelektrika sprejel gospod Andrej Tram puž, s ka te rim smo si ogle da li proizvodno halo elektromehanskih delov za avtomobilsko industrijo (zaganjalnikov, alternatorjev ipd.) tega svetovno uveljavljenega uspešnega slovenskega podjetja. Glede na študijsko smer udeležencev ekskurzije smo sledili tehnološkim postopkom z veli kim za ni manjem.
Pot smo nadaljevali do Tolmina, kjer nas je v hotelu Krn čakalo okus-
solstvo
• • •
Komisija Pokrajine na Prešernu in Zoisu
Pokrajinska komisija za šolstvo, šport, kulturo, zdravstvo in socialne zadeve, ki ji predseduje svetnik Levih demokratov Sandy Klun sije včeraj ogledala prostore liceja Franceta Prešerna in trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa. Člani komisije in občinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini, ki je sledil obisku, so se srečali z ravnateljico liceja Loredano Guštin in ravnateljem trgovskega zavoda Dari-borjem Zupanom, ki sta jih seznanila s potrebami obeh šol. Med ogledom na liceju so pokrajinski svetniki ugotovili, daje treba urediti kemijski laboratorij, na trgovskem zavodu pa so se soočili še z vrsto drugimi žgočimi vprašanji, kot so na primer zamenjava oken in vrat.
Odbornik Tommasini je napovedal, da bo pokrajina čez poletje opravila na šolskih poslopjih na Vrdelski cesti dva posega. Preuredila bo sanitarije in zamenjala dotrajane cevi, kar bo stalo 700 tisoč evrov, nadaljnjih 120 tisoč evrov pa bo stala obnova dvigal.
Ravnatelja sta opozorila, da bi morali notranje prostore tudi prepleskati, saj je minilo že več desetletij od zadnjega pleskanja, pred nekaj leti pa so sami starši prostovoljno prepleskali nekaj učilnic, da so zagotovili dijakom boljše učne pro sto re. Od bor nik Tom ma si -ni je omenil možnost tudi tega posega.
Pokrajinska komisija za šolstvo si bo prihodnji teden ogledala še prostore družboslovnega in pedagoškega liceja ASntona Martina Slomška in poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Tako bo organ, ki mu predseduje Sandy Klun, posvetil slovenskim višjim srednjim šolam tisto pozornost, ki je ni bilo zaznati za ča sa po prej šnjih uprav.
no kosilo. Pohiteli smo naprej proti Vrsnemu, rojstnemu kraju »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča. V pri-jaz ni va si ci, ki le ži na son čni po li ci pod mogočnim Krnom in lepo prenovljeni Gregorčičevi rojstni hiši (leta 2006, ob stoletnici pesnikove smrti), nam je o pesnikovem življenju spregovorila oskrbnica, nakar smo si hi šo-mu zej ogle da li.
Pot nas je vo di la do Koba ri da, kjer smo si ob izvrstnem vodenju ogledali muzej prve svetovne vojne. Muzej je prejel evropsko nagrado za izjemno urejenost. V njem je prikazano najpomembnejše bojišče med Av-stro-Ogrsko in Italijo, to je njegov južni krak fronte, ki je sekal slovensko etnično ozemlje, dolg pa je bil 90 kilo-me trov. To je bi la zna me ni ta Soš ka fronta. Vojna v Posočju je še danes glo bo ko vtis nje na v po soš ko in kraško površje: strelski jarki, kaverne, mulatjere, trdnjave, strelski položaji nemo pričajo o bojih. To so pripovedovalci o času polnem trpljenja, ki ga pri ne se vsa ka voj na.
Cilji našega popotovanja so bili torej poleg spoznavanja delovnega okolja v sodobni industrijski proizvodnji tudi rodoljubna vzgoja in vzgoja za mir. Polni globokih vtisov in obogateni za nova dragocena spoznanja smo se v prijetnem vzdušju vrnili domov. (DK)
združenje za zaščito opčin
Vas bi radi okrasili s cvetjem
V Prosvetnem domu na Opčinah so pred dnevi predstavili pobudo »Okrasi Opčine s cvetjem«, ki je nastala pri domačem Združenju za zaščito Opčin. Sopredsednika Združenja Paolo Milič in Gianna Crismani sta povedala, da je pobuda nastala iz želje, da bi kraški vasi dali lepši zunanji izgled in to posebno v poletnem času, ko je turistična sezona na višku. Takšne pobude so že vrsto let prisotne v nemško govorečih deželah, v zadnjem času pa so se začele razvijati tudi v Italiji. Cvetje namreč predstavlja najbolj poceni način za olepšanje zunanjega videza oz. podobe nekega kraja.
Združenje je k sodelovanju povabilo vaščane in podjetja, ki stanujejo oz. izvajajo svoje gospodarske dejavnosti na Dunajski cesti, Narodni ulici, Proseški ulici ter na obeh vaških trgih, Škavenci in Brdini. Odziv je zaenkrat precej do-
ber, predvsem med trgovci in podjetniki.
Pobuda je seveda tekmovalnega značaja. Posebna žirija bo v soboto, 8. julija ocenjevala najlepše okrašeno podjetje in najlepše okrašeno zasebno stanovanje. Nagrade bodo podelili tretjo julijsko nedeljo v okviru vaškega praznika na Škavenci.
Združenje za zaščito Opčin je k pobudi seveda povabilo tudi krajevne inštitucije, med njimi Rajonski svet za Vzhodni Kras, Občino in Pokrajino Trst, ki bodo priskočile na pomoč tudi s finančno podporo. Podjetja in zasebniki, ki se bodo odločili svoja okna oziroma izložbe okrasiti s cvetjem, bodo lahko pri nakupu le-tega koristili popust, in si cer v se me nar nah in cvetličarnah Agrososič na Opčinah, Il Giardiniere na Prosek, Le Gerbe-re v Saležu in Serre Fiorite v Nabre-ži ni. ( P. S.)
1 2 Sobota' 12- maj3 2007	TRST
/
SKD Igo Gruden in Ribiški muzej tržaškega primorja vabita na ogled dokumentarca RTV Slovenije
KORENINE SLOVENSKEGA MORJA
Avtor: Jadran Sterle
Danes, 12. maja 2007 ob 20.30
Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini
SKD TABOR združenje D0P0LAV0R0 FERROVIARIO skupina "AMICI DEL TRAM" vabijo
danes, 12. maja 2007, ob 19.uri v Prosvetni dom na Opčine
na odprtje razstave prvega natečaja
IL TRAM DI OPICINA OPENSKI TRAMVAJ
Nastopili bodo otroci osnovne šole F.Bevka z Opčin
Razstava bo odprta do 19.maja ob delavnikih med 16. in 18. uro, ^ ob nedeljah med 10. in 12. uro. J
Brežani in Kraševci pojejo in igrajo
danes, 12. maja 2007 ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Koncert bodo oblikovali
-	Moški pevski zbor upokojencev iz Brega
-	Tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljunca
-	Mešani pevski zbor Skala-Slovan iz Gropade-Padrič
Vabljeni!
Pod pokroviteljstvom Občine Dolina
Ä
Bambičeva galerija vabi
na odprtje slikarske razstave
UTRINKI
Akvareli Mihaele Velikonja
Umetnico bo predstavila Jasna Merku Glasbeni utrinek: Egon Taučer - harmonika, Thomas Velikonja - trobenta
danes, 12. maja 2007 ob 20. uri OPČINE - Proseška ul. 131
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 12. maja 2007
PANKRACIJ
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25 - Dolžina dneva 14.47 - luna vzide ob 3.16 in zatone ob 15.04.
Jutri, NEDELJA, 13. maja 2007
SERVACIJ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 16 km na uro severo-zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,2 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 7. maja, do sobote, 12. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Le kar ne od pr te tu di od 13.00 do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Piccar-di 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
Le kar ne od pr te tu di od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (040-639042).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom,
tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8.
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza)
SHELL Drevored Campi Elisi 1/1 Q8 Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14
TOTAL Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo.
U Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00
»L'ultimo inquisitore«. AMBASCIATORI- 16.30,17.30,19.00,
20.00, 21.30, 22.20 »Spider-man3«. ARISTON - NODODOCFEST 16.00 »Every good marriage begins with tears«; 17.00 »A verdade do gato«; 18.00 »Il male di San Donato«, »Il culto delle pietre«, »La potenza degli spi-riti«; 19.20 » Onde a coruja dorme«, »Mestre Humberto«, »Mare Capoei-ra«, » O dia em que o Bambu Queb-rou no Meio«; 20.30 »Babooska«; 22.10 »L'udienza e aperta«; 23.30 »Mamma dammi la benza - Le radi-ci del punk italiano 77-82«. CINECITY- 14.45, 15.15, 16.35, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00, 23.00, 23.55 »Spider-man3«; 18.25, 20.20 »Doppia ipotesi per un delitto; 14.45, 16.35, 20.20, 22.10, 00.05 »Epic mo-vie«; 15.00, 22.20, 00.20 »The number 23«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.05, 00.15 »L'uomo dell'anno«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10, 00.05 »Le colline hanno gli occhi 2«; 17.10 »L'ombra del potere«; 14.50 »Mr.Bean's holiday«. EXCELSIOR -16.30,18.20, 20.15,22.10
»Mio fratello e figlio unico«. EXCELSIOR AZZURRA-16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«. FELLINI -16.45,18.30,20.15 »Sette chi-lometri da Gerusalemme«; 22.00 » L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'u-omo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.10 »Mr.Bean's holiday«; 17.35, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 19.40, 21.40, 23.40 »Številka 23«; 22.00 »Sončna svetloba«; 16.00, 18.00, 20.00 »Ohcet bo... in pika!«; 15.40, 18.30, 21.20, 00.10 »Spider-Man 3«. NAZIONALE - Dvorana 1:15.00,17.20, 19.50, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Le colline hanno gli occhi 2«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 20.30, 22.15 »Epic movie«, 18.30 »La sconosciuta«; D16.45, 18.35, 20.15, 22.15 »Notturno bus«.
SUPER -17.00,20.30,22.15 »The Number 23«, 18.45 »Doppia ipotesi per un delitto«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dea Via en Rose«; Dvorana 5: 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; 17.30, 19.50 »Le vite degli altri«.
SI Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Jezi-kajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it.
S Izleti
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI IN OPENSKA SEKCIJA VZPI - ANPI sporoča, da odhod za izlet v
JASENOVAC bo danes, 12. maja, ob 6. uri točno, izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira jutri, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Da-neu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civar-di tel. 040-415336. SPDT vabi udeležence izletov v »Parco dellAlto Garda« (14.-16. julija 2007) in na otok Hvar (3.-8. septembra 2007), na sestanek, ki bo v »Hiši v Bo-ljuncu«, v petek, 18. maja 2007, ob 20.30. Za dodatne informacije tel. št. 040-2176855 ali 333-5994450 V.K. (Odbor).
SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 0402176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej! KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Bude-jovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Raden-ce in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni!
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in
krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnja-na in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050.
H Čestitke
Naši noni, zavedni Slovenki, MARIJI RAŽEM PEČAR želimo ob 92. rojstnem dnevu še veliko pokončne drže. Maja, Marko, Zala, Elzi, Sa-mira, Iztok.
13
Prireditve
BREŽANI IN KRAŠOVCI pojejo in igrajo danes, 12. maja, ob 20.30, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bodo oblikovali MoPZ upokojencev iz Brega, tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljunca, MePZ Skala -Slovan iz Gropade - Padrič, pod pokroviteljstvom občine Dolina. DANES, ob 19. uri bodo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah odprli zanimivo RAZSTAVO O OPEN-SKEM TRAMVAJU. Ne bo šlo za zgodovinsko razstavo, pač pa bodo
razstavljena dela, ki so dospela na natečaj, ki sta ga razpisala rekreacijski društvi »Dopolavoro ferroviario in Amici del Tram«. Prva postavitev je bila v Železniškem muzeju prejšnji teden, sedaj pa se eksponati selijo na Opčine. Na razstavi si bo tako mogoče ogledati risbe, ročna dela, pripovedi, pesmi, fotografije in videoposnet-ke tako otrok kot odraslih, tema katerih je bil openski tramvaj, ki prav letos praznuje svoj 105.rojstni dan. Z natečajem so prireditelji hoteli ovrednoti to edinstveno značilnost mesta Trst in posredno tudi dokazati navezanost Tržanov in Tržačank vseh starosti na to prevozno sredstvo, ne glede na njegovo razburkano zgodovino in tudi sedanjost. Opensko razstavo bo gostilo društvo Tabor, ki se je pred petimi leti »proslavilo« s svojo dokumentarno razstavo. Ob tisti priložnosti je bila izdana tudi brošura, ki pa je pošla in ob letošnji obletnici bo izšla druga, dopolnjena izdaja. Večer bodo s svojo pesmijo obogatili otroci osnovne šole F. Bevka z Opčin.
SKD IGOGRUDEN IN RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA vabita na predstavitev dokumentarca RTV Slovenije »Korenine slovenskega morja«, avtor Jadran Sterle, danes, 12. maja, ob 20.30, v dvorani Igo Gruden v Nabre-žini.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi danes, 12. maja 2007, ob 20.30, v srenjsko hišo v Gročani na veseloigro »Kratki stik« z gostovanjem dramske skupine SKD Slavec Ricmanje-Log in v režiji Ingrid Werk.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi jutri, 13. maja 2007, ob 18. uri, v dvorano Marijinega doma (Ul. Corda-roli 29). S samostojnim koncertom bo nastopilo Godbeno društvo Prosek, pod vodstvom Eve Jelenc.
KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETI-JI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« jutri, 13. maja 2007, ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni.
KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 IN ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah).
PILONOVA GALERIJA AJDOVŠČINA
obvešča, da bo razstava Pilonovih ilustracij na ogled od torka, 15. maja, do petka, 8. junija 2007. Urnik: od torka do petka od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 15. do 18. ure. Ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Informacije: 00386-53689177, pilonova.gale-rija@siol.net.
SKDVIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA, KULTURNO DRUŠTVOTO-MAJ IN OŠ DUTOVLJE vabijo na »Kosovelova večera 2007« v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šem-polaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, dramski odsek SKD Vi-gred in ansambel Mladi kraški muzi-kanti.
KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: har-monikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do 17. maja. Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure.
SKD TABOR vabi v petek, 18. maja
2007, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na potopisno predavanje »Kambodža, neznana in prijazna dežela«. V sliki in besedi nam bo o njej spregovoril Borut Bogatec.
MOŠ KA VO KAL NA SKU PI NA LI PA
pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Sa-lež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na srečanje ljudskih pevcev in godcev »LJUDSKI GLAS... V NAŠO VAS« v nedeljo, 20. maja 2007, ob 17.30, v Mačkoljah na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Prireditev sooblikujejo Hrušiški fanti iz Hrušice, Šavrinke iz Sv. Petra pri Sečovljah, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in tamburaška skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca s pevko Marjetko Popovski. Kioski delujejo od 16. ure dalje.
M Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442.
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
NA DOLGI KRONI je odprta okrepčevalnica. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek.
NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmi-co družina Škabar. Obiščite nas!
OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnov-ci št. 4.
OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi.
OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfogli-a Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič.
OSMICO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040-229224.
V	RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina.
Prispevki
V	spomin na drago Marijo Ferfolja vd. Vettorato, daruje prijateljica Guerri-na 20,00 evrov za Kulturni dom Pro-sek - Kontovel.
Ob obletnici smrti dragega očeta Franca Fabec, daruj e hči Anica 50,00 ev-rov za Krut.
Namesto cvetja na grob Zore Husel vd. Luin darujeta David in Nataša Cris-mani 20,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na gospo Vlasto Jankovič daruj e Lida Turk 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	drag spomin na gospo Vlasto Pertot vdovo Jankovič, darujeta Sonja in Mara 30,00 evrov za SKD Barkovlje in 30,00 evrov za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob drage sestrič-ne Vlaste, poklanja Jasna z družino 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob tete Alme darujeta Štefka in Nereo 100,00 evrov za odbojkarski odsek ŠZ Sloga.
V	spomin na pokojno Marijo Ferfolja vd. Vettorato, daruje Vojka Ukmar 20,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kon to vel.
/—
H Mali oglasi
OBRTNA CONA DOLINA - v najem dajemo urade 300 kv.m., novi, s klimo, možnost delitve, primerni tudi za laboratorij. Tel. 040-228264 - 3357129924
RAZPOLAGAM S 6.000 KV.M nasada trt. Zainteresirani pokličite na tel. 337799205.
DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232
IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkov-ljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742
IŠČEMO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274.
LONJER- obnovljenoenonadstropnohi-šo z vrtom, hlev s senikom in dogradit-venim zemljiščem prodam. Tel. št. 393-5131232.
MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, strugarja in reskar-ja. Poslati curriculum na št. faxa 0409236490 ali na e-mail miotsnc2003@li-bero.it
MLAD PAR išče nujno na Krasu majhno hišo ali stanovanje za nakup ali v najem, tudi potrebno popravil. Trebenc, tel. št. 393-8965661 ali 040-212355.
MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615.
PEVCA (max 25 let) išče uveljavljena rock-pop-folk skupina. Vaje na Proseku. Tel. št. 339-8992472 ali 340-6002650.
PODARIM kopalno železno, emajlirano kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989.
PRI PIŠČANCI H dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489.
PRODAM barbecue iz zlitega železa, mera 80 za 45 cm, znamke green garden, za 60 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM nahrbtno kosilnico kawasaki po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565.
PRODAM skoraj novo posteljo za dve osebi, rjave barve, skupaj z blazino, za 250 evrov. Tel. št. 340-9329903.
PRODAM za 30.000 evrov4.000 kv.m ne-zazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807
SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855.
V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah.
ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548.
Obvestila
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabida-nes, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z antropozof-sko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Škedenjska Ul. 124, bo antropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o »Hipertoniji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost.
OPZ SLOMŠEK obvešča, da bo razstava likovnih umetnikov-invalidov odprta še danes, 12. maja 2007, od 10. do 12. ure v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici.
SKDTABOR, ASSOCIAZIONE DOPOL-AVORO FERROVIARIO IN GRUPPO AMICI DEL TRAM vabijo danes, 12. maja 2007, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčine na odprtje razstave prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor danes, 12. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špetru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije).
BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA
sporoča, da jutri, 13. maja 2007, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK
DO BER DOB toplo vabi jutri, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Uš-jah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške.
KLUB LASTNIKOV IN LJUBITELJEVVO-ZIL ALFA ROMEO, KRAŠKI GADJE, GORJANSKO v sodelovanju zjadralnim klubom ČUPA in pomoči društva DEBELA GRIŽA iz Volčjega Grada organizira jutri, 13. maja 2007, drugi gadji rally starodobnih vozil »Rally bratstva in edinstva«. Štart iz Opatjega Sela (Slo) ob 10. uri. Od 12. do 14. ure ogled vozil v Sesljanskem zalivu.
TPK SIRENA v sodelovanju s skupino »Il filo incantato« vabi člane in prijatelje jutri, 13. maja, od 10. do 19. ure, na ogled SEMNJA KREATIVNIH OBRTNIŠKIH IZDELKOV na sedežu, Miramar-ski Drevored, 32.
BIVŠI DIREKTOR TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA JANEZ BIZJAK bo
v ponedeljek, 14. maja 2007, gost Društva slovenskih izobražencev. Govoril bo o Valentinu Staniču, velikem Slovencu in Evropejcu pred svojim časom. Peterlino-va dvorana, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
KMEČKA ZVEZA obvešča prejemnike neposrednih plačil SKP-oljkarje, za do-klado na proizvodnjo oljčnega olja, poljedelce ter živinorejce, da zapade rok za predstavitev prošenj na Agencijo za plačila v kmetijstvu-AGEA prihodnjega 15. maja. Ker se omenjena plačila izplačujejo na osnovi že dodeljenih pravic na proizvodnjo iz prejšnjih let, ni potrebno prošenj dopolnjevati z novimi ali dodatnimi podatki razen, če se niso spremenile obdelovalne površine. KZ bo zato prošnje sestavila na podlagi podatkov iz prejšnjih let. Vabi pa vse interesente, da se po prihodnjem 15. maju zglasijo v njenih uradih, da prošnjo podpišejo.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 15. maja 2007, ob 20.45.
KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072.
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PROTIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA »PROMEMORIA«, sklicujeredniobčni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Re-pnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč.
AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpa-tizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto, 19. maja, od 16. ure dalje, na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni.
ORATORIJ V MARIJAN IŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka 25. do vključno petka 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9 uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16 uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči).
AŠD FC PRIMORJE vabi člane, prijatelje, simpatizerje in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 21. maja 2007, ob 20.30, v sedežu društva Primorje (Pro-sek, št. 2).
MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
TRST
KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072
SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30.
AŠD SK BRDI NA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007 in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec).
SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite!
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti.
ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9, junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 347-1632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!!
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČIN-
SKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Živjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (10-14 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčin-ski@libero.it
GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest.
KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spaca-lu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. ju-
nija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah).
SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni !
ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni!
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414.
ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glas-beniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija.
12.05.2003	12.05.2007
Mi ni la so šti ri le ta žalos ti in bole či ne, kar nas je zapustil naš predragi oče
Viničo Stupar
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožnata tla in jokala, ker tebe ni.
Tvoji
Tanja, David in Sonja
Trst, 12. maja 2007
Ob prerani izgubi dragega očeta izrekajo Igorju in svojcem iskreno so-žalje
kolegi zavoda Antonveneta ABN AMRO in bivše TKB
Ob smrti dragega Ladija Miliča izrekata ženi Mari, sinovoma Igorju in Radu ter ostalim svojcem občuteno sožalje
rokometni odsek in izvršni odbor AŠK Kras
Sobota, 12. maja 2007
^ Zapustil nas je
Ladi Milič
Bil si iskren in pošten, dober in razpoložljiv, delaven in preudaren človek, pravi vzor življenja.
Globoko žalujemo za tabo žena Mara, sinova Igor s Tamaro in Rado z Nives, ljubljena vnuka Gorazd in Boštjan ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v ponedeljek, 14. maja 2007 ob 13. uri iz Ul. Costalunga v zgoniško cer kev.
Salež, 12. maja 2007
Dragi Ladi,
tvoja življenjska šola s prijetnim nasmehom bo trajno v naših srcih.
Hvaležni Boris z družino
Ob boleči izgubi Ladija Miliča sočustvujemo s svojci.
Pierina in Gabriela z družino
Ob izgubi dragega Ladija izrekamo Mari, Igorju in Radotu ter njihovim družinam iskreno sožalje
Moreno, Norma in Breda
Ob težki izgubi dragega moža in očeta Ladija Miliča izrekamo ženi Mari, sinovoma Radu in Igorju ter vsem svojcem občuteno sožalje
MePZ Rdeča zvezda-Devin, oktet Odmevi in vsi pri KD Rdeča zvezda
Dragi Rado,
v tem bolečem trenutku smo ti ob strani.
V tem težkem trenutku izražamo bivšemu podžupanu in odborniku Rado tu Mi li ču in vsem svoj cem is kre no sožalje.
Uprava in uslužbenci ob či ne Zgo nik
Ob izgubi dragega tasta in očeta Ladija Miliča izreka odbornici Tamari in Igorju ter svojcem občuteno soža-
lje
SKD Igo Gruden
Ob boleči izgubi dragega Ladija Miliča izrekamo občuteno sožalje svojcem
igralci
balinarskega odseka ŠK Kras
Ob izgubi dragega očeta Ladija izreka pevcu Radu občuteno sožalje
zbor Jacobus Gallus
Ob izgubi dragega Ladija izreka bratu Srečkotu in vsem svojcem iskreno sožalje
SKD Vigred
Ob izgubi dragega Ladija Miliča izreka iskreno sožalje vnuku Boštjanu ter ostalim sorodnikom
Godbeno Društvo Nabrežina
Ob smrti Ladija Miliča izreka svojemu odborniku Igorju in vsem svojcem iskreno sožalje
Ribiški muzej Tržaškega Primorja
media
stran pripravila
oglaševalska agencija
i Tmedia i
www.tmedia.it
www.imsa.it
C A S T K LLO D I
JŠJJ B B I A
KKAŠKA AVTOHTONA VJINA Vrh j Gornji Vri i 54 Soyodnje ot> Soči www. ciis idlfKji mi hiti a.It
TcLtt4Kt 21737	ai......
GLASS GLOBAL^M SYSTEM
Koncert na meji
V nedeljo se bo na skupnem trgu obeh Goric odvijal Koncert na meji 2007. Četrti po vrsti.
Vse se je začelo leta 2004, ko je bila tovrstna zamisel pred prvo izvedbo le dobronameren in utopičen sen. Namreč načrt, ki ga je Kulturni dom leta 2002 predstavil goriški občini, oziroma Deželi FJK, se je uresničil, s prvomajskim koncertom na meji 2004, v okviru praznovanj ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. Publiki se je takrat predstavila svetovno znana glasbena zvezda Goran Bregovič ob spremljavi orkestra Wedding and Funeral Band. Izjemen odziv publike je presenetil same organizatorje.
Naslednje leto sta Elisa in Tinkara ponovno pripravili prisrčno goriško glasbeno "fešto", na kateri so se prvič prepletale italijanska, slovenska in furlanska pesem. Ob njiju so zapeli še Bruno Lauzi, Vlado Kreslin ter domače pevke Tatjana Mihelj, Gabriella Gabrielli in Cristina Mauro.
Lansko leto so organizatorji stavili na ambasadorje latino glasbe, skupino »Mercadonegro«. Petnajstčlanska zasedba je osvojila občinstvo z izvajanjem salse in skupni trg se je spremenil v plesišče latinoameriških plesov.
Letošnja izvedba bo spet posvečena povezovanju slovenskih, italijanskih in furlanskih pevcev, ob teh pa bo vidno vlogo odigral tudi dalmatinski romantik Oliver Dragojevič, ki bo s svojo skupino Dupini večer tudi zaključil. Glasbeni večer bosta v nedeljo uvedli mladi nadarjeni pevki in sicer Zaira Zigante po rodu iz Furlanije ter zamejski ženski glas Martina Feri. Na oder bo nato stopil vsestranski
Zgoraj:
Goran Bregovič,Tinkara Kovač in Bruno Lauzi posnetek s prvega koncerta na meji
BORIS PRINČIČ
slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor Zoran Predin, glavna nosilka programa letošnje izvedbe pa je priznana italijanska pevka Alice, ki živi v Tricesimu v videmski pokrajini.
Ob orkestru Accademia Naonis, ki ga sestavljajo glasbeniki iz vseh pokrajin dežele FJK, se bo na odru predstavil tudi skupni mladinski pevski zbor, iz Gorice in Nove Gorice. Pobudo za ustanovitev zbora sta dala združenje USCI iz Gorice in glasbena šola Emil Komel.
Intervju z ravnateljem Kulturnega doma Igorjem Komelom
V zadnjih tednih se v Kulturnem domu v Gorici intenzivno pripravi j a j o na nedeljski koncert na skupnem trgu. Ravnatelj Igor Komel, tri dni pred velikim dogodkom, v svojem uradu preživi kar nekaj časa na telefonu. "Uskladiti je treba še zadnje malenkosti" pravi in dodaja, da "tudi glede na izkušnje iz prejšnjih let, moramo do zadnjega trenutka biti pripravljeni na manjše neprevidljive zaplete".
Od prve izvedbe leta 2004 dalje je "Koncert na meji" zelo uspešen. Zakaj?
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE	KOVAŠKI IZDELKI
Tabaj F.lli s.n.c.
Miloš in Rajmund ŠTANDREZ - GORICA
Ulica A. Gregorčič 24 • Tel. 0481/21514 • Fax 0481/21987
■ftt, +]9 041 HIU
Pt+ifdrt P« í prígl) 3
t-rtiii iflfoftkMC*
NARDIN G-GORICA
ZASTOPSTVO
Ulica Svetega Mihaela 324 Ter. 0481.21065, Faks 0481
ijjf*-
PROIZVODNJA
Sil , — — , IN INSTALACIJA MULLI KLEPARSTVA
MARIO MUCCI & C.
s.n.c.
UJtca A- Gregorčič 20/2 - 34170 GORICA Tel- 0401/21023- Fax 0*8I/S24«T infovglmuccitattoneriexom ■ www.muccilflttorerie,com
LESENI POOl
Leseni padi " Okna in okvirji Aotranja vrata iiiindiratia vhodna vrata
330S0 K. VITO Al TOftHt-: <1 t*> ¡S¡>. CONA SOQAKEDQ ,if. TORRE ¡Fl in FAK$ Q4J2 W7Í5J
VW W^amäpavilttttULÜ - inf<Áp ^Utitiafiu i Mirti t t.it
NOTRANJA VRATA OKNA IN OKVIRJI IZ PVC -JA BL IND1FUNA VHODNA VIU
w •
/ f				L
		i	L	
				

IH
DOBAVA IN MONTAŽA
grofica gor i liana
'Ache > ÜMVCyl >
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452
Koimpex
group services
^ SGS
¡lan co Oro
Draguljarna - zlatarna
FASHION SL	I i^S J ^AftCO ft' CE DO
bliss\K comete iMORFJ.lATOXukiko
Gorica, ul. Murelli 2i> * TeL 0481.32383
OGLAS VELJA ZA tO DO 25%-ni MOPUST
Najprej, ker manifestacija želi biti "fešta", oziroma dodatni množični stik obeh Goric. Istočasno pa je enkratno doživetje, saj dvomim, da obstaja še kje v Evropi »skupni trg«, prireditveni prostor, katerega na sredini prereže državna meja. Koncert ima torej namen izpostaviti skupni trg obeh Goric, oziroma ga valorizirati v širšem evropskem prostoru.
Pomen manifestacije pa je tudi v povezavi glasbenikov različnih narodnosti, še posebej Italijanov, Slovencev in Furlanov in poudari vlogo slovenske narodnostne skupnosti pri tem procesu.
Katere so največje težave pri organizaciji takega koncerta?
Z organizacijskega vidika je pobuda še posebej zanimiva, a istočasno pa »na kvadrat« zahtevna, saj vsako postavko je treba »dvakrat
izvesti«: najprej v Italiji, nato še v Sloveniji. Zakonodaja in pravila, so drugačna, kar nas dodatno bremeni. Potrebno je stalno usklajevanje... a po triletni izkušnji lahko trdimo, da sta oba Kulturna domova (Gorica -Nova Gorica) že prava »profesorja« za reševanje tovrstnih izzivov.
Koliko ljudi sploh sodeluje pri izvedbi letošnjega "Koncerta na meji"?
Vsekakor, ko govorimo o organizacijski plati je potrebna »ekipa« in mislim, da smo jo v štirih letih na Goriškem resnično ustvarili. Poleg obeh Kulturnih domov, ki sta osrednja nositelja pobude, pomembno vlogo opravljata občini Gorica in Nova Gorica, s tehničnega vidika pa novogoriški Hit ter razne slovenske organizacije v zamejstvu. Naštevanje je vedno nerodno, saj vsakič koga nenamerno izpustiš.
Z glasbenega vidika ne gre prezreti vloge dirigenta Valterja Sivilottija, ki je pravzaprav prava trmasta gonilna sila pri povezavi slovenskih, italijanskih in furlanskih pevcev. Tuje še šola Emila Komela ter nenazadnje tudi pevci kot so Kreslin, Predin, Tinkara, Oliver Dragojevič, Elisa in drugi, ki so pravzaprav »prijatelji in navdušenci tovrstnih pobud". Brez njihovega aktivnega in nekomercialnega pristopa bi bile tovrstne pobude resnično težko uresničljive. Tudi ta njihov pristop... je vsebina koncerta na meji.
Čeprav so v polnem teku priprave za letošnjo izvedbo, kako gledate na prihodnost "Koncerta na meji" v luči vstopa Slovenije v Schen-gensko območje in dokončne odprave meje?
Verjetno si bomo za prireditev morali izmisliti nov naslov. Vsekakor pa koncerti na skupnem trgu bodo ohranili osnovni ideal zaradi katerega so nastali: združevanje.
Želim si namreč, da bi koncerti na meji postali stalnica goriškega kulturnega prostora; kvalitetni glasbeni doživljaji, preko katerih bo naš goriški prostor razpoznaven. Skupni trg obeh Goric je namreč enkratna formula, katero je vredno tudi izvažati...
Kako to mislite?
Preverjamo možnost, da bi sestavili »moštvo«, ki bi profesionalno spremljalo tovrstne dogodke, tako v Italiji kot v Sloveniji, a o tem kdaj drugič.
Zato pa naj bo nedeljski koncert množična "fešta" na meji, kjer bomo priča ponovnemu medsebojnemu snidenju. Ko namreč srečaš prijateljski obraz, je vedno prijeten in prisrčen človeški trenutek.
Peter Gergolet
mane
"lÉOlCM ÍJUPPUÉi GHOuf
MARK S.r.L
UL S. Michele, 334 34170 - GORICA - ITALY
Tel.: +39 0431 21711 Fast.; +39 0431 20719 E-marE: into@inark-medical.com Web: http://www.mark-medical.com
	<fi>BCC ^^T CREDITO COOPERATIVO			Zadružna Bari ka Doberdob in Sovodnje www.h ccdQs,it		
Po v sod prisotni, nas potrebujete						V Gorici Korzo Verdi 55, Tet. 0481.31043 Ulica del Carso, 73/A TeL 0481.520832
Mestna Občina Nova Gorica
KULTU ht NI DOM
NOVA GORICA
Občina Gorica
Ekaterinburg
Minsk
Moskva
Sežana
Skopje
S.Petersburg
Zagreb
visoka
tehnologija za lesnoobdelovalno
industrijo
www.koimpex.eu
Carnaby, novi visoke kole sni skuter z vabljivimi mehkimi in udobnimi linijami. Ravna podnožna deska, dvobarvno eigonornjko sedlo, 161' koloma £ Širokimi gumami za perfektno vodljivost in varno tego na cesti.
PÎAGGIG
Pridite ría ogietJ in testno vožnjo
a, m, motori
ulica TtPCJtt 225/3 , Gori«t
TeL Û4Q 1.62 3060 - faks: Û401,524022
t-mü i I ; min moturiííf'dftflcr.piggg iüJiet
1 6 Sobota, 12. maja 2007
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
tržič - Splošno stavko so oklicala pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL
Včeraj množičen odziv na protestno mobilizacijo
»Goriška nima prihodnosti brez industrije«- Danes shod delavcev Ineosa
Včerajšnji shod manifestantov na tržiškem trgu
altran
Na Goriškem so včeraj beležili množičen odziv na protestno mobilizacijo, ki so jo sprožile osrednje sindikalne organizacije. Po navedbah sindikatov je bila udeležba 70-75-odstotna. Ustavili pa se niso le industrijski obrati. Ohromljeno je bilo delovanje javnih ustanov, med temi tudi šol. Vrhunec stavke je bila pokrajinska manifestacija, ki je potekala v Tržiču.
Pri načrtovanju industrijskega razvoja je treba ciljati na kakovost, izobraževanje in primerno infrastrukturo, zagotavljati pa je treba zaslužek delavcem, pokojnino upokojencem in prihodnost mladim. To je opozorilo, ki ga je državni predstavnik sindikata UIL Paolo Pirani včeraj naslovil na zbrane na tržiškem trgu. Z včerajšnjo stavko so sindikalna združenja želela opozoriti na težak položaj 150 delavcev tržiš-ke tovarne Ineos, ki bodo zaradi ukinitve obrata izgubili službo, reflektorje pa so hoteli obrniti tudi na druga podjetja v pokrajini, ki odpuščajo osebje. »V Italiji prihaja do rahlega gospodarskega pospeška, podatki o zaposlovanju pa se ne izboljšujejo,« je povedal Pirani. To je potrdil pokrajinski tajnik CGIL Roberto Massera in podčrtal, da goriška pokrajina izgublja delovna mesta: »V tovarni Sit On v Marianu je mesto izgubilo 80 delavcev, v tovarni Calligaris v Kr-minu 40, v obratu Siles 10. Sedaj je na vrsti tovarna Ineos,« je navedel Massera.
Včerajšnji stavki so se pridružili mnogi delavci tovarn, šolniki in osebje javnih uradov iz vse Goriške, kljub temu pa
je bila udeležba manifestantov na trgu Republike v Tržiču skromnejša kot običajno. Sprevod zaposlenih pri raznih tovarnah se je na drevoredu San Marco pridružil sprevodu delavcev tovarne Ineos, nato pa so manifestanti prišli po korzu del Popolo do trga Republike. »Naveličani smo podpisovati prošnje za dopolnilno blagajno. Ustvariti je treba nove možnosti za zaposlitev,« je naglasil pokrajinski tajnik CISL Umberto Brusciano in dodal, da bodo v ta namen sindikati zahtevali srečanje z deželnima odbornikoma Robertom Cosolinijem in En-ricom Bertossijem ter predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto.
»Goriška pokrajina stoji delavcem ob strani. Vsem mora biti jasno, predvsem pa podjetnikom, da brez industrije Goriška nima prihodnosti,« je včeraj povedal Gher-ghetta in potrdil svojo udeležbo na današnjem shodu delavcev tovarne Ineos, ki se bo začel na travniku pri obratu v ulici Ti-mavo ob 14. uri. Po napovedih bosta solidarnost izkazala delavcem tudi podtajnik Miloš Budin in poslanec Alessandro Ma-ran, katerima se bodo pridružili še mnogi drugi deželni in krajevni predstavniki institucij. Delavci Ineosa so že prejeli odpustna pisma, nameravajo pa delati vsaj do julija, ko je predvidena ukinitev proizvodnje. O možnosti dodelitve dopolnilne blagajne 150 zaposlenim pri tržiški tovarni bodo sindikati in deželni odbornik Cosolini razpravljali že v ponedeljek na sedežu deželne vlade v Trstu.
gorica - Preverjali onesnaženost reke
Alarmni znaki na soških vodah
Soča je razmeroma zdrava reka, brez posebnih primerov onesnaženosti, beležijo pa nekaj alarmnih znakov, ki narekujejo opreznost. Tako je ocenila organizacija Legambiente iz dežele FJK ob koncu akcije Isonzo Day, ki so jo izvedli v okviru državne kampanje Fiumi In-forma«. Obenem okoljevarstveniki opozarjajo, da bo treba poseči proti nezakonitemu spuščanju onesnaževalnih snovi v Sočo in ponekod proti pravim odlagališčem odpadkov na bregovih.
Pri akciji je sodelovalo nekaj višjih srednjih šol iz goriške pokrajine z zavodom ITAS DAnnunzio na čelu. Dijaki so bili zadolženi, da monitorirajo stanje soških voda v bližini pritokov, od meje s Slovenijo do izliva. Pozornost so osredotočili na območja meje, ulice Sco-gli v Gorici, pevmskega mostu, Grojne, čistilne naprave, Gradišča, Turjaka, Pierisa, mostu pri Gradežu in rezervata Cona. Analize so opravili na vzorcih vode, ki so jih nabrali vzdolž rečnega toka v sodelovanju z inšpektorjem gozdne
straže. Rezultate o zdravstvenem stanju Soče pa so predstavili včeraj.
»Nismo zabeležili markantnih razlik v temperaturi vode, nadzorovati pa moramo koncentracijo kisika,« sta povedali mentorici Marisa Trevisan in Donatella Tomasi ter dodali: »Stopnja kisika ponekod ne dosega 80 odstotkov, kar pomeni, da je tam reka "bolna". Kritični mesti sta ob izlivu Korna (75 odstotkov) in pri Turjaku (74 odstotkov).« Prisotnost nitratov je razmeroma dobra z edino izjemo pri čistilni napravi, so ocenili med preverjanjem snovi v soških vodah, visoko koncentracijo fosfatov pa so ugotovili pri Turjaku in Pi-erisu, kar naj bi bilo odvisno od snovi, ki se jih poslužujejo pri pridelovanju zemljišč. »Zdravje Soče smo preverjali na enajstih mestih, agencija ARPA nadzoruje štiri mesta, kar pa je krepko premalo, zato je goriška pokrajina posredovala agenciji zahtevo, naj analize opravlja na več mestih,« je za Legambiente povedala Sonia Kucler.
Zveza ASCOM solidarna
Goriška zveza trgovcev ASCOM izreka solidarnost članu Aureliu Urbanu, ki je bil v četrtek ponoči žrtev izgreda. »Kar se je zgodilo v ulici Ascoli, je nedopustno. Krivda, ki jo Urbanu pripisujejo, je zgolj dejstvo, da mu uspe priklicati goste v lokal, kjer večerjajo, kaj popijejo in tudi za-pojejo. To pa gotovo ne opravičuje, da so neznanci posuli ob vhodu iztrebke in navrgli lepila na vrata. Tako obnašanje ni vredno civilne družbe,« pišejo pri ASCOM in dodajajo: »Z občino iščemo način, da bi zagotavljali mirno življenje občanom in hkrati omogočali podjetnikom, da izvajajo dejavnosti, v katere vlagajo.«
V Turjaku nova ambulanta
Danes bodo v Turjaku predali namenu novo ambulanto, kjer bo osebje zagotavljalo storitve starejšim in šibkejšim občanom. Pobuda spada v deželni načrt potenciranja krajevnih storitev, zanjo pa sta se zavzela goriško zdravstveno podjetje in konferenca županov.
Srečanje gledaliških skupin
Nocoj bo v centru Lojze Bratuž v Gorici nagrajevanje dvanajstega srečanja šolskih gledaliških skupin, pri katerem so sodelovali tudi dijaki slovenskih višješolskih zavodov Zois, Cankar in Vega. Pred nagrajevanjem bo ob 20. uri nastop gledališke skupine Compagnia della Botega.
Priznanja za pobratenje
Jutri ob 11.30 bo v občinski dvorani v Šta-rancanu proslava ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Šta-rancan. Podelili bodo priznanja zaslužnim posameznikom iz Renč, ki so največ prispevali k pobratenju in k vzdrževanju stikov med občinama. Sorodna proslava bo 27. maja ob 14.30 v Renčah, kjer bodo za iste zasluge nagradili občane iz Štarancana.
Ogled Piranesija
Danes ob 17. uri bo v palači Attems-Pet-zenstein v Gorici voden ogled razstave grafik Giovannija Battista Piranesija s kustosom Sašo Quinzijem.
Strelsko tekmovanje
Jutri bo društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob priredilo na strelskem poligonu v Ušjah nad Petovljami tradicionalno strelsko tekmovanje. Sodelovali bodo ljubitelji lova in strelskega športa iz FJK in Slovenije. Tekmovanje, ki bo potekalo pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, se bo začelo ob 8. uri in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur, ko bosta nagrajevanje in družabnost.
nova gorica-šempeter - Na ministrstvu gorica - Kandidat Oljke Mosetti pri Krševanu in pri prefektu
»Vozel« naprave Priznanje za šolo Komel
Šempetrska občina se bo izrekla na osnovi študije o učinkih V ospredju tudi varnost po padcu schengenske meje in oboroževanje mestnih redarjev
Župani občin Nova Gorica, Miren-Kostanjevice in Šempeter-Vrtojba so se v sredo mudili na ministrstvu za okolje in prostor zaradi načrtovane postavitve čistilne naprave v Vrtojbi.
Čistilno napravo bi lahko začeli graditi leta 2010. Investicija, ocenjena na 17 do 20 milijonov evrov, je uvrščena na prednostno listo za kohezijska sredstva. Še prej pa je potrebno urediti prostorske dokumente in dobiti soglasje občinskega sveta občine Šempeter-Vrtojba, kar pa ne bo ravno lahka naloga, saj je bilo glede izgradnje čistilne naprave med tamkajšnjimi prebivalci že v preteklosti veliko naprotovanj, na ministrstvu pa gradnjo čistilne naprave na omenjenem območju podpirajo.
»Na ministrstvo smo šli zato, da bi ugotovili, kako pripraviti ustrezno dokumentacijo, v kratkem pa bo izdelana študija o vplivih na okolje. Ugotavljamo, da ni potrebe po veliki čistilni napravi, temveč da bo zadoščala naprava za40.000 enot,« pojasnjuje novogoriški župan Mirko Brulc in dodaja, da se bo šempetrska občina izrekla na podlagi izdelane študije.
Proti sklepu sodišča
Po odločitvi Višjega sodišča v Kopru Niko Jurca od 16. marca ni več predstavnik lokalnih skupnosti v nadzornem svetu HIT-a. Po skoraj dveh mesecih njegovega mesta ni zasedel še nihče, čeprav je novogoriška občina glede na sklep sodišča upravo HIT-a in predsednika nadzornikov Viktorja Barago obvestila, da pričakujejo, da bo novi nadzornik novogoriški župan Mirko Brulc. V Kapitalski družbi (KAD) in Slovenski odškodninski družbi (SOD) so se medtem odločili za revizijo sodbe. »Po proučitvi sodbe sta KAD in SOD izkoristila zakonsko možnost, da sodbo spodbijata z izrednim pravnim sredstvom. V zakonskem roku sta družbi vložili revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru,« sta napovedala paradržavna sklada, ki imata v HIT-u skupaj dve tretjini glasovalnih pravic.
Kandidat Giulio Mosetti
bumbaca
Županski kandidat Oljke Giulio Mosetti je prevzel obvezo, da bo Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice deležen priznanja, ki ga zasluži kot eno najbolj pomembnih kulturnih in glasbenih ustanov na Goriškem. To je Mosetti povedal na srečanju z ravnateljem slovenske šole Silvanom Kerševanom, ki so se mu pridružili nekateri profesorji in sodelavci. »Vaša šola zasluži, dajo dodatno ovrednotimo ravno v luči sodelovanja in integracije, saj uporabljate univerzalno govorico glasbe,« je poudaril Mosetti, ki so ga na sedežu šole v drevoredu 20. septembra spremljali deželni svetnik SSk Mirko Špacapan ter kandidata za občinski svet na listi Oljke Cor-rado Betti in Damjan Nacini. Sogovornikom je Kerševan orisal delovanje in uspehe šole ter med drugim izpostavil, da se pri njih glasbeno izobražuje preko 350 gojencev. Povedal je, da prejemajo številne prošnje za vpis, a se žal spopadajo s kronično prostorsko stisko, ki šolo potiska v negotovost nad prihodnostjo. »Problem so tudi javni prispevki. Že pet let prejemamo isti znesek denarja, čeprav je število gojen-
cev za štirikrat višje,« je še navedel Kerševan in dodal, da pa je kljub temu prispevek slovenske šole kulturni in čezmejni integraciji izreden.
Na temo čezmejnega sodelovanja in kulturne integracije se je Mosetti menil tudi z goriškim prefektom Robertom De Lor-enzom. Poseben poudarek sta namenila odnosom s Slovenijo in evropski perspektivi, ki jo mora Gorica ohraniti. »Srečanje je bilo konstruktivno, saj me je prefekt spodbudil k razmišljanju o mnogih vidikih goriške stvarnosti,« je ob koncu povedal županski kandidat. Čezmejno sodelovanje in pridobitev statusa »mednarodnih mest« za Gorico in Novo Gorico sta med prioritetami Mosettijevega programa, ki izpostavlja tudi potrebo po večji varnosti. »Zdi se mi, da Romoli ni predlagal nobene novosti, ko je obljubil rajonske policiste. Morda ni opazil, da rajonski policisti v Gorici že delujejo, in to tudi uspešno,« pravi Mosetti, ki je po zagotovilu vlade, da bodo na meji zaposleni policisti ostali na Goriškem tudi po padcu schengenske meje, predlagal, naj bodo mestni redarji oboroženi. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. maja 2007
17
gorica - Svečanost ob včerajšnji podelitvi častnega občanstva brigadi Pozzuolo
Zagotovili najdaljše obdobje miru zadnjih šestih desetletij
V Libanonu pod okriljem OZN - Gerometta: »Človečnost, občutljivost in odločnost«
Po Gorici je korakala vojaška parada. Po dvigu zastave na Travniku in počastitvi padlih v spominskem parku so se na Bat-tistijevem trgu zvrstili regimenti ter vojne zastave in z medaljami okinčani občinski prapori. Na tribunah so stali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, vse naokrog množica Goričanov. Slovesnost ob izročitvi častnega občanstva konjeniški brigadi Pozzuolo in uradni sprejem po vrnitvi iz Libanona, zaradi katerih je bilo mestno središče nekaj ur zaprto prometu in praznično razpoloženo, sta včeraj imela izrazit mirov-niški značaj. »Libanonu smo zagotovili 180 dni brez spopadov ali hujših nesreč, kar za krajevno prebivalstvo predstavlja najdaljše obdobje miru od leta 1948 do danes. To je za nas največje zadoščenje in priznanje,« je z govorniškega odra povedal general Paolo Gerometta, poveljnik goriške brigade, ki je za obdobje šestih mesecev poveljeval operaciji Leonte v okviru mirovne misije Združenih narodov Unifil 2. Še včeraj so vojaki ponosno nosili modro čepico OZN, nakar so si nadeli črno čepico italijanske vojske.
»Častno občanstvo je priznanje mes-
Umetnost zasedla grad
Goriški grad bo do zadnega kotička zasedla umetnost. Pod naslovom »Passaggi, percorsi d'arte nel castel-lo di Gorizia« (Prehodi, poti umetnosti na goriškem gradu) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo preko 40 krajevnih in tujih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Švice, ki si jo je zamislilo goriško društvo Prologo. Pri kulturnem podvigu so sodelovale dežela FJK, goriška občina in pokrajina ter Fundacija Goriške hranilnice. Razstavo, ki bo odprta do 28. oktobra, zaznamuje kontaminacija med različnimi umetniškimi zvrstmi, od slikarstva so skulpture in od fotografije do instalacij, sodobna umetnost pa se na gradu spaja z razstavnimi prostori in črpa iz njih navdih. K preseganju meja bo na razstavi prispevala tudi cela vrsta spremnih pobud, med katerimi je predstavitev dokumentarca novinarke Klavdije Fi-gelj in režiserke Anje Medved. Na današnjem odprtju bodo prisotni deželni odbornik Roberto Antonaz, goriški župan Vittorio Brancati, občinski odbornik Claudio Cressati, kustos goriškega gradu Emanuela Uccello ter organizatorja razstave Franco Spano in Paolo Figar. (Ale)
Župan Brancati z generalom Gerometto med izročitvijo priznanja: »To je odraz zgodovinskih vezi med mestom in brigado.«
bumbaca
ta za udeležbo v mednarodnih mirovnih misijah. Obenem je odraz zgodovinskih vezi med Gorico in brigado ter sožitja našega mesta z vojaki,« je poudaril Brancati in med drugim izpostavil prizadevanja uprave za uveljavljanje kulture miru in odprtosti. »Sklep o podelitvi občanstva je bil v občinskem svetu soglasen, kar se je redko dogajalo. To je dokaz, da za tem dejanjem stoji mesto v celoti,« je pristavil župan.
O rezultatih brigade v Libanonu se je pohvalno izrazil tudi podpoveljnik italijanske vojske, general Emilio Marzo, ki je med nagovorom opozoril, da so se goriški vojaki izkazali na enem izmed najbolj občutljivih in kompleksnih vojnih prizorišč. Brancati, ki je meseca marca obiskal brigado v Libanonu, je s tem v zvezi povedal, da je na lastne oči videl, da so s krajevnim prebivalstvom vzpostavili zgledne odnose. Posebne zasluge pa imajo tudi za odpravo min z bojišč. »Človečnost, občutljivost in odločnost, to so bila naša vodila. Tja nismo šli delit bonbonov in piškotov, temveč vzpostavljat pogoje za trajajoče premirje,« je potrdil general Gerometta.
gorica - Grajskemu naselju vračajo čar
Z deželnim denarjem bodo obnovili drevored
Po Leopoldinskih vratih na obnovo sedaj čaka do stop v go riš ko grajsko naselje, in sicer drevored D'Annunzio, ki ga bo občinska uprava urbanistično uredila s pomočjo deželnega prispevka. Naložba v poseg, v okviru katerega bodo obnovili cesto, pločnike in javno razsvetljavo od trga Cavour, vzdolž obzidja do vhoda v grajsko naselje, znaša 1.900.000 evrov, deželna vlada FJK pa je Gorici kot glavnemu mestu pokrajine iz sklada za ASTER zaenkrat dodelila 600.000 evrov.
Na sedežu goriške občine sta pogodbo včeraj podpisala župan Vittorio Brancati in deželni odbornik za javna dela Franco Iacop. Le-ta je izrazil veliko zadovoljstvo zaradi odziva občin na deželni zakon št. 1 iz leta 2006, ki med drugim ustanavlja medobčinske zveze ASTER: »Kar 205 občin na skupno 219, kar jih imamo v deželi, se je aktiviralo v zvezah ASTER. Te nudijo možnost pridobivanja deželnega denarja za projekte, ki se uresničujejo na območju
Brancati in Iacop med včerajšnjim podpisom pogodbe na goriškem županstvu
bumbaca
dveh ali več občin. Status zveze ASTER lahko pridobijo tudi glavna mesta pokrajin. To je primer Gorice,« je pojasnil Iacop. Brancati je povedal, da bodo s 600.000 evri izpeljali prvi sklop del na drevoredu D'Annunzio, za drugi sklop del v vrednosti 1.300.000 evrov pa so na deželo FJK že vložili prošnjo v okviru medobčinske zveze ASTER med goriško in sovodenjsko občino. »Večji del sredstev bi krila dežela FJK. Prošnjo naj bi uprava odobrila poleti, menim pa, da lahko na ta denar že računamo. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi dela puščali nedokončana,« je ocenil Brancati. Župan je še podčrtal, da sodi urbanistična ureditev drevoreda D Annunzio v širši projekt prekvalifikacije grajskega naselja, ki bo javne uprave stal 6.520.000 evrov, ter celotnega mestnega središča s Travnikom, Raštelom in ulico Mona-che. »Samo v letošnjem občinskem proračunu je bilo ovrednotenju mestnega središča dodeljen 1.000.000 evrov,« je navedel Brancati. (Ale)
gorica - Bellavite s planinci, fotoklubom in Kmečko zvezo
Spet skok med Slovence
Danes se bo udeležil manifestacije Family day: »Naj je nihče ne politično zlorablja«
Bellavite z Lutmanom in Klemšetom iz odbora Slovenskega planinskega društva v Gorici
foto b. prinčič
Županski kandidat petih list leve sredine Andrea Bellavite je v četrtek in včeraj pobliže spoznal delovanje še nekaterih ustanov goriških Slovencev. Najprej se je sestal z odborom Slovenskega planinskega društva; pogovor je bil osredotočen na pobude SPDG-ja, na sodelovanje s sorodnimi društvi in na naravno bogastvo čez-mejnega območja. Včeraj so ga v KB Centru Silvan Pittoli, Igor Pahor in Loredana Prinčič seznanili z delovanjem fotokluba Skupina 75, o problemih goriških kmetov pa se je Bellavite v spremstvu občinskega odbornika Claudia Cressatija in svetnika Aleša Waltritscha pogovoril s Stankom Ra-dikonom, Walterjem Mikluzom in Edijem Bukavcem iz Kmečke zveze.
Bellavite se bo danes udeležil manifestacije Family day v Rimu. »Manifestacija govori o pomenu družine. Pobuda ne nasprotuje drugim oblikam skupnega življenja, pač pa želi opozoriti na potrebo po premoščanju ekonomskih in kulturnih ovir, ki otežkočajo družinsko življenje. Upam, da ne bo manifestacije nihče politično zlorabljal,« pravi Bellavite.
VOLILNA TRIBUNA
Moretti o SKP
Pokrajinski tajnik Marjetice Diego Moretti poziva k večji doslednosti občinskega odbornika in nosilca liste kandidatov za občinski svet SKP Gianluco Pinta, ki v goriški volilni kampanji podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja. »Pred enim letom je Pinto ostro nasprotoval podelitvi častnega občanstva brigadi Pozzuolo del Friuli, danes pa s svojo stranko podpira kandidata, ki se je udeležil včerajšnje svečanosti ob vrnitvi brigade iz Libanona. Se je morda Pintovo stališče v času spremenilo? V tem primeru bi moral javno priznati, da je s svojimi izjavami pred enim letom zgrešil,« pravi Moretti in dodaja: »S tem želim le pozvati levosre-dinske sile k resni in dosledni volilni kampanji.«
SSk o odpadkih
Stranka Slovenske skupnosti soglaša s predlogom goriške pokrajinske od-bornice Mare Cernic, da se spremeni sistem ravnanja z odpadki. »Pomembno je predvsem, da se takoj utišajo glasovi o ponovnem odprtju sežigalnice, kar so omenjali tudi nekateri županski kandidati,« pravijo pri SSk in dodajajo: »Odpadke je treba v čim večji meri presnavlajti in jih na novo uporabljati, ne pa sežigati. Sežiganje namreč vodi v še večjo produkcijo odpadkov in v brezsmiselno upravljanje z njimi. SSk se bo v novi goriški upravi zavzemala, da se bo uresničila napoved slovenske odbornice, naj občani plačujejo za odvažanje odpadkov na podlagi njihove količine ne pa na osnovi velikosti bivališča. To bo spodbudilo večjo angažiranost ljudi pri ločenega nabiranja odpadkov in zaradi ekonomske računice tudi njihovega čim manjšega proizvajanja. Od tega bodo imeli korist okolje, občina in nazadnje tudi žepi občanov.«
Niso le »zavezniki SKP«
Nosilec liste Progetto Gorizia Bernardo De Santis, ki podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja, odgovarja tistim, ki so med volilno kampanjo označili široko in raznoliko Bellavitejevo koalicijo zgolj kot »zaveznike SKP«. »Mnogi se niso vprašali, kdo so osebe, s katerimi je SKP sklenila zavezništvo. Med njimi so osebe, ki so ustanovile center 'Aiu-to alla vita", drugi pa delujejo kot prostovoljci v Afriki in Južni Ameriki. Nekateri so sprejemali priseljence v človekoljubnem centru Sv. Jožefa, drugi so člani skavtske organizacije AGE-SCI, tretjim pa sta pri srcu goriško zdravstvo in zdravje Goričanov. Skratka, gre za ljudi, ki so odgovorni občani in delujejo znotraj in zunaj katoliške skupnosti, kateri pripadajo,« opozarja De Santis.
Ferone o programu
Kandidat stranke Upokojencev Luigi Ferone bo danes med 10. in 12. uro na razpolago ljudem pred pokrito tržnico na goriškem korzu za pojasnila o svojem volilnem programu.
Slovenci za Forum
Slovenski kandidati na listi Foruma za Gorico se bodo predstavili tisku in javnosti danes ob 12. uri na dvoru Darka Bratine na Travniku. Na listi, ki podpira Andreo Bellaviteja, nastopa sedem slovenskih kandidatk oz. kandidatov. To so Majda Bratina, Silvana Brandolin, Neva Tommasi, Andrei Fajt, Edi Maligoj, Marko Marinčič in Aleš Waltritsch.
Forum na kolesu
Forum za Gorico in ostale liste, ki podpirajo županskega kandidata Andreo Bellaviteja, vabijo jutri ob 10.30 na kolesarski pohod po Gorici in Novi Gorici. Start bo s Travnika, kjer bo Bel-lavite med 9.30 in 10.30 na voljo občanom za pogovor ob skodelici kave v kavarni ob Kinemaxu. Kolona kolesarjev z Bellavitejem na čelu se bo nato podala po mestnih ulicah in tudi skozi solkanski prehod na slovensko stran meje. Ob 11. uri je napovedano srečanje z županom Brulcem na trgu pred železniško postajo. Kolesarjenje se bo nadaljevalo po stezi ob meji do Rožne doline in nato po goriških ulicah do Ločnika.
18
1 2 Nedelja, 13. maja 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica-nova gorica - Šolski minivolley na skupnem trgu
Vsi so bili zmagovalci
Slovenski osnovnošolci iz ulice Brolo med tekmo na čezmejnem odbojkarskem igrišču
foto zs5di
Skupni trg obeh Goric je včeraj združil osnovnošolce dvanajstih šol z obeh strani meje na turnirju v mali odbojki. Pomerilo se je sedemdeset otrok, vendar tokrat ni bila pomembna zmaga, temveč druženje. Zato so na koncu vsi bili zmagovalci in so v dar prejeli spominsko majico.
Turnir so izpeljali v okviru italijanskega projekta »Minivolley 1,2,3« in praznovanj dneva Evrope v priredbi goriške pokrajine; pobudnika sta bila nekdanji trener italijanske odbojkarske reprezentance Carmelo Pittera in Joško Prinčič, osebnost v goriških odbojkarskih krogih, ki sta čezmej-no prireditev organizirala v imenu italijanske odbojkarske federacije in zveze CONI. Povod za turnir je sicer bila gesta prehrambenega podjetja Ferrero, ki je šolam v Italiji razdelilo komplete z odbojkarskimi žogami, mrežami in stojali. Pittera pa je prišel na idejo, da bi pet takšnih kompletov podarili slovenskim osnovnim šolam in k zamisli pritegnil Prinčiča. Operativna roka je bilo športno združenje Dom iz Gorice, ki je tudi poskrbelo za namestitev šestih igrišč minivolleya okrog tamkajšnjega mozaika Nove Evrope. »Manifestacija je bila letos prvič, tudi po navdušenju otrok pa lahko ocenjujemo, daje vsestransko uspela,« je poudaril Prinčič in napovedal, da bo na istem mestu med 1. in 3. junijem mednarodni od-bojarski turnir na mivki.
Včerajšnjega turnirja se je udeležilo šest šol iz Italije in šest iz Slovenije, in sicer osnovne šole iz Doberdoba, Ločnika, Moša ter Oton Župančič, Rismondo in Co-delli iz Gorice, dalje šola Dobravlje, Dobrovo, Kanal, Most na Soči, Milojka Štrukelj iz Nove Gorice in Dušan Bordon iz Kopra. Organizatorji upajo, da bodo turnir priredili tudi prihodnje leto ter da bodo imeli na voljo dovolj denarja, ki bi omogočal razširitev kroga udeležencev na območje od Kranjske gore do Kopra. (km)
Četrti VirtualGart
V	okviru državnega tedna kulture med 12. in 20.majem bodo danes ob 19. uri v prostorih Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju priredili četrto izvedbo pobude VirtualGart. Gre za odprtje antološke razstave fotografij in digitalnih slik, ki jo v sodelovanju organizirata združenje Graphiti in virtualGmuseum iz Gorice. Do 1. junija bodo razstavljali Federico Beber, Giuseppe Orsini, Rajko Žbogar, Enzo Tedeschi in Francesco Sambo.
Festival vrtnic
V	Novi Gorici poteka drugi Festival vrtnic. Festival nadomešča dosedanji Praznik vrtnic in pomeni nekakšno krono Novi Gorici - mestu, ki v svojem grbu nosi vrtnico. Po sinočnji uvodni prireditvi na Kostanjevici bodo danes vodeni ogledi samostanskega vrta s 70 sortami burbonk, ob 19. uri pa bo v občinski stavbi odprtje filatelistične in cvetlične razstave. Nocoj ob 20. uri bo na Bevkovem trgu koncert Big banda Nova z gosti ter razglasitev burbonke leta 2007 in najlepšega rožnega nasada in zasebne vrtnice. Ravno tako danes kot tudi jutri od 10. do 18. ure bo pod arkadami občinske stavbe rožna tržnica, kjer bo mogoče kupiti vrtnice in izdelke z vrtnicami, od kozmetike, majic, čipk in ostalega. Poleg naštetega pa se v HIT-ovih restavracijah Mark, Pri Hrastu, Vrtnici, hotelu Sabotin in v Perli obetajo kuliinarična doživetja ob okušanju jedi z vrtnicami. (km)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 048140497.
U Kino
i? Razstave
ogled fotografske razstave ob 100-letni-ci skavtske organizacije od ponedeljka do sobote med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro v deželnem avditoriju v Gorici.
V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmelica z naslovom Med sanjami in Sredozemljem.
Koncerti
M Izleti
¿j Čestitke
GORICA
KINEMAX Dvorana 1:17.45 - 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 2:18.00 - 20.15 - 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notturno bus«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«.
Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«.
Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1:17.40 - 20.30 »Spider Man 3«.
Dvorana 2: 19.40 - 22.15 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'uo-mo dell'anno«.
Dvorana 4: 17.30 »Epic movie«; 20.00 -22.00 »La via en rose«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Le vite degli al-tri«; 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. NOVA GORICA: 16.00 -18.00 »Ninja želve«; 21.00 »300«.
Danes praznuje v Doberdobu 85. rojstni dan ROZIKA JUREN. Vse najboljše in najlepše ji želijo sinovi, hčere, zetje in nevesta, vnuki, vnukinje, prav-nuki in pravnukinje.
□ Obvestila
AGESCI IN SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabita do 26. maja na
r
KONCERT NA MEJI 2007 bo vnedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dra-gojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 048133288 (Kulturni dom). Vstop prost.
KROŽEK»VECCHIAQUERCIA«v Krmi-nu (Plešivo 6) organizira v sredo, 16. maja, ob 21.30 koncert brazilskega kitarista Iria De Paule; informacije in rezervacije na tel. 347-5615720 ali 333-8842084 ali po e-mailu: circolovecchiaquerci-a@gmail.com.
DRUŠTVO JADRO I N ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136.
SPDG vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, na izlet v okviru pobude Sabotin-ske družne poti. Cilj izleta je Korada, pristop pa iz Plavi. Prevoz z lastnimi sredstvi. Pohod, ki ga letos prireja PD Brda, se bo začel ob 9. uri. Zborno mesto: gostilna v Plavah. Hoje ob vzponu bo okrog dve uri. Povratek v isti smeri, oziroma proti Vr-hovljam, vendar mora vsakdo zase poskrbeti za prevoz. Obstaja tudi možnost prevoza z vlakom (ob 7.35 iz Nove Gorice).
OBVESTILO IZLETNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Cenjene potnike, prijavljene na izlet v Baltske države,
obveščamo, da bo informativni sestanek
v torek, 15. maja, ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah.
Toplo vabljeni vsi, ki želijo pripravljeni kreniti na pot.
vanje bo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko
uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške.
0 Prireditve
GO RIŠ KI MU ZEJ GRAD KROM BERK
prireja predavanje in predstavitev knjige »Slovenska odporniška fotografija 1941 - 1945« zgodovinarja Franca Fabca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine v četrtek, 17. maja, ob 20 uri.
OBČINA ROMANS vabi v sklopu tedna kulture na srečanje s pisateljico in igralko Eleno Vesnaver, ki bo predstavila zadnjo kriminalko »La faccia nera dela Luna« v torek, 15. maja, ob 20.30 v knjižnici v Romansu.
Pogrebi
BA LI NAR SKI KLUB MAK priredi danes ob 8. uri v balinarskem centru v Štandre-žu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije.
OSREDNJA PROSLAVA ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Štarancan bo v nedeljo, 13. maja, v občinski dvorani ob 11.30. Podeljevali bodo priznanja osebam iz Renč, ki so največ pripomogle za dolgoletno uspešno pobratenje.
ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481474191.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmo-
DANES V RONKAH: 11.00, Gino Pavatti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+
TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7
RONKE
SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35
ZAGRAJ
OVM - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC
AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56
VILEŠ
ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN
SHELL - Drevored Venezia Giulia 23
/
ITALIJA
Sobota, 12. maja 2007
19
rim - Danes shoda o pravici družine in o pogumu laičnega pristopa
Problemi družine dvignili temperaturo v Uniji
Fassino skušal miriti duhove in preprečiti dodatno zaostritev odnosov
Priprave na današnji shod za zaščito družine, ki ga na Trgu sv. Janeza v Lateranu prirejajo katoliške organizacije
ansa
RIM - Ljudje, ki se bodo danes zbrali na Trgu sv.Janeza v Lateranu, ne pridejo, da bi samo manifestirali in nato odšli domov, ampak nameravajo pozorno spremljati, kako bo politika ukrepala v korist družine. Dan pred shodom Family Day, ki bo potekal danes v Rimu na trgu, ki je bil tradicionalno prizorišče levičarskih in sindikalnih shodov, so organizatorji sklicali novinarsko konferenco, da bi orisali priprave, predvsem pa zagotovili, da nočejo, da bi se shod spremenil v »promenado za politike, ki bi se prikazali, ne da bi sprejeli konkretne obveze«. Tudi zaradi tega organizatorji zagotavljajo, da politika ni neposredno angažirana v organizaciji shoda.
Kljub temu pa je napovedani shod močno razburkal politiko. Medtem ko je papež Benedikt XVI. iz Brazilije pozval k spoštovanju »zakona kot zveze med moškim in žensko«, so se v levosredinski Uniji lomila kopja med tistimi, ki podpirajo shod in tistimi, ki se opredeljujejo za laičen pristop. Vzporedno s shodom na Trgu sv. Janeza, bo na Trgu Navona potekal drugi shod, ki ga prirejajo laične sile in ki so ga poimenovali Laični pogum. Prireditelji, med katerimi sta voditelj demokratični socialistov Enrico Boselli in lider radi-kalcev Marco Pannella, so za svoj shod zahtevali večji odmev v medijih.
O obeh shodih je včeraj govoril sekretar Levih demokratov Piero Fassino na kongresu organizacije Arcigay v Milanu. Voditelj Hrasta je pozval vse, naj ne razpihujejo spopada med demonstranti, ampak naj pozorno prisluhnejo problemom, naj poiščejo skupne točke in prispevajo k dialogu in k možni sintezi.
Na enem shodu bodo v ospredj u problemi družine in zanimivi bodo predlogi udeležencev, na drugem bo poudarek na pomenu laičnosti, je dejal sekretar LD. Kdor želi upravljati državo, mora biti pozoren tako do problemov družine, obenem pa mora zagotoviti spoštovanje pravic vsakega posameznika. Na shodu na Trgu Navona bo sodeloval minister za univerzo Fa-bio Mussi, medtem ko bo minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero ostal doma in ne bo šel niti na Trg sv. Janeza, »ker gre za demonstracijo proti zakonskemu predlogu naše vlade«.
Na shodu Family Day pa bosta prisotna minister za šolstvo Giuseppe Fioro-ni in pravosodni minister Clemente Mastella. Tistim, ki so kritizirali njegovo udeležbo, je minister odvrnil, da »raje odstopim za en dan in zopet prevzamem ministrstvo v ponedeljek«.
Sicer pa bodo na Trgu sv. Janeza prisotni skoraj vsi voditelji desne sredine, ki levi sredini očitajo razdvojenost, predvsem pa nedoslednost v politiki za podporo družine.
Po besedah organizatorjev je k shodu Family Day pristopilo 450 organizacij. Najeli so 8 izrednih vlakov in 3000 avtobusov, na trgu bo poskrbljeno tudi za šotore z vsem potrebnim za previjanje dojenčkov.
rim - Dogovor voditeljev Hrasta in Marjetice s Prodijem
14. oktobra ustanovna skupščina Demokratske stranke
RIM - Skupščina Demokratske stranke bo 14. oktobra. Tako so potrdili včeraj na vrhu voditeljev Levih demokratov in Marjetice s premierom Romanom Prodijem.
»Srečanje je bilo zelo pozitivno in ukrenili smo, kar je potrebno, da stopimo na pot, ki bo oktobra privedla do ustanovne skupščine Demokratske stranke,« je po srečanju povedal sekretar Hrasta Piero Fassino. »Umeščen bo tudi pripravljalni odbor, v katerem bodo predstavniki strank in civilne družbe, operativno pa bodo to fazo vodili koordinatorji Oljke Maurizio Migliavacca, Antonello Soro in Mario Barbi,« je dodal prvi mož LD.
Prodi je v pogovoru z novinarji dodal, da bo v nekaj dneh izbral odbor 30 ljudi, v katerem bo najmanj tretjina žensk, ki bo pripravil pot za izvolitev skupščine. Člani ustanovne skupščine pa bodo izvoljeni s postopkom, ki bo korak naprej od primarnih volitev. »Kdor bo glasoval, bo avtomatično postal tudi član stranke. Zato bo to nekaj več kot primarne volitve. Pogledi so usklajeni, sedaj morim - Protest
Črpalke zaprte od 6. do 8. junija
RIM - Potem ko so pred nekaj dnevi prekinili pogajanja z vlado, so lastniki bencinskih črpalk včeraj oklicali za začetek junija tri dni stavke. Črpalke bodo tako, če se medtem stališča vlade in črpalkarjev ne zbližajo, zaprte od 6. do 8. junija.
Sindikalne organizacije lastnikov črpalk so ob napovedi zaprtja v sporočilu za javnost ostro kritizirale vlado zaradi njene politike na področju energentov. Jabolko spora je zakonski odlok ministra za gospodarski razvoj Pierluigija Bersanija, po katerem bodo bencin in plinsko olje lahko prodajali tudi marketi, ki se bodo ustrezno opremili. Po mnenju ministra bo večja ponudba prispevala k večji konkurenci in torej k nižanju cen goriva.
Povsem nasprotno je mnenje črpalkarjev, po katerih je vladni projekt samo propaganda, ki ne bo znižala cene goriv, bo pa zadala čr-palkarjem hud udarec.
Romano Prodi
kroma
ramo ukrepati hitro, ker je treba določiti, s kakšnim volilnim sistemom bomo izvolili člane ustanovne skupščine,« je pojasnil Prodi.
Koordinatorji Oljke bodo pripravili delo odbora in bodo skrbeli za udejanjanje sklepov. Pripravljalni odbor bo moral pripraviti načrt predstavitev nove stranke, pripraviti notranja pravila in se uskladiti glede volilnega postopka, izbrati tudi člane jamstvenih organov. Poleg tega pa bo odbor moral spodbuditi nastanek pokrajinskih pripravljalnih odborov, ki naj v pokrajinskih okvirih pripravijo
ustanovni postopek in odprejo duri za sodelovanje in udeležbo ljudi.
Kdor bo 14. oktobra volil za člane ustanovne skupščino, bo avtomatično postal član Demokratske stranke. Projekt nove stranke bo uspešen, je poudaril Prodi, če bo udeležba na volitvah zelo velika. Samo na ta način bo telo, ki bo moralo odobriti strankin statut in izvoliti strankine organe, imelo trdno legitimnost.
Proces ustanavljanja nove stranke mora biti dostopen vsem ljudem, ki verjamejo v Oljko. Omogočiti je treba združitev različnih izkušenj, predvsem pa pospešiti korak, so poudarili na včerajšnji seji. Začasni sedež nove stranke bo na Trgu sv. Apostolov, kjer je že sedež Oljke.
Poleg premiera so na včerajšnjem vrhu sodelovali voditelja LD in Marjetice Fassino in Francesco Rutelli, zunanji minister Massimo DAlema in obrambni Arturo Parisi, voditelja parlamentarnih skupin Oljke Dario Franceschini in Anna Finocchiaro ter voditeljica Evropskih republikancev Luciana Sbarbati.
RAI - Padoa Schioppa
Minister
nezaupa svetniku Petroniju
RIM - RAI je v slepi ulici, treba je ukrepati. Tako je v pismu premieru Romanu Prodiju poudaril gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa. Gospodarsko ministrstvo je tudi glavni delničar javne radijske in televizijske hiše.
V pismu je Padoa Schioppa tudi poudaril, da ne zaupa več predstavniku ministrstva v upravnem svetu RAI Angelu Mari-i Petroniju. Svetnika je imenoval prejšnji gospodarski minister Giu-lio Tremonti in odraža politiko prejšnje vlade, ne pa sedanje. Zato je gospodarski minister napovedal, da bo zahteval sklic skupščine delničarjev RAI, da o tem problemu razpravlja in ga skuša rešiti.
Vlada pa se ne bo omejila samo na to. Minister za komunikacije Paolo Gentiloni je tudi napovedal, da bo vlada na prihodnji seji odobrila zakonski predlog o reformi javne radijske in televizijske hiše, ki bo imel tri cilje: okrepiti avtonomijo podjetja v odnosu do politike, zagotoviti večjo učinkovitost in omogočiti tehnološko in tudi strukturno prenovo z ločitvijo, programov, ki so financirani z naročnino, od tistih, ki jih financirajo z reklamnim prilivom.
Napoved Padoe Schioppe je takoj odjeknila na politični sceni. »Podjetje je treba potegniti iz slepe ulice,« sta bila odločna član parlamentarne nadzorne komisije Nicola Tranfaglia (LD) in Gianni Mon-tesano (SIK), ki je pri stranki odgovoren za informiranje. Povsem drugačno je bilo mnenje predstavnika desne sredine v nadzorni komisiji Massima Baldinija, po katerem je napad levice na Petronija sramoten, cilj tega napada pa je po njegovih besedah zasesti vsa mesta v upravnem sve tu RAI.
Zaskrbljeni nad dogajanjem v podjetju so tudi novinarji RAI. Ob koncu vseh radijskih in televizijskih poročil so včeraj brali sporočilo sindikata USIGRAI, po katerem novinarji ne bodo več molčali in napovedujejo protestno stavko. Tehnologija podjetja je po oceni novinarjev zastarela, manjkajo sredstva pa tudi projekti in predlogi o tem, kako bi lahko RAI konkurenčnejša na trgu. Predvsem pa se novinarji zavzemajo za avtonomijo podjetja od politike.
rim - Od torka bo o problemu razpravljala glavna skupščina
V ustavni komisiji zelena luč
za zakon o navzkrižju interesov
RIM - Poslanska komisija za ustavna vprašanja je včeraj odobrila zakonski predlog o navzkrižju interesov. Od torka bo zakonski predlog v razpravi skupščine spodnjega doma. Zakonski predlog so podprli poslanci Unije z izjemo predstavnikov Italije vrednot, ki so se vzdržali, medtem ko predstavnikov UDEUR Clementeja Mastelle na seji ni bilo. Proti so glasovali poslanci opozicije, zakon je v prejšnjih dneh večkrat ostro kritiziral Silvio Berlusconi..
Glavni člen zakona določa, da ne sme prevzeti vladnih dolžnosti lastnik premoženja, ki je vredno več kot 15 milijonov evrov ali lastnik podjetja, ki posluje z državo. Razlog nezdružljivosti lahko odpravi tako, da imetje zaupa v upravljanje neodvisnemu administratorju z oblikovanjem »blind trusta«.
Italija vrednot je pojasnila, da zakonskega predloga ni podprla, ker je po njenem mnenju preblag. V primerjavi s tem, kar je bilo zapisano v programu Unije, je zakonski predlog veliko bolj ohlapen in učinkovit. , „ . . . .. ^ .	Palača poslanske
Vlada pa je zadovoljna s tem prvim	, . -,-
, v,	zbornice na Trgu
dosežkom.	.. ... .
Montecitorio.
20
Sobota, 12. maja 2007
SVET
/
beograd - Nov preobrat na srbski polotični sceni
Stranke uskladile stališča, Koštunica vnovič predsednik vlade
Zataknilo pa se je pri vprašanju odstopa predsednika skupščine Tomislava Nikoliča
BEOGRAD - Tri članice srbskega demokratskega bloka so se v noči na petek dogovorile o sestavi nove srbske vlade, vendar se je v nadaljnjem postopku zataknilo pri vprašanju odstopa v torek izvoljenega predsednika parlamenta Tomislava Nikoliča. Vodja radikalcev namreč noče odstopiti na lastno pobudo.Beograjski mediji so v petek poročali, da so se srbski predsednik in voditelj Demokratske stranke (DS) Boris Tadič, premier in vodja Demokratske stranke (-DSS) Vojislav Koštunica in predsednik G17 plus Mladjan Dinkič v četrtek ponoči dogovorili o oblikovanju nove vlade.
Predsednik in premier naj bi se sporazumela o vseh do zdaj vseh spornih vprašanjih, Koštunica pa naj bi bil tudi v prihodnje predsednik vlade.
Tako naj bi bil Tadič kot šef države predsednik sveta za nacionalno varnost, od spornih resorjev pa bi njegovi stranki pripadlo obrambno ministrstvo in vojaška varnostna agencija (VBA). Koštuničeva stranka bi tudi v prihodnje vodila resor notranjega ministrstva, za katerega se je močno potegovala tudi DS, glede var-nostno-obveščevalne agencije BIA pa je dogovorjeno, da bo pod skupnim nadzorom DS in DSS.
Nikolič je beograjskim medijem povedal, da gaje Koštunica osebno obvestil, da se je s Ta-dičem in Dinkičem dogovoril o oblikovanju vlade, ter da mu je svetoval, naj odstopi. Vodja radikalcev zatrjuje, da se bo umaknil s položaja predsednika parlamenta šele takrat, ko bo to od njega zahtevalo 126 od 250 poslancev, kolikor jih šteje parlament.
Poslanci Tadičeve DS in Dinkičeve G17 plus naj bi bili pripravljeni podpisati zahtevo za odstop Nikoliča, zdaj pa naj bi čakali le še na privolitev poslancev iz vrst DSS. Nato bi sledil podpis koalicijskega sporazuma treh članic demokratskega bloka, na podlagi katerega bi Tadič mandat za sestavo vlade zaupal Koštunici. Šele nato bi lahko Nikolič sklical zasedanje srbskega parlamenta.
Zadeva je postala dodatno zapletena, ker mora skupščina pred izvolitvijo nove vlade sprejeti zakon o ministrstvih. Do zdaj veljavni zakon, ki je bil sprejet pred razdružitvijo Srbije in Črne gore maja lani, namreč ne predvideva obrambnega in zunanjega ministrstva. Zoran Stan-kovič je od osamosvojitve Srbije obrambni minister, čigar mandat nima pravne podlage, saj je bil prej minister državne skupnosti SČG, enako pa velja tudi za zunanjega ministra Vuka Draš-koviča.
Rok za sestavo vlade poteče v torek opolnoči. Nikolič pa je medtem javnost obvestil, da je prepozno za sklic seje parlamenta za soboto in da bo seja lahko šele v nedeljo, v kolikor bo pravočasno dobil predlog zakona o ministrstvih.
Nikolič je bil v torek izvoljen za predsednika skupščine zaradi nenadne podpore njego-
Vojislav Koštunica je znova za krmilom srbske vlade.
vi kandidaturi, ki jo je Koštuničeva DSS napovedala še pred začetkom konstitutivne seje. Za vodjo radikalcev so na skupščinski seji glasovali še socialisti (SPS) in poslanci iz vrst radikalcev, ki so ga tudi predlagali.
Preobrat je močno vznemiril zahodne prestolnice, EU in Evropski svet, ki so opozorili, da se Srbija z ostrim zasukom v desno oddaljuje od evro-atlantskih povezav. Tadič je Niko-ličevo izvolitev ocenil kot »zelo škodljivo za interese države« in pozval stranke, ki so ga podprle, naj do petka predlagajo tudi skupnega kandidata za predsednika vlade. Če tega ne bodo storile, bo ali sam predlagal mandatarja ali pa bo pri-
siljen razpisati predčasne volitve, je opozoril, kajti 15. maja se izteče rok za oblikovanja nove vlade.
Nov preobrat je še pred uradno potrditvijo razpleta pozdravil evropski komisar za širitev Oli Rehn. »Zavezanost evropski perspektivi Srbije ter konstruktivne odločitve nove vlade bi lahko ustvarile pogoje za takojšnje nadaljevanje pogajanj o podpisu sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z EU,« je dejal Rehn, a pri tem poudaril, da je vse odvisno od sodelovanja Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije v Haagu.
Štefan Novak/STA
new york - Predlog resolucije
ZDA in Evropa v VS ZN
za neodvisno Kosovo
NEW YORK - ZDA bodo skupaj z nekaterimi ključnimi evropskimi zaveznicami v Varnostnem svetu Združenih narodov vložile predlog resolucije, v katerem izražajo podporo nadzorovani neodvisnosti Kosova v skladu z načrtom odposlanca generalnega sekretarja ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, je v četrtek v New Yorku dejal ameriški veleposlanik pri ZN Zalmay Khalilzad. Khalilzad je še dejal, da ima resolucija dovolj podpore za uspeh, razen v primeru ruskega veta.
VS ZN je v četrtek prejel poročilo vodje misije VS ZN, ki je aprila obiskala Kosovo in Srbijo, belgijskega veleposlanika Johana Verbekeja. Sledilo je odprto zasedanje na to temo, med katero je nastopilo nekaj veleposlanikov, ki so večinoma govorili v prid Ahtisaarijevemu načrtu.
Verbeke je poročal, da je položaj na Kosovu trenutno miren, vendar napetosti ostajajo. Albansko prebivalstvo Kosova je glede prihodnosti prepričano, da bo prišlo do neodvisnosti, srbska manjšina, ki neodvisnosti od Srbije nasprotuje, pa ostaja zaskrbljena.
Nezadovoljiv je napredek glede vrnitve beguncev, kot razlog pa poročilo Verbeka navaja težave, ki zadevajo njihovo varnost, pomanjkanje svobode gibanja in izpolnitve gospodarskih pogojev. Razprava je pokazala, da so ZDA in Velika Britanija prav glede tega vprašanja pripravljeni privoliti v spremembe načrta Ahtisaarija, ki je predlagal mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova.
V tem mesecu predsedujoči VS ZN, ameriški veleposlanik Khalilzad, je izpostavil, da Kosovo že skoraj deluje kot avtonomna država, vsako odlašanje pa bi zavrlo celoten proces, kar vzbuja bojazen pred izbruhom nasilja in »nenadzorovane neodvisnosti«. Ameriški diplomat je spomnil, da je bilo Kosovo del nekdanje Jugoslavije in »pred nami ni lahko delo, saj gre za poslednje poglavje njenega razpada«.
Khalilzad je novinarjem kasneje dejal, da so se ZDA skupaj z evropskimi zaveznicami odločile, da bodo predlagale resolucijo, ker je status potrebno rešiti. Če to ne bo storil VS ZN, bodo to storili kosovski Albanci sami, ki bodo razglasili neodvisnost in to lahko povzroči velike težave.
Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin sicer ni naravnost zagrozil z vetom, vendar je dejal, da gre v tem primeru za prelomnico v mednarodnem pravu, saj naj VS ZN doslej ne bi odločal o podelitvi neodvisnosti delu neke države. Zaradi tega Rusija meni, da je potrebno to vprašanje resno obravnavati, upoštevati vse možnosti, predvsem pa začeti nova pogajanja.
Rusija ima svoj predlog resolucije, ki poziva k dodatnim pogajanjem med Srbi in Albanci ter pospešitvi reševanja vprašanj statusa, kot so pravice manjšin in vrnitev beguncev. Čurkin je še dejal, da je v njihovem in ameriškem predlogu kar nekaj točk, ki naj jih ne bi bilo mogoče uskladiti med seboj. (STA)
zagreb - Prihodnje leto bo prevzela vlogo, ki jo je doslej v regiji imel Pakt stabilnosti
Nova organizacija SEECP kot zagotovilo trajne stabilnosti v jugovzhodni Evropi
ZAGREB - Voditelji držav članic Procesov sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) so v petek v Zagrebu sklenili dvodnevno srečanje o krepitvi regionalnega sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Med drugim so imenovali hrvaškega diplomata Hida Biščeviča za prvega generalnega sekretarja novoustanovljenega Sveta za regionalno sodelovanje (RCC) in določili Sarajevo kot stalni sedež sekretariata RCC. Vrha so se udeležili predstavniki EU ter držav donatork, med njimi tudi premier Janez Janša. Kot je v zaključnem nagovoru srečanja poudaril hrvaški premier Ivo Sanader, ima SEECP »en in edini cilj - trajno stabilnost regije v okviru Evropske unije in zveze NATO«. Voditelji so v sprejetih dokumentih poudarili tudi evropsko perspektivo regije, pri čemer se niso izognili niti vprašanjema Srbije in Kosova.
Članice SEECP so na srečanju v hrvaški prestolnici med drugim spre-
jele zagrebški zaključni dokument, zagrebško deklaracijo in podpisale protokol listine o dobrososedskih odnosih, stabilnosti, varnosti in sodelovanju v jugovzhodni Evropi. Črna gora je bila sprejeta kot enajsta polnopravna članica SEECP, predsedovanje organizaciji pa je od Hrvaške prevzela Bolgarija.
SEECP in RCC bosta naslednje leto nadomestila Pakt stabilnosti, ki bo po devetih letih ugasnil. Posebni koordinator pakta Erhard Busek je glede tega poudaril, da je pakt le predstavljal zahteve mednarodne skupnosti do držav v regiji, medtem ko bo SEECP samostojno urejal odnose v jugovzhodni Evropi in državam pomagal izpolniti pogoje za pridružitev evroatlant-skim integracijam.
Med dru gim so ude le žen ci SEECP v pe tek po zdra vili no vi ce, da naj bi v Beogradu sklenili dogovor o proevropski vladi, potem ko so v torek za predsednika parlamenta izvolili vodjo Srbske radikalne stranke (SRS)
Tomislava Nikoliča, čigar stranka nasprotuje oblikovanju tesnejših vezi med Srbijo in unijo. »Ideja velike Srbije nima več nobenih priložnosti niti za poskus uresničenja,« je ocenil Sanader in dodal, da »si Evropa želi demokratično Srbijo v EU«.
Dogovor o oblikovanju nove srbske vlade sta pozdravila tudi predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel, ter predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki sta bila med udeleženci vrha v Zagrebu. Mer-klova je poudarila, da je bil v Beogradu z omenjenim dogovorom storjen velik korak naprej v regionalnem sodelovanju in približevanju Zahodnega Balkana EU, sila kot sredstvo doseganja političnih ciljev pa je bila razvrednotena.
Barroso pa je ocenil, da so nekatere države v regiji na pomembnem razpotju. Odločiti se morajo med približevanjem uniji ter povratkom v obdobje stagnacije, nestabilnosti in osa-
me. Pri tem je še posebej izpostavil Srbijo in dejal, da ji EU ponuja prihodnost v povezavi, Srbi pa morajo poka-za ti za dost no me ro po gu ma, da sprej -mejo odločitve, ki bodo potrdile njihovo evropsko usmeritev.
Slovenski premier Janša, ki se je ob robu srečanja sešel z makedonskim predsednikom Brankom Crvenkov-skim, je v Za gre bu po ve dal, da je ude -ležba na srečanju SEECP izraz nadaljnje zavzetosti Slovenije za jugovzhodno Evropo, še posebej v luči slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Kot je poudaril, je tokrat v Zagrebu predvsem zato, ker je ena izmed prioritet predsedovanja Slovenije uniji evropska perspektiva tistih držav v regiji, ki še niso članice EU. Večina pogovorov je bila namenjenih prav temu, je dejal.
Janša je sicer pred začetkom srečanja SEECP za novinarje povedal, da so obeti za skupno sejo slovenske in hrvaške vlade polovični. »Možnost obsta-
ja, čeprav je seja smiselna le, če je možno premakniti nekatere stvari naprej,« je dejal premier in dodal, da bo »v kratkem jasno, ali bo možno organizirati takšno sejo pred volitvami na Hrvaškem«. Potrdil je tudi, da se je v četrtek zvečer na večerji za udeležence SEECP neformalno pogovarjal s hrvaškim kole gom, pri če mer pa ni pri šlo do kon -kret nej ših.
Hrvaški predsednik Stipe Mesič pa je v petek glede odnosov s Slovenijo ponovil, da podpira nadaljevanje pogovorov o meji s Slovenijo, »če bi šli vanje brez fige v žepu«. »Pokazalo se je, da Hrvaška in Slovenija ne moreta priti do skupne rešitve, saj sta se vkopali na svojih položajih,« je ocenil Mesič. Kot je dodal, se dogovor o meji preprečujejo tudi »notranjepolitični razlogi v obeh državah«. Ponovil je še, da lahko Meddržavno sodišče v Haagu hitro in kakovostno uredi obmejni spor ter da Hrvaška vnaprej sprejema vsako odločitev mednarodnega arbitra.(STA)
/
SVET
Sobota, 12. maja 2007
21
london - Dosedanji gospodarski minister se poteguje za nasledstvo
Brown: V Iraku napake, vendar bomo obveze spoštovali
Njegovo kandidaturo je včeraj prvič izrecno podprl Blair - Riceova: Prijateljstvo z VB ostaja
LONDON - Britanski premier Tony Blair, ki je v četrtek napovedal, da bo z vrha britanske vlade in Laburistične stranke odstopil 27. junija, je kot svojega naslednika včeraj uradno podprl sedanjega finančnega ministra Gordona Browna. »Gospodarstvo je vodil izjemno, pokazal pa je tudi, da ima moč, razum in izkušnje, da postane odličen premier,« je dejal Blair. Ameriška zunanja ministrica Condolezza Rice pa je napovedala, da bo Washington tesno sodeloval z Londonom tudi pod vodstvom sedanjega finančnega ministra Gordona Browna,
Blair Browna sicer do včeraj ni izrecno podprl. Sedanji finančni minister, ki je bil Blairov dolgoletni zaveznik in sodelavec pri vodenju britanske vlade in reformiranju Laburistične stranke, je bil obenem tudi njegov veliki tekmec, ki naj bi mu Blair že pred desetimi leti obljubil, da mu bo nekoč prepustil položaj.
Brown je medtem uradno napovedal kandidaturo na volitvah za vodjo Laburistične stranke in naslednjega britanskega premiera. Ob tem je poudaril, da bo v prihajajočih tednih in mesecih pokazal, da ima nove ideje, vizijo in izkušnje, s katerimi si bo lahko pridobil zaupanje Britancev. »Danes imamo nove prioritete in zato ponujam novo vodstvo za ta čas,« je še dodal Brown, ki se tekmecev očitno ne boji, saj je izrekel dobrodošlico morebitnim protikandidatom, ki bi se z njim soočili v predvolilnem boju.
V isti sapi pa se je kandidat za novega premiera tudi opravičil zaradi vojne Iraku. »Priznam, da smo naredili nekaj napak,« je dejal, a j e tudi dodal, da bo Velika Britanija izpolnila svoje obveze in bo podprla napor za pomiritev zalivske države. Pristop pa bo drugačen, saj bo izpostavljena predvsem nujnost, da »zmagamo v bitki za srca in za možgane«, največji napor pa bo namenjen gospodarskemu razvoju in nacionalni spravi.
Brown naj bi medtem na volitvah novega predsednika laburistov, ki bo postal tudi naslednji predsednik vlade, skorajda zagotovo brez težav slavil. Partnerstvo Browna in Blaira se je začelo z njuno izvolitvijo v britanski parlament leta 1983, po smrti nekdanjega vodje laburistov Johna Smitha leta 1994 pa je vodenje stranke prevzel Blair, kije Brownu prepustil ministrstvo za finance.
Odhajajočega Blaira, kije podporo Brownu izrazil v Londonu po sreča-
Dosedanji britanski gospodarski minister Gordon Brown želi prevzeti Blairovo dediščino.
ansa
nju z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem, je slednji označil za »junaka« in se mu zahvalil za britansko posredovanje v Iraku. »Velika Britanija je pomagala v boju proti terorizmu, ki je danes največji sovražnik vsega sveta,« je še poudaril Talabani potem, ko je Blair ob napovedi odhoda priznal, da je invazija na Irak vodila v »ostre, neizprosne in drage« odzive teroristov.
Ameriška zunanja ministrica Condolezza Rice je prepričana, da bo Washington tesno sodeloval z Londonom tudi pod vodstvom sedanjega finančnega ministra Gordona Browna. Riceova, ki je Blaira označila za izrednega vizi-onarja, je poudarila, da se bodo »posebni odnosi« med Veliko Britanijo in ZDA nadaljevali tudi pod Brownom. »Britanija in Amerika bosta vedno prijateljski državi in vem, da bomo zelo dobro sodelovali tudi z Gordonom Brownom, ko postane premier,« je izjavila Riceova.
»Mislim, da bodo odnosi zelo tesni, delno tudi zato, ker sta Velika Britanija in ZDA pomembna zaveznika,« je poudarila Riceova in dodala, da sta državi v času Blairovega vodenja britanske vlade skupaj šli skozi težke čase, ki so jih zaznamovali napad na Svetovni trgovinski center 11.
septembra 2001, napadi v Londonu, spopadi v Afganistanu in Iraku, pa tudi mirovni proces na Severnem Irskem.
orožje - Ameriški ščit
Pojska in Češka za, Nemčija in Slovaška proti
BERLIN, BRATISLAVA - Poljski in slovaški premier Jaroslav Kac-zynski in Robert Fico sta na današnjem srečanju v Bratislavi nista uspela najti skupnega stališča glede namestitve dela ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem. Razlik o postavitvi ščita pa danes v Berlinu nista premostila niti nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in njegov češki kolega Karel Schwarzenberg, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Med uradnim obiskom poljskega premiera na Slovaškem sta voditelja dejala, da so odnosi med državama na splošno zelo dobri, vendar pa se stališča glede določenih zunanjepolitičnih vprašanj razlikujejo. Najbolj pereče je vprašanje postavitve radarske postaje in prestreznih raket na Poljskem in Češkem v okviru ameriškega protiraketnega ščita. Medtem ko Kaczynski zagovarja projekt in meni, da bo koristil celotni Evropi, se Fico strinja z Rusijo, ki v načrtu vidi grož-
njo svoji varnosti. Projekt je ustvaril »nepotrebno napetost«, shajali bi lahko tudi brez njega, je menil Fico.
V Berlinu pa je Schwarzenberg pozval k pogovorom o ščitu z vsemi vpletenimi stranmi. Kljub »različnim stališčem« je potrebno v pogovorih z vsemi članicami zveze NATO najti skupno rešitev, je dejal Schwarzenberg. Steinmeier pa je menil, da bi bilo bolje počakati na rezultat, ki ga bodo dali pogovori med ZDA in Rusijo, ki ostro nasprotuje namestitvi ščita v vzhodni Evropi.
Medtem je Češka v četrtek v Pragi že začela uradna pogajanja z ZDA o namestitvi radarske postaje na češkem ozemlju. Washington želi pogajanja zaključiti še to leto, tako da bi lahko celoten sistem postal operativen leta 2011. Uradna pogajanja ZDA s Poljsko pa se bodo pričela v ponedeljek, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Varšavi Andrew Shilling. (STA)
sao paulo - Obisk bo nadaljeval v Aparecidi, kjer bo odprl škofovsko konferenco
Papež Benedikt XVI. brazilskega meniha Galvaa proglasil za svetnika
Papež Benedikt XVI. med
maševanjem v Sao Paulu.
ansa
SAO PAULO - Papež Benedikt XVI. je včeraj na letališču Campo de Marte daroval mašo in frančiškanskega meniha brazilskega rodu iz 18. stoletja Antonia de SantAnno Galvaa razglasil za svetnika. Papež je prvega brazilskega svetnika razglasil pred več stotisočglavo množico vernikov z vseh koncev južne Amerike. Medtem pa je v pridigi grajal »hedonizem našega časa« in dejal, da se ljudje »ne smejo pustiti obravnavati kot objekti poželenja«.
Benedikt XVI. je ostro kritiko namenil še množičnim medijem, ki naj bi se norčevali iz zaobljube celibata katoliških duhovnikov in cerkve.
»Potrebno je reči ne takšni vrsti govorjenja, ki se dela norca iz svetosti zakona in devištva pred poroko«, je dejal papež.
Obkrožen s škofi iz vse Latinske Amerike in številnimi pevskimi zbori je potem papež razglasil svetništvo Galvaa, ki mu cerkev pripisuje 5000 čudežnih ozdravitev. Galvao je začetnik tradicije izdajanja majhnih tabletk iz riževega papirja, ki imajo vtisnjeno latinsko molitev, vsem, ki iščejo zdravilo za različne bolezni. Čeprav je umrl leta 1822, brazilske nune v samostanu v Sao Paulu, kjer je pokopan novi svetnik, še vedno izdelujejo majhne tabletke, ki jih brezplačno delijo vsak dan.
Za razglasitev svetništva sta sicer potrebna najmanj dva dokazana čudeža. Galvau oziroma njegovim tabletkam katoliška cerkev pripisuje čudežno ozdravitev neke štiriletne deklice, ki je trpela za domnevno neozdravljivo obliko hepatiti-sa, ter us peš no roj stvo otro ka ne ke žen ske, ki za -radi deformacije maternice ni bila zmožna noseč-nos ti, dalj še od šti rih me se cev.
Katoliška cerkev sicer upa, da bo razglasitev svetništva Galvaa pripomogla k ustavljanju padanja števila njihovih vernikov ne samo v Braziliji, ampak po celotni Južni Ameriki, kjer živi skoraj polovica od 1,1 milijona katolikov.
Potovanje po Braziliji bo papež nadaljeval z obiskom katedrale v Sao Paulu, kjer se bo srečal z okoli 430 brazilskimi škofi, zvečer pa bo odpotoval v bližnje mesto Aparecida, kjer bo v nedeljo odprl latinskoameriško škofovsko konferenco.
Papež je v četrtek, drugi dan obiska v Braziliji, na nogometnem stadionu v Sao Paolu nagovoril okoli 40.000 mladih Brazilcev, ki jih je pozval, naj bodo vzor sovrstnikom v boju proti družbenim tegobam, kot so nasilje, mamila in korupcija. »Bodite apostoli mladih,« je papež pozval brazilsko mladino in dodal, naj svoj navdih črpajo iz »univerzalnih moralnih vrednot«. (STA)
dunaj
Jedrsko konferenco zaznamoval Teheran
DUNAJ - Dvotedensko konferenco držav podpisnic sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) na Dunaju so od prvega do zadnjega dne zaznamovale predvsem napetosti gle de iran ske ga spor ne ga jedr ske ga pro gra ma. Iran je si -cer več kot teden dni blokiral začetek dela konference, saj je na spro to val pred la ga ne mu dnev ne mu re du. Ude le žen ci konference, katere cilj je bil pripraviti predloge za spremembe NPT, so izrazili tudi pomisleke glede jedrskih dejavnosti Severne Koreje. Predstavnik predsedujoče konferenci, Japonske, Jukija Amano je v sklepni izjavi gle de jedr ske ga spo ra med Združenimi narodi in Teheranom zapisal: »Izražena je bila res na zas kr blje nost gle de iran -ske ga jedr ske ga pro gra ma, Iran pa je bil jasno pozvan, naj izpolni vse zahteve resolucij Varnostnega sveta ZN.« Slednje od Teherana zahtevajo, da prekine s spornim bogatenjem urana, v na sprot nem pri me ru pa mu grozijo s sankcijami.
Pri razpravi o reformi NPT, ki je stopil v veljavo na vrhuncu hladne vojne leta 1970, je večina zbranih na Dunaju podprla spremembe, ki bi državam otežile odstop od pogodbe, vendar pa se niso strinjali glede na-či na uved be teh spre memb. V skla du z de se tim čle nom NPT lahko država podpisnica od pogodbe odstopi kadarkoli, s tem pa se tu di pre ki ne nad zor Med -narodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) nad jedrskimi objekti v tej državi. Za odstop od NPT se je na pri mer le ta 2003 odločila Severna Koreja.
Države članice Evropske unije in nekatere druge udeleženke konference so se izrekle za to, da bi se tu di po mo re bit -nem odstopu neke države od NPT nadzor IAEA v tej državi nadaljeval. V imenu EU se je predstavnik Nemčije kot trenutno predsedujoče povezavi Bernhard Brasack zavzel tudi za to, da bi bil odstop od NPT zaradi resnih posledic, ki jih ima, dovoljen le v izjemnih okoliščinah.
Konferenca, ki se je začela 30. april a, j e z del om začel a šele v torek, potem ko je bil razrešen spor glede točke dnevnega reda, ki je pozivala k polnemu izpolnjevanju NPT. Iran je želel to postavko dopolniti tako, da bi govorila o polnem izpolnjevanju »vseh določb« NPT, kar naj bi jedrske države prisililo, da izpolnijo obljube o razorožitvi, namesto da se osredo-točajo le na določbe o neširjenju jedrskega orožja. Spor je rešil kompromisni predlog Južnoafriške republike, po katerem so iransko zahtevo namesto v osnovno besedilo dnevnega reda zapisali v pripeto pojasnjevalno be se di lo.
Do zamud pa je prihajalo tu di vče raj, saj so pred stav ni ki Irana ostro nasprotovali temu, da bi bila njihova država ome-nje na v skle pnem do ku men tu konference. Amano je zato v zadnjem trenutku sklical srečanje za za pr ti mi vra ti, da bi pre -prečil propad celotne konference. Tokratno srečanje na Dunaju je sicer eno od mnogih, ki bodo potekala pred glavno pregled no kon fe ren co o ures ni če -vanju NPT leta 2010 - 40 let po sprejetju sporazuma. (STA)
22 Sobota, 12. maja 2007
PRIREDITVE
razstave - V različnih krajih po sloveniji
Odprli vrsto razstav po slovenskih likovnih razstaviščih
KOPER, NOVA GORICA - V Mestni galeriji Nova Gorica so sinoči odprli razstavo Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007, v Kopru je na sedežu Banke Koper na ogled razstava slik Klavdija Tutte, v Tolminu v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača razstavlja Adela Seyouna, v Galeriji Velenje pa je svoje slike in kipe razstavil Željko Opačak.
Slikarstvo Anje Jerčič je novo, čisto posebno, mo-numentalno slikarstvo, ki ne slavi več človeške podobe, ampak imajo v njem osrednje mesto rastline, v zadnjem času prevladuje črna detelja. Umetnica si ne želi biti angažirana, še manj aktivistična, je ob razstavi v novogoriški Mestni galeriji zapisala umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik, ki slikarstvo Ane Jerčič označuje kot "monumentalizirani intimizem" in "samosvoj beg pred resničnostjo". Razstava bo odprta do konca maja. Anja Jerčič, rojena leta 1975 v Slovenj Gradcu, je leta 2000 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato se je posvetila še magistrskemu študiju grafike in slikarstva. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu.
Klavdij Tutta v Kopru predstavlja slike iz novejšega cikla Potovanje sonca. Cikel, ustvarjen v letih 2005 in 2006, je kot makro celota in v mikro detajlu svojski Tuttov nagovor. Gledalcu sporoča intimna doživljanja preteklosti in sedanjosti, vrednotenja materialne in duhovne civilizacijske zapuščine rodnega ambienta ter dojemanja sedanjega kaotičnega načina življenja in teh-
Klavdij Tutta razstavlja svoja novejša dela na sedežu Banke Koper
nicizirane globalizacije, je v katalogu k razstavi zapisala kustosinja Nives Marvin. Klavdij Tutta, letnik 1958, je leta 1982 diplomiral na slikarskem oddelku ljubljanske likovne akademije in tu naslednje leto končal še spe-cialko za grafiko.
Iraški umetnik Adel Seyoun v Tolminu do 1. junija razstavlja dela iz cikla Tisoč in ena noč. Seyoun je v likovni izpovedi združil na prvi pogled različna in oddaljena svetova: navdušenju nad igrivostjo in slikovitostjo arabeske in ornamenta nasploh, ki bogatita islamsko civilizacijsko izročilo, je s premislekom pridal postmodernistična dognanja zahodnih likovnih vrednot.
Barva in črta sta mu enako pomembni in odločujoči, ko z njuno igro spleta nove podobe in gradi likovno polje. Njegova črta je kaligrafska, v svoji dodelanos-ti že sama zadostna in sporočilna, njegova barvna paleta je samosvoja in poudarjeno avtorska, je o Seyou-novih delih zapisala umetnostna zgodovinarka Nelida Ne mec.
Željko Opačak bo v Galeriji Velenje do 9. junija razstavil deset slik digitalnih tiskov na platnih in kiparsko kompozicijo apostolov. Gre za avtorjeva najnovejša dela, ki so tematsko tesno povezana v instalacijsko predstavitev. Željko Opačak, rojen v Banja Luki, je leta 1986 diplomiral na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu, kjer je končal tudi podiplomski študij. Danes poučuje na Gimnaziji Velenje. (STA)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: danes, 12. maja ob 10.00 in v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od danes, 12. do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec.
PIRAN
Gledališče Tartini
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost.
V	petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Jutri, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča.
V	ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper.
V	petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle.
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Danes, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«.
V	ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
Danes, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«.
V	petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«.
Šentjakobsko gledališče
M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: danes, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30.
V	soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat.
V	ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič.
V	torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom.
Gledališče Rossetti
V	ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / »Glasbeni popoldnevi v Rossettiju«, Italian Saxophone Orchestra. Dirigent in solist Federico Mondelci.
V	petek, 18. maja ob 20.30 / Tozzi -Masini, koncert.
Dvorana Bartoli
V	soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese.
V	sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok.
V	soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob
21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi
Giacomo Puccini: »Suor Angelica«.
Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: danes, 12. maja ob 20.30, jutri, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. GORICA
Skupni trg obeh Goric
Jutri, 13. maja ob 19.30 / »Koncert na meji 2007«. Nastopajo: Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Fe-ri in Zaira Zigante. Vstop prost.
_SLOVENIJA_
SEŽANA Kosovelov dom
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00,
Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull.
V	torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe.
V	sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini.
_AVSTRIJA_
PLIBERK Kulturni dom
Danes, 12. maja ob 20.00 / Letni koncert MePZ Podjuna - nastopajo MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Polanšek, Šentjanžki tamburaši.
V	sredo, 16. maja ob 18.00 / Srečanje Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem.
DUNAJ
Ljudsko gledališče (Volkstheater)
V	sredo, 16. maja ob 19.30 / Muzikal »Cabaret« (s koroško Slovenko Katarino Hartmann).
ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert »Koroški glasovi za Angolo«; nastopajo slovenski in nemški zbori s Koroške.
ŠENTJANŽ V ROŽU k+k-center
V	petek, 1. junija ob 19.00 / Koncert »Koncert za Angolo«; nastopajo rock-skupine s Koroške.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13.
maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: od danes, 12. (otvoritev ob 18.00), do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ul. 131):
danes, 12. maja ob 20.00, odprtje slikarske razstave Mihaele Velikonja » Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne. REPEN
Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupi-
-/
ne je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahi-sa.com
GORICA
Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana.
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_VENETO_
BENETKE
Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA
Kosovelov dom: na ogled so slike Sea-da Emrica.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO
Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3):danes, 12. maja bosta razstavljala Anastasia Kor-sič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto od 10.00 do 22.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
_AVSTRIJA_
DUNAJ
Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar. CELOVEC
Galerija Alpe-Adria: »Art Tansania« -Umetnost iz vzhodne Afrike. Razstava je odprta do vljučno 16. junija 2007 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.00 do 18.00. ROŽEK
Galerija Šikoronja: v petek, 18. maja, ob 19.00, odprtje razstave Iva Prančiča (slike).
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: v petek, 1. junija, ob 19.30, odprtje razstave »Oblike in postave iz kamna« (razstavljajo tečajniki Tinjskega tečaja).
K U LT URA	Sobota, 12. maja 2007 2 3
TOMIZZOV DUH
Upor! Otpor! Resistenza!
Milan Rakovac
Na srečo za Hrvaško, tisto kar najbolj boli Hrvate, Evropsko unijo prav malo briga; decimirana industrija, izničene delavske pravice, nizke plače, visoka brezposelnost, majhne pokojnine. Zato pa EU visoko ceni Hrvaško ravno zaradi vzrokov, ki so privedli do takega stanja: praktično totalna privatizacija z ogromnim sodelovanjem tujih kupcev in kapitala. Zaradi teh stvari niti socialdemokratov ne boli glava, pa naj bodo evropski ali hrvaški. Oni se lepo smehljajo in korakajo po že povsem neprehodni Blairovi »tretji poti«. Pravzaprav je zaradi tega pokojni Ivica Ra-čan tu di do bil na klo nje nost EU le ta 2001, ko je postal premier. Ni vprašanje, kam bodo krenili socialdemokrati, evropski in hrvaški; ostali bodo liberalni.
A kdo bo skrbel za delavce? Kdo bo kliknil upor, otpor, resisten-za?
Pogreb Ivice Račana, koji je hrvatske komuniste »preobrazio« u socijaldemokrate, bit če u krugu obitelji i vodstva SDP-a, ne zna se ka-da. Ne zna se još ni kada če biti i iz-vanredna izborna konferencija SDP (krajem maja, početkom juna). Još se manje zna tko če biti izabran za pri-vremenog Račanovog nasljednika, jer več 2008. mora se održati redovna izborna konvencija SDP-a. Do sad su se kandidirali Zoran Milanovič, je-dan od oštrih mladih lavova, ambiciozni intelektualac; te Tonino Picu-la, bivši ministar vanjskih poslova, ugladeni euro-birokrat.
Tu su još dosadašnja potpred-sjednica (SDP-a) Zeljka Antunovič (koja se oklijeva kandidirati, za sada), popularni populist Milan Bandič, gradonačelnik Zagreba (koji najavlju-je kandidaturu i za šefa SDP, i za pre-
mijera), te Zeljko Komadina, župan Primorsko-goranske županije. Hoče li se pojaviti još netko?, nije isključe-no.
SDP, čvrsto na mlakoj Blairovoj liniji »trečeg puta«, sporazuma s li-beral-kapitalizmom, u izbornoj go-dini, visoko kotira u anketama; izme-du 20 i 25 posto. Posve blizu HDZ-u (25 do 28 posto), i več pokreče oš-tru kampanju protiv HDZ-a, najav-ljujuči svoju sigurnu pobjedu na iz-borima.
Furam moj muzejski bicoš bian-chi po Mak si mir skoj uz šlja ke re, Pr -vi maj. Purgeri, proleteri, penziči, mladež; idemo u Maksimir proslavit Praznik Rada. Zagrebački sindikalisti nose Chea, rockerski stih kaj ga je napisal Goran Bare »Gdje je nestao čovjek?«, i transparente »Vlada neka čuva interese radnika, a ne MMF-a«, koncert zviždaljki. Tradicionalni bažul i kranjska dijele se šljakerima i penzičima, tu se šminkaju i gospon gradonačelnik Bandič, SDP, i gospon mi nis tar Po lan čec, HDZ. A na če lu prosvjedne povorke skup marširaju drug Be bič »Bom bar der s Kvar ne ra« iz nove ljevice, i Tonči Tadič iz HSP-a!!!
A na Jarunu, mimo plavog jezera za gre beč kog mo ra, pro sim fi no, gospoda iz HNS-a bolje časte prole-tere; tu su pečeni pajceki zabadaf, a tu su i gos pon pred sed nik Re pub li -ke Mesič i fino društvo!!! Pa kaj je sad ovo? Povratak »komunjara«? Hrvatski demokrati na čelu svojih radnika, ima li to značiti bolje dane za radniš-tvo? Kajgod!
Ovo je izborna godina, i tko želi sjesti u parlament, uz debelih dvi-je ti su če Eu ra pla če plus-sve-os ta lo, taj več sad treba zasukati rukave. I zato su naši demokrati simbolično
zavrnuli rukave na Praznik rada, i pomiješali se sa »bašon forcon«; ipak radnici i penziči predstavljaju ne kih pe de set pos to iz bor ne po pu -lacije. Jedini političar koji izlazi na izbo re sa slo ga nom RE IN DU STRI JA -LIZACIJA jest Ratimir Čačič, pred-sjednik HNS-a (cca 10 posto glasova), župan Zagorske županije, samo-proglašeni kandidat za premijera - ali nje gov part ner SDP ne če o to me da čuje!
Ovu tmurnu sliku hrvatske »ljevice« pišem vam kao okvir odlaska Ivice Račana, koji je snažno obilježi-o tri desetlječa hrvatske i jugoslaven-ske politike; on če odvesti hrvatske ko mu nis te, na kon od las ka Slo ve na -ca, sa posljednjeg kongresa SKJ, do-slovno če predati vlast pobjedničkom HDZ-u 1991. osiguravši demokraci-ju, uključit svoje članstvo u domovinski rat... Račan če preobraziti SKH u SDP, ne samo nazivom, i strpljivo gra di ti stran ku od druš tve ne mar gi -ne do pobjede njegove koalicije na iz-borima 2001., čime je Hrvatskoj pri-bavio vizu za EU, sklopit če dobar sporazum (koji če propasti) o pomor -skoj granici sa Drnovšekom...
I ta ko, ne ka za ovaj put os ta ne samo naslov kao moguča formula rješavanja radničkih problema. Soci-jaldemokracija Europe, osobito pak hrvatski i slovenski ljevičari sa svojim kapital-nacionalnim kompromisi ma, mo rat če oz bilj no pro mis li ti, napose sami o sebi, kako bi mogli odgovoriti ekonomskim i socijalnim izazovima sa kojima se suočavamo. Do tada, radniku ostaje malo; jedna-ko kompromiserski sindikati. Odgovore bi morali davati i europski intelektualci, ali oni - šute! A Europi (Hrvatskoj, Sloveniji) potrebni su odgovori.
sežana - Kosovelova knjižnica
Literatura, da in vedno
Vgosteh prof. dr. Boris Paternu
Borisa Paternuja (levo) je predstavil Miran Košuta
olga knez
SEZANA - Izid preglednega dela dr. Borisa Paternuja z naslovom Književne študije 2, ki je izšlo lani pri založbi Intelego v Ljubljani, je bil povod za četrtkovo srečanje s prof. dr. Borisom Paternujem, ki je prav v lanskem letu slavil visoki življenjski jubilej. Paternu, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti ljubljanske Filozofske fakultete v pokoju in njen zaslužni profesor, je bil pred dvajsetimi leti že gost sežanske Kosovelove knjižnice, ko je predstavljal knjigo Slovensko pesništvo upora 1941-1945, ko je sodeloval kot urednik zbirke. Čez desetletje je sledilo Slovensko pes niš tvo	upo ra	2 -
- partizanske, čez dve leti pa je sodeloval na predstavitvi Rapsodij v treh stavkih, avtorja Mirana Košute, tudi večkratnega gosta sežanske knjižnice, kije prav na tokratnem srečanju v Sežani predstavljal najnovejše Paternujevo delo.
Paternu je s predavanji gostoval na
casarsa della delizia - Fotografska razstava o prvih klapah Pasolinijevega filma Accattone
Uvod v bogato filmsko
ustvarjanje kontroverznega umetnika
V Študijskem centru Pier Paolo Pasolini, ki ima svoje prostore v stavbi z imenom Casa Colussi (Colus) na glavnem trgu furlanskega mesteca Casarsa del-la Delizia nedaleč od Pordenona, je bila od 31. marca do 6. maja na ogled fotografska razstava Tazia Secchiarolija in Angela Pen-nonija z naslovom 'Accattone: i primi ciak di Pier Paolo Pasolini'. Posnetki so nastali med letoma 1960 in 1961, in sicer med pripravami in samim snemanjem Pasolinijevega filma Accattone. Razstavo sta priredila zgoraj omenjeni študijski center in kulturno združenje Cinemazero iz Pordeno-na.
Vsestranski in kontroverzni italijanski intelektualec, pisatelj, pesnik in režiser, katerega življenjska pot seje tragično zaključila 2. novembra 1975 na hidroskalu v kraju Ostia pri Rimu, je pomemben del svojega življenja preživel v Casarsi, od koder je bila doma njegova mati Susanna Colussi. Pasolinijev oče Carlo Alberto je bil po rodu iz Bologne. Mladi Pier Paolo je z družino v tem mestu odraščal v letih pred drugo svetovno vojno, redno pa je zahajal na poletne počitnice na furlansko podeželje. V Casarso se je pred vojnimi grozotami in letalskimi bombardiranji z materjo zatekel leta 1943. Njegov oče, po poklicu vojaški častnik, je bil med vojno v ujetništvu v Keniji, brat Guido pa se j e po 8. septembru 1943 pridružil "zelenim" partizanom brigade Osoppo in tragično preminil februarja 1945 v pokolu pri Porčinju (Porzus) v Ter-skih dolinah. Pier Paolo je v času svojega bivanja v Casarsi idealno združil svojo intelektualno meščansko formacijo s kmečko realnostjo furlanskega podeželja. V tem času so nastali njegovi zapisi v furlanskem jezi ku	( -I Turcs tal Friul, Poesie a Casarsa, Stroligut). Leta 1950 sta morala Pasolini in njegova mati zaradi očitkov o njegovem nemoral-
Franca Pasut (Stella) v filmu Accattone
nem vedenju zapustiti Casarso. V Rimu se je Pasolini kaj kmalu srečal s težkimi socialnimi razmerami in zanemarjenostjo rimskih predmestij. Iz te izkušnje je na polovici petdesetih let nastalo knjižno delo Ragaz-zi di vita.
Pasolinijev odnos do filma in kinematografije se je začel razvijati že pred vojno, ko je ta imel namen, da se vpiše na rimsko filmsko ustanovo "Centro Sperimentale di Cinematografia', a mu je vojna načrt preprečila. Njegovo osebnost je zaznamoval zanimanja poln ogled filmov tistega časa. Sam pravi, daje v času, ko je živel v Casarsi, velikokrat šel s kolesom do Vidma, da bi si ogledal film. Pasolini se je v petdesetih letih srečal s Federicom Fellinijem, s katerim
je sodeloval pri produkciji filma Notti di Ca-biria (1957). Ta je mlademu režiserju kasneje izrazil svoje nezadovoljstvo nad končnim izdelkom filma Accattone, zato se je Pasolini njegovega snemanja lotil znova, produkcijo pa je tedaj prevzel Alfredo Bini.
Razstava o filmu Accattone, ki spada v širši sklop pobud ob 85-letnici Pasolinijevega rojstva, je kot že rečeno, nastala med letoma 1960 in 1961, razdeljena pa je v dva sklopa. V prvem sklopu Pasolini s sodelavci v rimskih predmestjih med ljudmi na cesti išče igralce za svoj film in z njimi dela kratke preizkuse, v drugem pa so fotografski posnetki snemanja filma.
Film Accattone je uvod v bogato Pa-solinijevo filmsko ustvarjanje, ki bo do nje-
gove smrti leta 1975 rodilo kar dvaindvajset filmov. Pasolini je dogajanje Accattone-ja postavil med subproletariat rimske predmestne četrti Testaccio. Accattone (Franco Citti, glas Paolo Ferrari) je vzdevek za Vit-toria Cataldija, ki ga vzdržuje prostitutka Maddalena (Silvana Corsini). Maddalena pa nekega dne konča za zapahi. Accattone tedaj spozna Stello (Franca Pasut) jn j o začne siliti v prostitucijo, a se vanjo kmalu zaljubi. Vittorio oziroma Accattone začenja krasti, Stella pa ga naposled prepriča, naj si najde pošteno delo. Accattone pa se v tem ne znajde, zato se raje povrne na prejšjo pot. Življenje izgubi pri padcu s kolesom med begom pred zasledovanjem policije.
Primož Sturman
mnogih tujih univerzah, največ v Celovcu in Trstu, z referati na mednarodnih slavističnih kongresih (Sofija, Praga, Varšava, Zagreb, Kijev) in konferencah. Od leta 1985 j e redni član SAZU jn j e prejemnik najvišjih priznanj in odlikovanj (nagrade Sklada Borisa Kidriča 1965, nagrada Borisa Kidriča za izjemne dosežke v znanosti 1981, Zupančičeva nagrada mesta Ljubljane-skupinska 1981, nagrada vstaje slovenskega naroda 1987, red dela s srebrnim vencem 1965, red zaslug za narod s srebrno zvezdo 1963, red dela z rdečo zastavo 1980, srebrni častni znak svobode RS 1997).
Čeprav je bila tokratna tema dokaj filozofska, se je zbralo precej poslušalcev, ki jih je z uvodnimi besedami pozdravila ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Z avtorjem se je pogovarjal njegov nekdanji redni študent Filozofske fakultete in sedaj tudi univerzitetni profesor Miran Košuta, kije obrazložil, kako literarna teorija oz. kritika pomaga lepi besedni umetnosti - književnosti živeti in preživeti.
Prof. Paternu v svojih delih obravnava vsa obdobja slovenske književnosti s poudarkom na 19. jn 20. stojetj u, vključujoč širši evropski kontekst. Poleg znanstvenega pogleda je zanj značilen osebni odnos, ki je prisoten tudi v zbranih esejih Književnih študij 2, ki so jih predstavili v Sežani. Boris Paternu se je z več kot tisoč stranmi obsežnega opusa zapisal med prve Prešernoslovce. »Njegov obsežni opus izkazuje njegovo osredotočenost na literarno tipologijo, evolucijsko dinamiko književnosti, književno vrednotenje. Kot primer njegove metode oz. kako pristopa do avtorja in besedila, vam preberem odlomek o Mojih pogledih na Prešerna. Lahko rečemo, da je Paternujevo geslo: literatura da, še in vedno znova,« j e med drugim povedal Košuta in poudaril prefinje-nost in Paternujev čut za besedilo, ki je prisoten v njegovih delih kljub znanstveni urejenosti mišljenja, opazovanja in označevanja pojavov. Gre za Paternujevo značilno izrazito osebno razmerje do stvari in osebni slog, ki razpravljanje prenaša v območje žive esejistike, zanimive lahko tudi za širši krog kulturno radovednih bralcev.
»Moje načelo do literarne zgodovine je, da naj literaturi pomaga živeti in preživeti in je ne ubijati.Nobena literarna metoda ne sme biti dolgoročna, ampak mora izkopati globlja znanja. Nekoč je bilo manj demokracije in več pismenosti, danes pa je več demokracije in manj pismenosti,« je poudaril Paternu. Razprava je tekla tudi o poplavi knjig, saj v Sloveniji izide letno štiri tisoč knjig, od tega tisoč leposlovnih in 200 pesniških zbirk, kar pa niti fizično ni mogoče prebrati, kaj šele podati ustrezno kritiko.
Večer so oplemenitili s kulturnim programom, v katerem sta sodelovali Ingrid Tavčar na klavirju in Tamara Tretjak s flavto. Odprli so tudi knjižno razstavo Paternujevih del, ki jo je zasnovala in postavila bibliotekarka Martha So-telo Bunjevac in bo na ogled še mesec dni.
Olga Knez
1 6 Sobota, 12. maja 2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
kolesarstvo - Karavana 90. krožne dirke po Italiji bo danes štartala na Sardiniji
Bo še enajstič zapored zmagal Italijan?
Favoriti so Cunego, Simoni, Savoldelli in Di Luca - Štangelj edini Slovenec
CAGLIARI - Danes se v Capre-ri na Sardiniji z moštvenim kronomet-rom začenja 90. kolesarska dirka po Italiji. Na startu bo 198 kolesarjev iz 22 moštev, ki bodo morali v 21 etapah prevoziti 3486 kilometrov, cilj bo 3. junija v Milanu, pred tem pa bo dirka obiskala tudi Francijo in Avstrijo. Slovenski ljubitelji bi na startni listi gotovo radi videli Tadeja Valjavca in Janija Brajkoviča, toda njihove želje ne bodo izpolnjene, saj bo nastopil le Go-razd Štangelj (Lampre).Tudi on pa na svojem šestem in domnevno zadnjem Giru v skupnem seštevku ne bo igral vidnejše vloge, njegova glavna naloga bo pomoč kapetanu moštva Damianu Cunegu. "Moja naloga je jasna. Cune-gu mo ram po ma ga ti, da v eta pah ne bo nepotrebno trošil moči. Zato osebnih ciljev nimam, vsi njegovi pomočniki pa si želimo, da Damiano zmaga," je pred odhodom dejal Novomeščan.
Tradicija postaja, da se velike dirke začenjajo z dopinško afero. Tako kot lani pred Tourom je tudi letos za njo poskrbel Ivan Basso, lanski zmagovalec, ki je pred dnevi priznal, da je sodeloval v lanski aferi Operacija Puerto. Že prej je tudi odpovedal letošnji nastop, podobno je storilo še nekaj "sumljivih" tekmovalcev, tako da ne bo na startu prav nobenega od 58 kolesarjev, ki naj bi sodelovali z nemoralnim zdravnikom Eufemianom Fuen te som.
Čeprav na dirki ne bo nastopil Basso, pa je težko verjeti, da zmaga ne bi ostala doma. Da je zmagal tujec, se ni zgodilo že od leta 1996, ko je slavil Rus Pavel Tonkov. V najširšem krogu favoritov so Cunego, Gilberto Simoni, Paolo Savoldelli in Danilo Di Luca, slednji je edini, ki dirke še ni zmagal. Od tujcev največ pričakujejo od kape-tana moštva Discovery Channel Jaros-lava Popoviča, med tiste, ki so zmožni presenečenja pa sodijo Davide Rebellin, Stefano Garzelli, Pietro Cauc-chioli, Vincenzo Nibali, Luksemburžan Andy Schleck in še kdo. Šprinterske etape naj bi bile v znamenju dvoboja domačina Alessandra Petacchija z Avstralcem Robbiejem McEwnom, na kakšno zmago gotovo upata tudi svetovni prvak Paolo Bettini in Štangljev moštveni kolega Danilo Napolitano.
Kolesarji na včerajšnji predstavitvi 90. krožne dirke po Italiji na krovu letalonosilke Garibaldi
ansa
Več o tem, kdo bi se lahko utegnil veseliti končne zmage, bo jasnega že v prvem tednu, saj sta četrta in šesta etapa gorski. Ne sicer najtežji, Alpe jih čakajo šele ob koncu drugega tedna dirke, Dolomiti pa še pozneje. Dokončno bo zmagovalec znan po 20. etapi, edini pravi vožnji na čas. Pred tem se bodo tekmovalci sicer že merili v posamičnem kronometru, a v 13. etapi bo ta gorski. Zadnja novica pa je, da je nemška ekipa T-mobi-le včeraj začasno (30 dni) suspendirala ukrajinskega kolesarja Gončarja, češ da je bi lo ne kaj ano ma lij pri zad njem izidu krvi.
ZMAGOVALCI GIRA V ZADNJIH 20 LETIH - 1987: Stephen Roche (Irs), 1988: Andy Hampsten (ZDA), 1989: Laurent Fignon (Fra), 1990: Gianni Bugno (Ita), 1991: Franco Chioccioli (Ita), 1992: Miguel Indurain (Špa),1993: Miguel Indu-rain (Špa), 1994: Jevgenij Berzin (Rus), 1995: Tony Rominger (Švi), 1996: Pavel Tonkov (Rus), 1997: Ivan Gotti (Ita), 1998: Marco Panta-ni (Ita), 1999: Ivan Gotti (Ita), 2000: Stefano Garzelli (Ita), 2001: Gilberto Simoni (Ita), 2002: Paolo Savol-delli (Ita), 2003: Gilberto Simoni (Ita), 2004: Damiano Cunego (Ita), 2005: Paolo Savoldelli (Ita), 2006: Ivan Basso (Ita).
ETAPE 90. DIRKE PO ITALIJI
Danes: 1. etapa, Caprera-La Maddalena (skupinski kronome-ter) 24 km
jutri: 2. etapa, Tempio Pau-sania - Bosa 203 km
14.	maj: 3. etapa, Barumini - Cagliari 195 km
15.	maj: prost dan
16.	maj: 4. etapa, Salerno -Montevergine di Mercogliano 158 km
17.	maj: 5. etapa, Teano -Frascati 172 km
18.	maj: 6. etapa: Tivoli -Spoleto 181 km
19.	maj: 7. etapa, Spoleto -Scarperia 239 km
20.	maj: 8. etapa, Barberino di Mugello - Fiorano Modenese 194 km
21.	maj: 9. etapa, Reggio Nell'Emilia - Lido di Camaiore 182 km
22.	maj: 10. etapa, Lido di Camaiore - Santuario Nostra Si-gnora Della Guardia, 230 km
23.	maj: 11. etapa, Serraval-le Scrivia - Pinerolo 192 km
24.	maj: 12. etapa, Scalenghe
-	Briancon (Francija) 163 km
25.	maj: 13. etapa, Biella -Santuario di Oropa (posamični kronometer) 13 km
26.	maj: 14. etapa, Cantu -Bergamo 181 km
27.	maj: 15. etapa, Trento -Tre Cime di Lavaredo 190 km
28.	maj: prost dan
29.	maj: 16. etapa, Agordo -Lienz (Avstrija) 196 km
30.	maj: 17. etapa, Lienz (Avstrija) - Monte Zoncolan 146 km
31.	maj: 18. etapa, Videm -Riese Pie X 182 km
1.	junij: 19. etapa, Treviso -Comano Terme 178 km
2.	junij: 20. etapa, Bardolino
-	Verona (posamični kronometer) 42 km
3.	junij: 21. etapa, Vestone -Milano 181 km
košarka
Benettonu vrnili tri
MILAN - Sodniška komisija CONI-ja je sprejela priziv košarkarskega prvoligaša Benettona iz Tre-visa (po aferi z registracijo Erazma Lorbeka so Treviso kaznovali z odvzemom 15 točk na lestvici). Komisija je delno omilila kazen in Benettonu so vrnili tri točke. Benetton ima tako znova možnost, da se v zadnjem prvenstvenem krogu uvrsti v končnico za naslov. Vrstni red: Montepaschi 58; Lottomatica 44; Vi-divici, Armani 42; Eldo 36; Whirlpool 34; Tisettanta, Premiata, Angelico 32; Benetton, Legea, Snaide-ro 30; Climamio 26; Upea, Bipop, Air, Siviglia 24; TdShop.it 16.
Formula 1 v Singapurju
Singapurski minister za trgovino in industrijo S. Iswaran je sporočil, da bo Singapur v prihodnji sezoni gostil dirko formule 1. Dirka za veliko nagrado Singapurja bo na sporedu septembra ali v prvi polovici oktobra.
Milan: bogate nagrade
Vsak nogometaš Milana bo v primeru zmagoslavja na bližnji finalni tekmi evropske lige prvakov z angleškim Liverpoolom (23.5.) prejel nagrado v višini 200.000 evrov. Nogometaši Liverpoola pa bodo v primeru zmage prejeli 150.000 evrov.
Čeplakova šele 10.
Sonja Roman je na super veliki nagradi IAAF v Dohi v Katarju v teku na 1500 m zasedla sedmo mesto (4:10,71), Jolanda Čeplak pa je bila na tej razdalji šele 10., predzadnja (4:18,40). Zmagala je Kenijka Viola Kibiwot (4:05,43). Tretji slovenski predstavnik Andrej Batagelj je zaradi prestopov ostal brez rezultata v troskoku, kjer je slavil Brazilec Jadel Gregorio (17,04 m).
Castel Goffredo prvak
Ženska namiznoteniška ekipa Sterilgarda Castel Goffredo je bila tudi na drugem finalnem srečanju boljša od ekipe San Donatese (3:0), pri kateri igra tudi nekdanja Kraso-va igralka Lisa Ridolfi, in tako postala državni prvak.
nogomet - Jutri zvečer (ob 20.30) v 38. krogu B lige
Proti favorizirani Genoi
brez pretirano obrambne taktike
Triestina je včeraj še zadnjič trenirala v Trstu in nato odpotovala proti Genovi, kjer bo jutri (pričetek ob 20.30) igrala večerno tekmo 38. kroga B li ge. Tre ner Va re l la je na Roc cu preizkušal postavo, ki bo imela dokaj zahtevno nalogo zaustaviti renomira-no Genoo. Kljub kakovosti nasprotnika bo trener Franco Varrella le za odtenek spremenil postavo, ki je iztržila točko v Bologni. Nič pretirano obrambnih taktik, saj se Varrella dobro zaveda, da »catenaccio« Triestine ne bi zdr žal ce lih 90 mi nut, le ne ko li ko več previdnosti. Mora pa tudi paziti, koga vključiti med enajsterico, saj bi kar osem igralcev ob morebitnem prvem opo mi nu pre sko či lo na sled njo tekmo. Edini dvom je za desni napadalni pas, kjer sta v igri utrujeni Mar-chesetti in »povratnik« Graffiedi.
Genoa se medtem s polno paro pripravlja na zadnje tekme sezone, ki bodo odločale o tem, ali Gasperinije-vo moš tvo lah ko ne po sred no na pre -duje, ali mora prej v vice (beri konč-
Franco Varrella
kroma
nico za napredovanje) in si tam izbori vozovnico za nebesa (beri A ligo). Vsekakor v prestolnici Ligurije vlada veliko pričakovanje med navijači. Zgo vo ren je že po da tek, da so v teh dneh prodali kar 6000 miniabonma-jev za konec sezone. Navijači torej verjamejo v veliki met, ekipa pa zadnje čase igra zelo uspešno in dopad-ljivo. Medtem ko je neposredni tekmec Napoli izbral taktiko čim manj prejetih golov, se trener Genoe Gasperini s postavitvijo 3-4-3 bolj poslužuje teorije »gol več od nasprotnika«.
Genoa ima prav v napadu svojo moč in zimski nakup Di Vaio (predsednik Triestine Fantinel skorajda spravi pod stre ho ce lot no se zo no s tis tim, kar je Preziosi porabil za nakup nekdanjega napadalca Parme in Juventusa) je še okrepil prvo vrsto devetkratnih italijanskih prvakov (resnici na ljubo sodijo osvojena prvenstva v nogometno prazgodovino, saj je Genoa zadnjič segla po »scudetlu« lela 1924). Stebri Genoe so nekdanji igralec Triestine »Ciccio« Bega in De Rosa (zelo nevaren je tu di pred na sprot ni ko vi mi vra -ti, a ni na razpolago, ker je kaznovan) v obrambi, Omar Milanetto na sredini igrišča, ter napadalna trojica Leon-Gasparetto-Di Vaio. Skratka moštvo zvezd, proti kateremu bi že neodločen remi predstavljal skorajda »senzacijo«.
Verjetna postava Triestine:
Rossi; Peana, Kyriazis, Lima, Pesare-si; Rossetti, Allegretti, Briano; Graffiedi (Marchesetti), Piovaccari, Testini. Sodil bo Brighi iz Cesene. (I.F.)
košarka - Ameriška NBA liga
Dirk Nowitzky MVP prvenstva
DALLAS - Košarkar moštva Dallas Mavericks Dirk Nowitzki bo izbran za najbolj koristnega igralca letošnje sezone v rednem delu lige NBA (tako so namreč anticipirali ameriški mediji). Uradna razglasitev bo v torek, Nowitzki pa bo tako postal prvi košarkar rojen v Evropi, ki bo prejel to prestižno nagra-do.Osemindvajsetletni Nemec je v 78 tekmah rednega dela v povprečju na tekmo dosegel 24,6 točk, 8,9 skoka in zanj rekordnih 3,4 podaje. S tem je bil najzaslužnejši, da je njegovo moštvo z razmerjem zmag in porazov 67:15 imelo najboljše izhodišče pred končnico.
Čeprav so bili po prikazanem košarkarji Dallasa med favoriti za osvojitev naslova, jim je že na prvi stopnički končnice spodrsnilo. Presenetljivo jih je izločilo osmouvrščeno moštvo zahodne konference Golden State Warriors. Odkar se prvi krog igra na štiri zmage, se je Golden State s tem uspehom hkrati vpisal kot prvo moštvo v zgodovini tekmovanja lige NBA, da mu je z osmega "startnega" mesta uspelo izločiti prvouvrščeno ekipo.
PLAY-OFF: DETROIT SKORAJ V FINALU - Košarkarji Detroita so s tretjim zaporednim zmagoslavjem nad Chicagom z 81:74 naredili velik korak k uvrstitvi v finale vzhodne konference severnoameriške lige NBA. Igralci iz ameriške zvezne države Michigan na uvodnih dveh domačih tekmah niso imeli večjih težav s tekmeci iz vetrovnega mesta, na prvi gostujoči tekmi polfinalne konferenčne serije pa so navkljub nekaterim težavam na koncu vendarle slavili in povedli v zmagah s 3:0. Četrta tekma bo jutri v Chicagu.Po prvih treh četrtinah ni kazalo na zmago Detroi-ta, ki je bil v povsem podrejenem položaju. Chicago si je ob polčasu priigral 16 točk prednosti (44:28), v začetku tretje četrtine +19 (49:30), nekaj minut kasneje pa +17 (55:38). Visok zaostanek ni zmedel varovancev Phila Saundersa, ki so v zadnjo tretjino tekme odigrali na izjemno visoki ravni in na koncu slavili z dokaj prepričljivo prednostjo. (STA)
/
ŠPORT
Sobota, 12. maja 2007
25
košarka - Prva »play-out« tekma državnega prvenstva C1 lige v Gorici
Tomo Krašovec: Jadran Mark je favorit
Miljska Venezia Giulia je fizično in psihološko utrujena - Odločala bosta Slavec in Simonič
Katera ekipa bo izpadla v C2 ligo, Jadran Mark ali Venezia Giulia Milje? Koprski trener Tomo Krašovec, ki odlično pozna obe društvi (z njim je Jadran napredoval v C1 ligo, še pred kratkim je treniral tudi v Miljah), je napovedal: »Jadranje prav gotovo bolj izkušena ekipa!«
Današnji prvi dvoboj v Gorici (v telovadnici Kulturnega doma ob 20.30) za obstanek v državni košarkarski C1 ligi bo najbrž napet in zelo borben. »Jadran se je na to tekmo mirno pripravljal dobra dva tedna. Gotovo sem, da so se Gerjevič in njegovi varovanci pripravili na vse pasti in taktične variante mi-ljske peterke. Miljčani so fizično in psihološko utrujeni. Če bo Jadran jutri (danes op. ur.) zmagal, potem ima zelo dobre možnosti, da zmaga tudi v Ža-vljah. Venezia Giulia igra doma nesproščeno in pod velikim psihološkim pri-tis kom. Doma če igrišče jim ni v plus. Vsekakor pričakujem športno borbo in zelo visok ritem igre.«
Na katerem igralnem mestu so boljši Jadranovci in kje Miljčani?
Jadran ima dva zelo dobra krilna igralca. To sta Slavec in Simonič. Če bosta igrala kot znata, potem bo Jadran zmagal brez večjih težav. Tudi na mestu playmakerja ima Jadran veliko prednost. Saša Ferfoglia in Dean Oberdan sta odlična režiserja in Gerjevič si lahko privošči, da eden izmed njiju tudi nekaj minut počiva. Miljčani pa imajo le enega dobrega playa, ki pa s težavo zdrži vseh štirideset minut. Pod košema pa se bosta enakovredno borila Peter Franco in Visciano. Tu bosta odločala borbenost in fizična kondicija.
Trenirali ste tudi Breg? Kolikšne možnosti pa imajo Brežani za prestop iz D v C2 ligo?
Bregu želim vse dobro, saj je bila to moja prva zamejska ekipa. Ta skupina je že precej izkušena in lahko meri visoko. Doslej so ti fantje na pomembnih tekmah vsakič zatajili. Že lani bi lahko napredovali, ampak so prav na koncu odpovedali. Upam, da so jih lanske napake nekoliko izučile in letos bo pela drugačna pesem.
Pa še nekaj o vas: pri sežanskem Kraškem zidarju v 1. slovenski ligi ste naredili pravi čudež...
Res. V boju za obstanek smo zmagali kar sedem tekem od osmih in si tako zagotovili status prvoligaša. V Sežano sem se preselil šele pred kratkim. Mora reči, da me je prva slovenska liga mikala že precej časa. Zame je
Dean Oberdan je v zadnjih krogih rednega dela prvenstva igral kot prerojen
kroma
bil to velik izziv.
V prihodnji sezoni pa?
Še ne vem. Nisem še obnovil pogodbe s Kraškim zidarjem, tako da sem trenutno prost. V prihodnji sezoni bi rad trenirale ambiciozen in urejen klub.
Jan Grgič
Domači šport
Danes
Sobota, 12. maja 2007 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30 v goriškem Kulturnem domu: Jadran Mark - Venezia Giulia (play-out)
NOGOMET
ZAČETNIKI 7:7
15.30 v Trstu, Villa Ara: Cgs B -
Pomlad B
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Tmedia - Porcia (play-off)
UNDER 13 ŽENSKE
19.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra - Bor Kinemax Jutri
Nedelja, 13. maja 2007 NOGOMET
ZAČETNIKI 11:11
9.00 v Trstu, Drevored Sanzio pri Sv. Ivanu: San Giovanni B - Pomlad A ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 11.00 v Trstu: Hammer Rigutti - Sloga Agrimpex; 17.00 v Štandrežu: Združeni Imsa - Cordenons UNDER 13 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA A - Sokol TENIS
MOŠKA B LIGA
10.00 na Padričah: Gaja - Luxin River Club
ŽENSKA C LIGA
9.00 v Maniagu: Maniago - Gaja
Tomo Krašovec
kroma
Gerjevič: Smo pripravljeni
Trener Jadrana Mark Mario Gerjevič bo za nocojšnji prvi dvoboj za obstanek v C1 ligi imel na razpolago vse košarkarje. »Ta teden smo dobro trenirali in pripravili nekaj novih taktičnih variant. Zaradi šolskih obveznosti je bil odsoten edino le Malalan. Vsi ostali so zdravi in v dobri fizični formi. Že jutri (danes) moramo zmagati in se zatem pripraviti na povratno tekmo v Miljah,« je povedal Ger-jevič. (jng)
tenis - V jutrišnjem zadnjem krogu rednega dela moške B lige
Za Gajo trening pred pomembnejšim play-outom
Gropajsko-padriška teniška ekipa Gaje bo v jutrišnjem zadnjem krogu rednega dela prvenstva v moški B ligi na Padričah gostila ekipo Luxin River Club iz Vicenze, ki je v letošnji sezoni zmagala le enkrat (v prvem krogu proti Manerbiu). Gaja, ki si je medtem že zagotovila 4. mesto na lestvici in igranje v play-outu, bo igrala sproščeno. Gostje pa bodo skušali zmagati in doseči 5. mesto. Pri ekipi iz Vicenze sta najboljša igralca Argen-tinec De Gennero (2.3) in Italijan Me-nato (2.5). Pri Gaji tokrat ne bo Pogač-ni ka, ki pa bo na raz pola go čez teden dni, ko bo na sporedu prva play-out tekma. Jutri bo igral Blejčan Lenar.
Kateri nasprotnik pa čako Gajo prihodnjo nedeljo, v prvem krogu	Gajevec Aleš
play-outa za obstanek? Plesničarja in Plesničar bo jutri soigralci bodo igrali proti rimski eki- bržkone igral proti pi Cannottieri ali proti Lecceju. Sled-	Argentincu De
nji se bosta namreč pomerili v jutriš-	Genneru
njem zadnjem krogu rednega dela prvenstva.	Kroma
odbojka - Play-off D lige
Olympia Tmedia vsaj na papirju boljša od Porcie
Odbojkarji Olympie Tmedia bodo danes v Slovenskem športnem centru pričeli svojo pot v polfinalu končnice moške D lige. Goričani nastopajo v play-offu že tretjič zapored: prvič so se prebili do finala, prestop v C ligo pa jim kljub temu ni uspel, v lanski sezoni pa jih je že v polfinalu izločila Soča. Letos je formula play-offov spremenjena. V polfinalu se bodo po enkrat pomerile med sabo tri ekipe, Sloga Televita, ki je redni del prvenstva zaključila na drugem mestu, pa si je že zagotovila nastop v finalu. Olympia Tmedia bo danes gostila Porcio, ki je redni del zaključila na petem mestu, v zadnjem krogu pa gladko izgubila z Riguttijem. V rednem delu prvenstva je Porcia v Gorici presenetila našo ekipo, ki pa je v tistem obdobju igrala zelo slabo, Bensa in soigralci pa so se svojim nasprotnikom maščevali v Porcii, kjer so zasluženo zmagali. Obe ekipi sta zelo izkušeni in motivirani. Olympia je na zadnjih tekmah dala mlajšim možnost, da se izkažejo, nekateri igralci pa so počivali, da bi bili na odločilnih tekmah v čim boljši formi. Tako bodo danes Goričani nastopili v popolni postavi, saj je po poškodbi gležnja okreval tudi center Manià. Kot libero bo igral Maraž, edini problem pa lahko predstavlja pomanjkanje menjav za centra. Prepričani smo vsekakor, da bodo varovanci trenerja Conza dali danes vse od sebe in če bodo igrali, kot znajo, je zmaga gotovo v njihovem dometu. V sredo bo nato na sporedu dvoboj med Porcio in Cusom, naslednjo soboto pa bo spet na vrsti Olympia, ki pa bo takrat gostovala pri tržaškem Cusu. (T.G.)
nogomet - »Play-off« 2. amaterske lige
Sovodenjci bodo jutri prosti
Poraz Trsta in Gorice
Sovodenjci bodo v jutrišnjem drugem krogu končnice prvenstva 2. amaterske lige prosti. Varovanci trenerja Claudia Sarija so na prvi tekmi v Nemah (proti Nimisu) dosegli pomembno zmago (1:0) in tako vrata za višjo ligo ostajajo odprta, četudi bo prav gotovo odločala zadnja tekma, prihodnjo nedeljo v Polcenigu. Jutri (16.30) se bosta v Polcenigu (v porde-nonski pokrajini) pomerili domača ekipa, ki je bila v prvem krogu prosta, in Nimis. Gostje, ki so skorajda že od-pi sa ni, bodo sku ša li odnes ti do mov celotno kožo. Prav gotovo pa jih ne čaka lah ka na lo ga, saj je eki pe iz Por de -nona zelo solidna. V rednem delu prvenstva je zbrala kar 62 točk, kar res ni od muh.
Jutri igrajo še, promocijska liga: Buttrio - Staranzano, Fincantieri - Pro Fagagna; 1. AL: Virtus Corno - Gallery, San Lorenzo - Varmo; 2. AL: Por-petto - Lucinico, Azzurra - Treppo Grande; 3. AL: Piedimonte - Gravis, Esperia - Flambro.
Tržaška in goriška selekcija najboljših mladincev 2. in 3. amaterske lige sta v drugem krogu Turnirja pokrajin visoko izgubili. Tržačani, pri katerih je prvi polčas igral Bregov nogometaš Erik Rossone, so morali priznati premoč Vidma (6:0). Goriška enajsterica (napadalec Mladosti Daniel Ferlez je igral celotno srečanje) pa je s 4:0 izgubila proti Pordenonu. V zadnjem krogu, v četrtek, bo Gorica gostila Tolmeč, Tržačani pa odhajajo na težko gostovanje v Pordenon. Najmlajši 1993 Latisana - Pomlad 2:0 (0:0) POMLAD: Mattiassich, Zuccolo, Cerkvenič, Vidoni, D'Oronzio, Zup-pin, Benčina, Madotto (Ridolfi), Va-lente, Carli, Viviani, trener Stojkovic.
Najmlajši letniki 1993 so na turnirju v Codroipu izgubili proti Lati-sani in tako zapustili furlansko prizorišče. Pomlad je nastopila z okrnjeno postavo.
C3 Obvestila
BALINARSKI KLUB MAK priredi danes ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (v slučaju dežja bo na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski turnir . Ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi jutri, v nedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi člani in sim-patizerji.
AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 19. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču v Gradišču) 17. mednarodni moški turnir; ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
OOZUS vabi člane, prijatelje, simpatizerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema do 15. maja urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627).
OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873.
26 Sobota, 12. maja 2007
RUBRIKE
ta teden edinost pred 100 leti
Tudi na straneh Edinosti se nadaljuje bučna volilna kampanja za bližnje parlamentarne volitve, zato je velik del poročil posvečenih številnim volilnim shodom, ki se odvijajo v Trstu in okolici. Eden izmed teh je bil tudi pri Svetem Jakobu, »z ozirom na veliko važnost, ki jo ima sve-tojakobško okrožje za skupno slovensko pozicijo v Trstu - saj je to za nas nekaka Črnogorska utrdba«. Shod je uvedel Makso Cotič in med drugim dejal: »Dejstvo, da so široke, doslej politično brezpravne mase stopile v vrsto volilnih upravičencev, je za vas, dragi delavci, dogodek zgo-do vin ske važ nos ti, do go dek je to, ki ga je nuj no zahtevala ideja pravice in svobode. A ker ste vi, cenjeni delavci, glavni fundament Slovenstva v Trstu, ker brez vas Slo ven stva v Trstu ne bi bi -lo, je razširjenje volilne pravice na vas vseh zgodovinsko važen dogodek za vse tržaško Sloven-
stvo.« Za izvolitev v dunajski parlament se bo v šentjakobskem okrožju boril Matko Mandic, v ostalih pa še dr. Gustav Gregorin, dr. Otokar Ry-bar in dr. Eduard Slavik.
»Mi vsi se moramo za te volitve postaviti na stališče pravega očeta, ki najprej vestno skrbi za svoje otroke in potem še le deli pomoč tudi drugim. Na dan glavne volitve moramo skrbeti le zase, to je vsi, kakor disciplirana vojska moramo oddati svoje glasove le za narodne kandidate naše.«
Na straneh Edinosti je bil objavljen celo apel v hrvaščini, namenjen tržaškim Dalmatincem: tudi oni naj na bližnjih volitvah glasujejo za kandidate slovenskega političnega društva Edinost! »14. maja svi Dalmatinci pod slavensku trobo-ju, da potvrdimo bratsku slogu, da pobjedonos-ni složno zapjevamo: Slovenac i Hrvat za uvijek brat i brat!«
ta teden primorski dnevnik pred 50 leti
Skozi cel teden se je strnjeno nadaljevala stavka uslužbencev krajevnih ustanov, na primer občinske uprave, pokrajine in umobolnice. Stavke se je stoodstotno udeležilo osebje omenjenih ustanov razen nekaterih uslužbencev, ki so bili oproščeni stavke zaradi opravljanja najnujnejše službe na občini in v umobol-ni ci.
Do stavke je prišlo zaradi odklonilnega stališča oblasti glede uvedbe javnih ustanov, kar je v ostalih italijanskih pokrajinah že urejeno. Izvršni odbor pokrajinske zveze uslužbencev javnih ustanov nove delavske zbornice CGIL, ki se je sestal sinoči, je ob zaključku stavke izdal poročilo, v katerem izraža priznanje vsem prizadetim nameščencem, ki so se enotno udeležili protesta v obrambo svojih interesov. Obenem pa poudarja, da bi morale višje oblasti v Trstu upoštevati upravičene zahteve uslužbencev
javnih ustanov glede poenotenja plač, kakor v drugih italijanskih pokrajinah in kar je že leta 1952 potrdilo tudi samo ministrstvo za notranje zadeve.
Tudi v podjetju Sbocchelli ne kaže nič dobrega. Delegacija delavcev, ki so bili te dni odpuščeni pri podjetju, ki je pred dnevi prenehalo obratovanje, je obiskala predstavnike raznih tr žaš kih ob las ti.
Delavci so obrazložili svoje zahteve in prikazali potrebo, da se omenjenemu podjetju dodeli znatno državno posojilo, kar bi omogočilo nadaljevanje obratovanja. Ravno v teh dneh bo spet enotni sestanek vseh delavcev tega podjetja, ki bodo s svojimi sindikalnimi zastopniki razpravljali o razvoju zadeve.
Kaže, da bo verjetno dosežen ugoden sporazum za izplačilo odpravnine odpuščenim delavcem.
FILMI PO TV
Nedelja, 13. maja, Italia 1, ob 20.30
Spider-Man

Režija: John Woo Igrajo: Tobey Maguire, Dougray .Scott in Thandie Newton
Po izjemnem uspehu, na katerega je Spider-Man naletel kot protagonist stripov Stana Leeja in Ste-va Dikta, je uspešno zaživel tudi v filmski predelavi režiserja Johna Wooja. Svojevrstni plezalec je simpatični, nekoliko sramežljivi Peter Parker, ki ga nekega dne piči veliki pajek. Pik mu zagotovi nadnaravne sposobnosti, ki jih Peter uporabi zato, da lahko pomaga ljudem v zagati. Njegov najhujši sovražnik je Green Goblin.
Nedelja, 12. maja, rete 4, ob 23.40
Monster's ball
Režija: Mark Forster Igrajo: Billy Bob Thornton, Halle berry, Peter Boyle in Heath Ladger Hank je zaporniški paznik, ki si je svoj poklic izbral nekako po družinski poti, saj so si z enakim delom služili kruh tudi vsi njegovi predniki. Službo opravlja z izjemnim zanosom in večkrat nepotrebnim nasiljem, dokler mu nepričakovano umre sin. Tragedija ga spravi v depresijo in na dan mu privre vrsta dvomov in vprašanj, ki se jih ni pred tem nikoli lotil. Na pomoč mu priskoči temnopolta Leticia, v katero se Hank tudi zaljubi. Temnopolta rešiteljica pa je v resnici vdova nekega zapornika, obsojenega na smrt, ki ga je ravno Hank "pospremil" na električni stol.
Torek, 15. maja, La7, ob 18. uri
Il vedovo
Režija: Dino Risi Igrajo: Alberto Sordi, Franca Va-leri, Nando Bruno in Gigi Reder Ko se je gospodu Nardiju zdelo, da njegovi nesreči ne bo konca, ga je nenadoma razveselila novica o ženini smrti. Z njo sta že dalj časa imela precejšnje težave, njena smrt pa je zanj pomenila tudi ekonomsko rešitev, saj naj bi vsa njena zapuščina ostala njemu. Nardijevega veselja pa je bilo tudi tokrat kmalu konec, saj so mu že nekaj ur kasneje sporočili, da žena ni podlegla hudim poškodbam in je čudežno ostala pri življenju. Kaj zdaj? Nekajurno veselje je bilo preveliko, da bi se mu Nardi lahko tako odpovedal, zato se odloči, da bo kar sam sodil soproginemu življenju.
Četrtek, 17. maja, Rai 3, ob 21.15
Colpevole d'innocenza
Režija: Bruce Beresford	i { V^^*
Igrajo: Ashley Judd, Tommy Lee Jones, Benjamin Weir in Bruce Greenwood Libbynin vsakdan, ki nemoteno teče po ustaljenem tiru se spremeni, ko ji na lepem izgine mož. Le-ta se namreč ne vrne z izleta z jadrnico in Libby je kaj kmalu obtožena umora. V resnici pa se nekaj let kasneje izve, da je mož še živ in da si je med tem tudi ustvaril novo življenje. Takrat pa se nesrečna pro-tagonistka filma odloči, da bo storila to, za kar je bila obsojena na toliko let zaprta in »kar bi mogoče morala storiti že nekaj let prej«...
Petek, 18. maja, rete 4, ob 21. uri
Rapporto confidenziale
Režija: Orson Welles Igrajo: Orson Welles, Michael Redgrave in Misha Auer Nekoliko različno Wellesovo delo pripoveduje o Guyu Van Strattenu, brezobzirnem pustolovcu, ki se nekega dne približa bogatašu Gregoryju Arka-dinu z namenom, da ga opehari. Van Stratten je seveda nepridipravi in Arkadin se tega kaj kmalu zave, a se kljub temu odloči, da bo izrabil njegove zle namene, zato, da si vsaj delno "očisti" svojo nekoliko zasenčeno preteklost. Arkadin pa pri tem pozabi, da ima sam tudi prikupno hčerko Raino, ki ne sprejema najbolj ravnodušno Van Strattonovega dvorjenja.
Petek, 18. maja Rai 3, ob 2. uri
Velocita massima
Režija: Daniela Vicari Igrata: Valerio Mastandrea in Cristiano Morroni
Prvenec Danieleja Vicarija, ki so mu letos zaupali tudi zahteven dokumentarec o stoletnici italijanskega sindikata CGIL, je predvsem filmska zgodba sedanjega časa. Dogajanje je postavljeno v predmestje Rima, kjer se skupina zdolgočasenih mladostnikov gre absurdne pustolovščine, nočnih avtomobilskih dirk, ki se seveda naposled tudi slabo konča. Vicarijev celovečerev je pred štirimi leti zmagal leva prihodnosti (tistega, ki si ga je leto prej zagotovil Jan Cvitkovič) na 59. beneški Mostri. (Iga)
NASA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI _NA STRANI PRIREDITEV

SLOVARČEK - AARESTRUP = danski pesnik in pisatelj (Carl Ludvig Emil) • ANOA = bivol, ki 2ivi na Celebesu • ARSEN = osetski pisatelj Kocojev • BANA = indijski pisatelj • INO = Kadmosova hči • RATLUK = orientalska slaSčica
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 12. maja 2007
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ Glasbeni ustvarjalci - Sv. Križ 20.30 TV Dnevnik
Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Družina Pellet 8i. Dennis Farina, Gold Elon) 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 Sedem dni v parlamentu 10.00 Aktualno: Dnevi Evrope 10.20 Aktualno: ApriRai 10.30 Gremo v kino 10.40 Aktualno: Tuttobenessere - Odd. o
dobrem počutju 11.30 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa - Zdravila (vodi Ales-sandro Di Pietro) 12.00 Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik
14.05 Aktualna odd.: Easy Driver (vodi
Ilaria Moscato) 14.35 Dok.: Stella del Sud - Škotska 15.05 Moda & Plaža 15.55 Aktualna odd.: Italia che vai - Videm - Čedad - Venzone 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' eredità 20.00 Dnevnik 20.30 Rai šport
20.30 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
21.20 Variete: Apocalypse Show (vodi Gianfranco Funari) 0.05 Dnevnik
0.10 Glasbena odd.: Praznik Evrope 1.10 Nočni dnevnik/Zmenek 1.20 Glasba: Music 2007 2.20 Izžrebanje lota 2.30 Film
Rai Due
6.00 6.10 6.20 6.45
10.30 11.00 10.40 11.50 13.00 13.25 13.45 14.00 15.15 16.30 18.00 18.10
20.20 20.30 21.05
22.35 23.25 0.30 0.40 1.25
Rainews
Odvetnik odgovarja Dobre novice
Razvedrilni variete: Jutro v družini,
(7.00) Dnevnik
Dnevnik
Na poti v Damask Euro-zone/TSP Dežele Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Šport: Dribbling Šport: Pit Lane
Avtomobilizem F1: VN Španije Glasbena odd.: CD Live TG2 - Family Day Dnevnik, vreme
Variete: Praznik mame (vodita Gabriele Cirilli in Vira Carbone) Loto ob osmih Dnevnik
Nan.: Cold Case - Nerazčiščeni umori - Zadnja tekma - Joseph (i. Danny Pino, Christopher Go-odson, Kathryn Morris)) Nan.: The Practice Športna sobota Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Gledališče: Buon compleanno, Piccolo
^ Rai Tre
7.00	Risanke
7.50	Variete zanajmlajše
9.00	Aktualno: TV Talk
10.00	Art News
10.30	Tgr Gospodarstvo in Delo/10.45
EstOvest/Tgr Levante
11.15	Tgr Kmetijstvo
11.30	Šport: Si gira
12.00	Tg3 - Šport - Meteo
12.25	Tgr Tednik
12.55	Tgr Bellitalia
13.20	Tgr Sredozemlje
14.00	Deželne vesti, dnevnik
14.50 Okolje Italija
15.30 Sobotni šport: Magazine Champions League, 16.00 Giro d' Italia (1. etapa)17.30 Giro na cilju, 18.00 Proces etapi 18.10 Šport: 90. minuta 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved 20.00 Šport: TGiro 20.15 Variete: Blob
20.20 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-
bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse 23.25 Dnevnik, deželne vesti 23.45 Dok.: Ombre sul giallo - Zadnji Ka-tharinin ples (vodi Franca Leosini) 0.45 Tg3/Zapisnik sveta 1.10 Šport: Giro ponoči
u Rete 4
6.00 Pregled tiska 7.10 Hiša Mediashopping 7.40 Nan.: Trije vnuki , 9.20 Skrivnosti hiše Vianello 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Film: Poirot - The ABC Murders
(krim., VB, '92, i. David Suchet) 17.25 Včeraj in danes na TV 17.50 Aktualno: Solaris 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Nan.: Colombo (i. Ross Martin, Peter Falk)
21.00 Film: Basic Instinct (thriller, ZDA, '92, r. Paul Verhoeven, i. M. Douglas, Sharon Stone) 23.30 Aktualno: Tempi moderni 0.55 Nan.: Criminal Intent 1.50 Pregeld tiska 2.05 Glasbena odd.: Milva
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani
7.55 Promet, vreme
8.00 Jutranji dnevnik Tg5
8.30 Glasb. oddaja o resni glasbi: Log-
gione (vodi Vittorio Testa) 9.10 Film: Cocoon - Vrnitev (fant., ZDA, '88, r. Daniel Petrie, i. Don Ameche, Wilford Brimbley, Maureen Stapleton) 10.55 Tg com/Meteo5 12.30 Uno, due, tre... stalla! 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Belli dentro (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) 14.10 Reality show: Uno, due, tre... stal-la!
15.00 Tg com/Meteo 5 16.00 Kronika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.15 Reality show: Uno, due, tre.... stal-la!
18.45 Kviz: 1 contro 100
20.00 Dnevnik TG 5, vreme
20.30 Variete: Striscia la notizia (vodita
Ficarra in Picone) 21.10 Variete: La corrida - Diletanti na prizorišču (vodi Gerry Scotti) 0.10 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik, vreme 2.00 Striscia la notizia 2.40 Uno, due, tre... stalla!
O Italia 1
6.05	Odprti studio
6.15	Nan.: Arnold
6.55	Variete za najmlajše
10.05	Nan.: Dvojčici, 11.15 Na Franinem domu
11.50	Nan.: Lepotica v knjižnici
12.25	Odprti studio, vreme
13.00 14.00 16.30
17.30 18.30 19.00
20.50
21.50 22.50
23.55 0.50 1.50
Variete: Candid camera Tenis
Film: La guerra dei bottoni (pust., VB, '94, i. John Coffey) Tg com/Meteo 4 Odprti studio, vreme Film: Una promessa e' una pro-messa (kom., ZDA, '96, i. A. Schwarzenegger, James Belushi) Film: The Mask 2 (fant., ZDA, '05, r. L. Guterman, i. Jamie Kennedy) Tg com/Meteo
Film: Locuste - L' ottava piaga (srh.,
ZDA, '06, r. Ian Gilmour, i. Dan
Cortese)
Tg com/Meteo
Šport studio
Film: Death Train
^ Tele 4
8.00	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00
Dnevnik
9.35	Horoskop, vreme, pregovor
9.40	Pisma Don Mazziju
10.30	Nad.: Marina
11.00	Družinski talk show
13.05	Lunch time
15.00	Plesna trofeja FJK
16.05	Nan.: Lassie
17.00	Risanke
19.00	Oddaja o glasbi
19.55	Športne novice
20.50	Film: Affari di famiglia
23.55	Film: Delitto senza movente (thriller, '95)
La 7
LAs
6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 9.55 Film: Poncij Pilat ('62) 12.30 Šport 7
13.00 Dok.: Living famously
14.00 Film: Lassiter lo scassinatore (kom.,
'83, i. Tom Selleck) 16.00 IP v motociklizmu 18.00 Film: Avventura nell' oceano 21.30 Film: Firefox (pust., ZDA, '82, r.-i.
Clint Eastwood) 23.45 Nan.: Angels in America (i. Al Pa-cino, M. Streep, E. Thompson) 1.25 Aktualno: M.O.D.A.
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Kviz: Male sive celice 8.15 Mlad. nan.: Odprava zelenega zmaja (2. del) 8.45 Odd. za mlade: Mi znamo 9.10 Kino Kekec - Film: Otroci iz hrupne vasi (Švedska) 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Umko
14.05 Film: Božič Hercula Poirota (krim., VB, '95, i. David Suchet, Philip Jackson) 15.55 Vrtiljak 16.00 Družina, to smo mi 16.15 Turistika 16.25 Glasbeni gost 16.30 O živalih in ljudeh 16.45 Igra ABC z gledalci 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare, 17.20 Vrtiljak 17.25 Turistika 17.35 Mladoporočenci 17.45 Na vrtu/Karaoke 18.20 Nan.: Absolutno 18.30 Asociacije 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.45 Eutrinki 19.55 Čez planke: Finska 21.00 Pesem Evrovizije 2007 (prenos iz Helsinkov) 0.15 Poročila, šport, vreme 0.50 Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco)
1.45 Dnevnik, vreme, šport 2.05 Infokanal
{p Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Skozi čas 7.10 Primorski mozaik 7.40 Študentska 8.00 Tarča 9.30 Vroči stol
10.20 Debatna odd. za mlade: Tekma -Romi potrebujejo pozitivno diskriminacijo 11.15 Z glavo na zabavo
11.40 12.35
13.05
15.25
17.05
20.00 20.30 21.00
0.05 2.05 3.05 3.30
Dok.: Peta dimenzija Zdaj!, oddaja za razgibano življenje
SP v hokeju na ledu: Skupina A (polfinale, prenos iz Moskve) Rokomet: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško (končnica lige Mik, prenos)
SP v hokeju na ledu: Skupina A
(polfinale, prenos)
Globus
Alpe-Donava-Jadran
Film: J. F. K. (ZDA, 1991, r. Oliver
Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spa-
cek)
Vrtiljak
Nad.: Blackpool (3. del) Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00
18.45 19.00 19.30 19.40 20.00
21.30 22.00 22.15
23.25 23.55 0.10
Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Ciak Junior Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus
Program v slovenskem jeziku: Brez meje
Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zahod
SP v hokeju na ledu: Skupina A,
polfinale
Alter ECO
Vsedanes - TV dnevnik Film: Človek, ki je naslikal smrt (ZDA, '84, i. M. Phillips, David Robb)
Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 19.40 20.10 20.25 20.40 20.55 22.15 23.30
Dnevnik, vreme Videostrani Planet polka Mala potepanja Koper Izola Piran Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Ne prezrite Futsal - končnica Naj izbor Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trobentač Mauro Maur in pianistka F. De Cloo-sey; 11.15 Glasbeni listi: 50.-60. leta; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Oddaja iz Kanalske doline, sledi Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - V. Moderndorfer: Še je upanje (r. M. Prepeluh); Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.15 Pirmorska poje: MePZ Postojna; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 11.00 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček z Emilijo Pavlič; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Du jes?!; 14.45 Torklja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00-19.00 SMS - Lestvica RK; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 21.00 Zvok in čas z B. Bradačem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Slad-kosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Glasbeni ciklus; 18.00 V pod-večer; 20.05 G. Legrenzi: Giustino (prenos); 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek
RADIO KOROŠKA
18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28 Sobota, 12. maja 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fti^ fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
TOLMEČ O
10/18
TRBIŽ O
9/17
O 9/19 KRANJSKA G.
ci .. >	VIDEM O
11/27 O PORDENON
12/26
ČEDAD O
12/26
a
O
TRŽIČ
10/22
OVEC
1/20
¿J
O
GRADEC
13/20
CELOVEC
O 11/20

O
KRANJ
ó 12/19 S. GRADEC
CELJE 12/23 O
MARIBOR
014/20
M. SOBOTA
O 14/20
PTUJ
o ;

O N. GORICA
O
LJUBLJANA
13/23 N. MEST011/23
ZAGREB 14/24 O
ÍNAPOVED ZA DANES*
Zmerno oblačno bo do spremenljivo. Niso izključene kratkotrajne krajevne plohe ali nevihte, ki bodo pogostejše v gorah in predgorju. Ob morju bo pihal zmeren južni veter.	V južni Sloveniji bo večinoma sončno, drugod bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 19 do 26 stopinj C. J
	
Proti severni strani Alp pritekajo občasni bolj hladni in vlažni tokovi, ki povečujejo nestanovitnost ozračja.
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.25
Dolžina dneva 14.47
r lunine mene ^
Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 15.04
Nad severno polovico Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se zadržuje na Alpah. Od jugozahoda priteka nad naše kraje topel in prehodno bolj vlažen zrak.
bioprognoza Vremenski vpliv bo na jugu države večinoma ugoden, v severni polovici države pa bodo najbolj občutljivi občasno imeli z vremenom povezane težave.

morje
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,7 stopinje C.
plimovanje
Danes: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 7.51 najvišje 19 cm, ob 13.35
najnižje -40 cm, ob 20.00 najvišje 56 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -45 cm, ob 8.41 najvišje 25 cm, ob 14.13 najnižje -39 cm, ob 20.33 najvišje 63 cm.
temperature v gorah oc
500 m............19
1000 m...........16
1500 m...........11
2000 m............8
2500 m............5
2864 m............3
TOLMEČ O
11/21
CELOVEC
O 12/26
O
GRADEC
12/25 <&

TRBIŽ O
10/20
r^J t	VIDEM O
11/28 O PORDENON
12/27
ČEDAD O
12/27
GORICA O
1 A It O
o 9/23 KRANJSKA G.
O N. GORICA
1Í/07
O 10/24 S. GRADEC
O q
TRŽIČ
10/25 O
KRANJ
o
LJUBLJANA
13/26
POSTOJNA O 11/23
KOČEVJE
O
CELJE 11/26 O
MARIBOR
014/25
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 12/25
N. MEST012/27 O
ZAGREB 14/28 O
REKA 16/27
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Ob morju bo delno jasno, v nižinah in v gorah spremenljivo do oblačno. Predvsem v gorah in v predgorju bodo možne krajevne plohe ali nevihte. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Proti večeru se bo vreme povsod izboljšalo.
(NAPOVED ZA JUTRf
\
V nedeljo in ponedeljek bo sončno, v nedeljo popoldne bo predvsem v severni Sloveniji nastalo nekaj ploh ali neviht.
združeni narodi - Program za hrano
V boju proti lakoti otrok v nedeljo več sto pohodov po svetu
RIM - Več sto tisoč ljudi naj bi se udeležilo jutrišnjih pohodov v podporo boju proti lakoti otrok, ki se bodo odvijali po vsem svetu, je napovedal Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP). Ob peti obletnici dogodka Sprehod po svetu je načrtovanih več sto pohodov, dolgih povprečno pet kilometrov. Prvi se bodo začeli na Novi Zelandiji. Pohod bo prvič potekal tudi v Ljubljani. Začel se bo ob 10. uri na Starem trgu, kjer se bo ob 15. uri tudi zaključil. Namestnik izvršnega direktorja WFP John Powell je pred dogodkom poudaril, da od lakote vsakih pet sekund umre en
otrok. Denar, ki ga bodo zbrali s pohodom, bodo namenili programu WFP za prehrano v šolah, v okviru katerega je okoli 19 milijonov otrok v državah v razvoju upravičenih do brezplačne šolske prehrane, so še sporočili iz WFP. Na lanskem dogodku se je v več kot sto državah na 400 pohodih zbralo okoli 700.000 ljudi.
Pohod letos prvič organizirajo tudi v Ljubljani. Začel se bo na Starem trgu blizu cerkve Svetega Jakoba, udeleženci pa se bodo lahko sprehodili skozi staro Ljubljano do Tivolija in nazaj do Starega trga, kjer bo tudi zaključna prireditev. (STA)
zda - Finančno ministrstvo sprožilo preiskavo
Režiser Michael Moore
v težavah zaradi Kube
WASHINGTON - Ameriško finančno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti levičarskemu filmskemu režiserju Michaelu Mooreu zaradi suma kršenja trgovinskega embarga proti Kubi. Moore, ki je za svoj dokumentarec »Bovling za Columbine« leta 2002 dobil oskarja in s filmom »Fahrenheit 9/11« zabaval vse, ki ne marajo ameriškega predsednika Geor-gea Busha, je na Kubi snemal odlomke svojega novega filma »Sicko«, ki napada ameriški zdravstveni sistem. Premiera filma bo 19. maja na festivalu v Canne-su.Moore naj bi že skril kopije filma nekje na varnem v tuji državi, ker ga je menda strah, da bi mu ga administracija zaplenila. Moore je oktobra lani urad za nadzor nad tujim premoženjem pri ministrstvu za finance zaprosil za dovoljenje na pot v Kubo. Moore je v prošnji napisal, da bi rad s še nekaj ljudmi obiskal Kubo kot novinar. Od ministrstva je dobil odgovor, naj navede vse podrobnosti, kdaj bo potoval, koliko časa bo na Kubi, kaj bo tam natanko delal, imena in naslove ter razloge za potovanje oseb, ki ga bodo spremljale.
Moore na to ni odgovoril in je raje odpotoval na Kubo brez dovoljenja.
Ameriški državljani zaradi embarga na Kubo ne smejo potovati, prepoved pa ne velja za novinarje, humanitarne delavce in določene druge ljudi, ki pa potrebujejo dovoljenje. Februarja letos se je nato skupaj z desetimi osebami, ki so zbolele v času odstranjevanja ruševin Svetovnega trgovinskega centra po terorističnih napadih na New York 11. septembra 2001, odpravil na Kubo snemat film.
Nobenega dvoma ni, da bo Moore skušal prikazati, da ima revna, socialistična Kuba, tarča kritik in embarga ameriških administracij od Johna F. Kennedyja naprej, veliko bolj človeški in učinkovit zdravstveni sistem od bogatih ZDA. Film »Sicko« bo v ameriške kinodvorane prišel 29.
junija. Medtem ko se bolj konzervativna Amerika veseli Mooreovih težav s finančnim ministrstvom, pa analitiki ocenjujejo, da ga v najslabšem primeru čaka le denarna kazen, saj je ministrstvo proti njemu sprožilo civilni postopek. (STA)