MAREC 1977-
Titov in naš jubilej
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiflfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniMiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiftitfift
|	Štafeta mladosti 27 3. iz Nisa	(
Prvi bodo letošnjo štafeto mladosti 27. marca ponesli	|
|	mladinci in mladinke iz Niša. Naslednjih 59 dni bo štafeta,	1
|	Ikot izraz najlepših želja, čestitk za rojstni damin kot simbol	|
|	privrženosti mladine Jugoslavije tovarišu Titu in njegovemu	1
|	delu, nošena širom Jugoslavije čez vse republike.in pokra-	§
| ?jine* da bo 25. maja svečano izročena našemu dragemu Titu. |
Š ~	ab. i
iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimittiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiriin-ii!!
Celo letošnje leto je v znaku Titovega in našega jubileja. Pred štirimi desetletji se je Komunistična partija Jugoslavije našla na zgodovinskem razpotju. V trenutku, ko se je pod vplivom različnih situacij našla na robu razpada, je Josip Broz — Tito popri-jel za njeno krmilo, prevzel nase velikansko breme odgovornosti pred jugoslovanskim delavskim razredom in konec 1937. leta na čelu novega vodstva KPJ prišel v državo.
Ta korak v zgodovini partije je usodno opredelil njeno pot na to, da izvrši svojo zgodovinsko misijo — da povede delavski razred, vse narode in narodnosti naše države v revolucijo, ki nepretrgoma in zmagoslavno koraka že štiri desetletja.
V spomin na ta svetli trenutek zgodovine bo naša družba proslavila in že proslavlja Titov jubilej na najsvečanejši način. To je pravzaprav pogled naprej: s spomini na dogodke pred štiridesetimi leti se bodo pospešili koraki v oživljanju Titovih misli. Slavili bomo delovno z močnejšimi napori v izgradnji socializma, raz-mikanjem mej samoupravljanja in' krepitvijo skupne moči naše družbe.
Namesto da se obeleži samo en datum in da slavje dobi izključno manifestacij ski karakter, ju-bilarno slavje traja celo leto v znamenju novih dosežkov. Pripadnikom s armade je to nova spodbuda za oživljanje politike ZKJ in tovariša Tita v krepitvi obrambne moči cele: družbe, krepitvi moralno-politične enotnosti lastnih vrst in v izpopolnjevanju borbene pripravljenosti v enotah. Jubilej se zelo plodno obeležuje,
Avgusta lani, v jubilejnem letu mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji, je Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije izdala brošuro TRI DESETLETJA MDA, ki jo je založila Mladinska knjiga v Ljubija«-
nj.	Brošura, za katero je gradivo zbral in uredil Vili Pšeničny, sodi v sklop resnih prizadevanj mladinske , organizacije, da stori kar največ; da bi povojne mladinske delovne akcije' in seveda tudi časovno manj odmaknjene akcije predstavile mladi generaciji.
Povojni Udeleženci delovnih akcij bodo po brošuri verjetno nadvse radi segli, saj bodo v njej našli svoj čaš, čas, v katerem so gradili in ustvarjali.
ker so skupne dejavnosti v komandah, enotah in vojaških ustanovah v znaku štiridesetletnice in prežete s tekmovalnim poletom na vseh področjih borbene pripravljenosti in sposobnosti armade.
V okviru učnih programov in vzgoje se pripadniki JLA čim celoviteje spoznavamo z mislijo in delom tovariša Tita; ž. najpomembnejšimi dogodki v teh 40 letih, z našo revolucionarno borbo in njenimi horizonti.
V’bogatem programu politične, znanstvene, kulturne, izdajateljske in drugih dejavnosti imajo med drugimi pomembno vlogo tudi vojaški in mornarski klubi, ki prek celega leta organizirajo cikluse predavanj, tribun, razstav in drugih aktivnosti, s katerimi bo še posebno obeleženo ime in delo našega dragega tovariša TITA!:-.;:
Mornar Tone Bezgovšek
Brošura nam na pristopen in ne zgolj faktorski, način prikazuje in predstavlja mladinske delovne akcije v obdobju tridesetih let, od 1946 do 1976, čeprav šega tudi V vojni čas, za katerega trdimo, da je pogojil dejavnost mladih in tudi drugih na področju prostovoljnega dela.
Na zanimiv, reportažen način so podani opisi akcij Brčko--Ba-noviči, Samac—Sarajevo, Otovac —Bubinjanci v Beli Krajini, Nova Goriča, avtocesta Bratstva in enotnosti, Sava, Kozjansko. Brošura vsebuje tudi vrsto zanimivih fotografij.
Cena brošure je 22 din, naročite jo lahko pri RK ZSMS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, in pri vseh občinskih konferencah ZSMS.	- z. v.
O letošnjih delovnih
9.. kongres-ZSMS je postavil temelje za ponovno organizirano delovanje slovenske mladine na področju prostovoljnega dela. Z jasnimi izhodišči,'idejnimi in programskimi; osnovami je dal osnove za dolgoročno, načrtno delovanje na tem področju, ki postaja sestavni del delovanja «mlade generacije v vseh sredinah ob upoštevanju družbenopolitičnih, idejnih in vzgojnih momentov, ki poleg solidarnosti predstavljajo 6-snovna merila in cilje za organi--ziranj e mladinskih delovnih akcij.
V letošnjem letu bodo akcije potekale od 5. junija do 30. sjr-gusta. V glavnem bodo na istih področjih kot lani, in sicer:
—	v občinah Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah zvezna akcija Kozjansko 77,
-- v občini Tolmin Zvezna akcija Posočje 77,
—	v občini Nova Gorica akcija Kožbana 77,
—	v občini Ptuj akcija Slovenske Gorice f 77,
—	v -občinah Sežana in Ilirska Bistrica akcija Brkini 77,
H v običnah Novo mesto in Kočevje predvidoma Trebnje in Grosuplje akcija Suha Krajina 77,
•«— v občini Murska Sobota pa bo letos prvič organizirana akcija Goričko 77 v republiškem merilu.
■Na petih ’ republiških in dveh zveznih akcijah bo sodelovalo nad 3900 brigadirjev v okviru 69 brigad, od tega bo okrog 900 sodelujočih iz drugih socialističnih republik in pokrajin. Brigadirji bodo pomagali pri gradnji cest, vodovodov, napeljavi telefonskega omrežja, na Posočju pa tudi pri obnovi porušenih vasi. Štiri brigade. Rdečega križa bodo pomagale patronažnim službam, anketarji bodo ugotavljali starostno in socialno Strukturo prebivalstva na zaostalih področjih, organizirali bodo vrtce. Zvezna
mladinskih
akcijah
pionirska brigada na Kozjanskem in pionirska brigada na Brkinih se bosta s svojim delom vključili v program teh akcij kakor tudi zvezna taborniška brigada na Kozjanskem. Brigada družbenih organizacij in društev pa bo letos sodelovala na akciji Suha Krajina-77-.
Okrog 900 slovenskih brigadirjev v trinajstih brigadah se bo u-deležilo zveznih akcij- v drugih socialističnih republikah in socialističnih 'avtonomnih pokrajinah, in sicer:
V SR Hrvatski akciji Sava 77 in Sisak 77, v SR Srbiji akcije Avtocesta . 77, Djerdap 77, Beograd 77, v SR Bosni in Hercegovini- akcije Sutjeska 77, Kozara 77 ih Sarajevo 77, v SR Makedoniji akciji Plačkovica 77 in Mavrovo -77, v SAP Vojvodini akcija Palic-77 in akcija v SAP Kosovo.
Prav tako pa bo veliko število mladih brigadirjev sodelovalo na lokalttiir delovnih akcijah pri izgradnji infrastrukturnih objektov in drugih objektov družbenega standarda, ki jih bodo organizirale naše OO ZSMS in OK ZSMS. Pozabiti ne smemo tudi na vse tiste mladinke in mladince ter vse druge občane, ki bodo sodelovali na udarniških popoldnevih na republiških šin zveznih akcij ah v Sloveniji. %
Občinske konference kot organizatorji brigad naj bi zagotovile udeležbo vseh struktur mladih na mladinskih delovnih akcijah po naslednjem ključu: 45% dijakov, 45% delavcev in 10% študentov in ostalih, od česar naj bi bilo vsaj 25 % deklet.
Do pričetka mladinskih delovnih akcij je še dovolj časa, toda mladi moramo že sedaj začeti razmišljati, katerih delovnih akcij se-bomo v okviru naših možnosti udeležili.
a. b.
Tri desetletja delovnih akcij
OPOZARJAMO
Menda nas je kar 300.000 (beri: tristo tisoč) članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Kot množična organizacija mladih izdaja ZSMS tudi svoje glasilo — glasilo MLADINA. Če se zanemari sicer nepomembno kolektivno branje MLADINE v razredih in morda še v maloštevilnih klubih, je bralcev oziroma naročnikov, ki berejo SVOJE glasilo, torej glasilo množične, vzgojne, družbenopolitične organizacije mladih, kar šti-rindvajsetkrat manj — za leto 1976 (v povprečju) okrog 13.000.
Po tej plati smo za naše glasilo vsi skupaj gotovo slabo .poskrbeli. Članom naše organizacije smo NAŠE glasilo preslabo (ali pa sploh ne) predstavili. Zato je potrebno to slabost odpraviti, vendar brez aktivnega sodelovanja vseh članov organizacije (torej tudi nas. mladih iz Steklarne Hrastnik) ne bo uspehov. Zato te vabim, da se vpišeš med naročnike revije MLADINA.
In kakšna je »MLADINA«?!
»Mladina« poskuša biti čimbolj mladinski list. To pomeni, da so njene strani odprte vsem mladim — mladim, ki se trudijo za strojem, tistim, ki se potijo ob šolskih knjigah in sploh vsem, ki se po letih in srcu prištevajo med mlade. O posameznih problemih,
V februarju je še ena, tokrat jubilejna 50. generacija mornarjev končala z vzgojo v Mornarskem vzgojnem centru v Puli in se podala širom naše lepe obale in domovine, na nove naloge in vojaške dolžnosti, izvršujoč ha ta način častno dolžnost do svoje domovine in svojega naroda.
Ure, dnevi, tedni in meseci preživeti v kasarni,, na poligonu, v učilnicah in kabinetih, na športnih terenih so nas zbližali in zgradili čvrst, homogen in kompakten kolektiv. Enoten kolektiv, katerega jedro so mladi iz celotne naše domovine. Tudi tokrat se je ponovilo staro pravilo, da.je Armada »najmočnejša kovačnica bratstva in enotnosti«.
Težave v začetku so bile razumljive, ker proces prilagajanja , ni trajal za vse enako. Od strukture osebnosti je bilo odvisno, kdo se je lažje in kdo težje prilagodil. Toda spoznanje o skupnih obveznostih in problemih nas je zbliža-
lo.	■	,
Točna načrtovanost vsakodnevnega življenja, vojna disciplina,
ki neposredno tarejo nas mlade, poskuša pisati čimbolj odkrito, brez olepševanj, kritično, tudi samokritično do nas samih, do naše organizacije. '
O drugih širokih vprašanjih, ki nas zanimajo, piše poglobljeno v rednih prilogah »PRIZMA«, »SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA«, »INFORMACIJE AŽ«, z rednim izdajanjem literarne priloge »MLADA POTA« pa je Vse več prostora namenjeno mladim literatom, likovnim ustvarjalcem. Piše o družbenih organizacijah in društvih, o' mladinskih klubih, o preživljanju prostega časa itn.
»MLADINA« redno spremlja kulturna dogajanja, predstavlja mlade ustvarjalce in njihova dela. Posebno mesto v »MLADINI« je namenjeno filmu, pa športu in glasbenemu dogajanju pri nas in v svetu. V nekaterih rubrikah »MLADINA« pričakuje naše sodelovanje.
Torej, okvirno smo si predstavili glasilo mladih — MLADINO: Preostane ti še to, da izrežeš izpolnjeno naročilnico in jo pošlješ na naslov: MLADINSKA KNJIGA,.'Naročniški oddelek — MLADINA, Titova 3, 61000 Ljubljana.
Mladinski zdravo!
življenje v kasarni, omejeni izhodi v mesto so samo del tega, ki vojaško življenje narede drugačno od tistega, ki smo ga bili doslej navajeni.
K uspešnemu izvrševanju' naših nalog šo dali velik doprinos naše starešine, ki so se hkrati trudili, da bi se čim ugodneje in dobro počutili v novi sredini.
Armada oplemeniti človeka, vliva mu novo vero, ljubezen, žar za naš samoupravni socializem, za bratstvo in enotnost, za domovino.
Mornarji smo sedaj že v novih sredinah, kjer se nahajamo na novih vojaških in delovnih dolžnostih, nekje na obalah sinjega Jadrana in lepe Donave.
Toda naše nastalo tovarištvo ne bo ugasnilo. Tovarištvo je večno. Čvrsti stisk roke, objem, vojaški zdravo in srečno nam bodo zagotovo dolgo ostali v spominu. Tudi solze so tekle ob slovesu. To so bile solze tovarištva, solze prijateljstva.
mornar Tone Bezgpvšek
Zdravo, urednik!
Po večmesečni vojaški vzgoji je tudi naša, jubilejna 50. generacija mornarjev - v Mornarskem vzgojnem centru v Puli uspešno končala osnovni mornariški program. Sedaj smo že mesec dni na novih vojaških dolžnostih, nekateri na valovih Donave, ostali pa na Jadranu nekje od Kopra pa do Boke Kotorske. Jaz se ti oglašam z BRIONOV, kjer do nadaljnjega služim vojaški rok. Ob tej priliki bi želel pozdraviti sodelavce iz TOZD 4, kakor tudi mladinsko organizacijo v našem podjetju. Poseben pozdrav in veliko uspeha pa seveda uredništvu našega »GLAS MLADIH«, z željo, da bi s prispevki mladih iz neposredne proizvodnje lahko izdajali čim blojše glasilo. Želel bi, da mi še naprej pošiljate »Steklarja«, ki me seznanja z vsemi važnimi dogodki v našem podjetju.
Te pozdravlja mornar Tone Bezgovšek v. p. 9030/21 52214 BRIONI
Spoštovani urednik!
Po dolgem času se vam spet oglašam in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam. Odšel sem v prekomando v lepo mesto Kruše-vac. Imam se kar v redu in dnevi mi hitro minevajo, vendar velikokrat premišljujem o našem kolektivu. Prosil bi vas za gasilo STEKLAR, katerega pošiljajte na moj novi naslov
Durmiševič Ibrahim vojak vp 6899/14 38426 Kruševo SAP KOSOVO
Zdravo Ibrahim! *
Zahvaljujem se ti za pozdrave. Čeprav si daleč od doma, me veseli, da se zanimaš za naše podjetje, Steklarna boš redno dobival, da boš seznanjen z dogodki v našem podjetju. Te pozdravlja urednik.
Spoštovani urednik! :
‘ Najprej vas vse skupaj lepo pozdravljam. Oglašam se vam iz Pivke, kjer služim vojaški rok, z željo, da bi dobival glasilo STEKLAR. Zanj se vam že vnaprej zahvaljujem.
Obenem bi pozdravil tudi brigado na .»A« banji tovariša Jeran Naceta. Lep pozdrav!
vojak
Simončič. Niko vp 8407/32 66257 PIVKA
Zdravo Niko!
. Zahvaljujem se Ti za pismo. Steklarja boš redno dobival in upam, da boš tudi Ti seznanjen z dogodki v naši delovni organizaciji. Upam, da bodo Tvoji sodelavci brigade tovariša Jerana prebrali Tvoje pozdrave in se ti oglasili s kakšno kartico. Te pozdravlja urednik.
Urednik
Dopisujte v Glas mladih

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiip
Izdelki iz ONIX stekla in razsvetljavna telesa v vzorčni sobi
NAROČAM MLADINO
Cena izvoda je 5 din
s podpisom jamčim, da bom naročnino plačeval ob prejemu položnice
Priimek in ime ...............__________________________ .....¿až.....	... ■
Ulica -in hišna številka ..................................................
Kraj ....................-....................j:.........., .
Delovna organizacij a...............................L..........................
Podpis ............|................'..___________________..................
Solze tovarištva
Kadrovska politika v ZSMS
Kadrovska politika nedvomno sodi med bistvena vprašanja v razvoju sleherne družbe. Vse revolucionarne spremembe v razvoju samoupravnih, Odnosov in družbenopolitičnega sistema naše socialistične, družbe, še posebno po sprejetju nove ustave SFRJ' in SRS, vplivajo na vsa področja življenja in dela in tako tudi na kadrovsko politiko.
Vse razprave v ZSMS in drugod so dale številne pobude ter idejnopolitično osnovo za načrtnejšo in'dolgoročnejšo kadrovsko politiko kot eno najpomembnejših skupnih nalog vseh subjektov samoupravnega odločanja.
Uveljavljanje stališča, da je kadrovska politika neodtujljiva pravica delovnih ljudi in zato integralni del samoupravnih odnosov, zahteva tudi od ZSM, poleg ostalih DPO, da se bori za oblikovanje takšne kadrovske politike, ki bo zagotavljala hitrejše razvijanje samoupravnih družbneih odnosov, osvobajanje delovnega človeka, hitrejšo materialno in vsestransko rast družbe, ustvarjanje možnosti za hitrejši socialni razvoj in za bolj humane družbene odnose.
Tako opredeljena kadrovska politika je tudi elementarni interes mladega delavca, kmeta, dijaka in študenta. Zato se mora Zveza socialistične mladine zavzemati, da so nosilci kadrovske politike delovni ljudje in občani, v okviru ZSMS pa najširši del mladine, ne le vodstva same organizacije ali celo posamezniki v njej. Takšna osnovna usmerjenost kadrovske politike v ZSMS nam narekuje, da ob vsakokratnem razmišljanju in ocenjevanju doseženih rezultatov v kadrovski politiki ugotavljamo, kako smo vsa sprejeta načela uresničevali v praksi, kaj nas je pri tem oviralo ih se dogovoriti za nadaljnjo akcijo.
Zveza socialistične mladine ima pomembno vlogo pri uveljavljanju delavsko-razrednega interesa v kadrovski politiki. To pomeni najprej, da moramo v vodstva organizacije vse bolj vključevati osnovne Sloje delavskega razreda,’ki so zaradi svojega družbeno-eko-nomskega položaja najbolj zainteresirani za revolucionarno spreminjanje družbe. Obenem pa pomeni oblikovanje takih meril v kadrovski politiki, ki 'bodo uveljavljali oblast delovnih ljudi nad celoto družbenih odnosov.
Z uresničevanjem delegatskega sistema dobivajo tudi mladi: neprimerno večje možnosti za oblikovanje, izražanje in po tej poti za uveljavljanje tudi svojih interesov. Pri tem,mora biti Zveza socialistične mladine njihov instrument za preprečevanje raznih deformacij in njihova usmerjevalna sila. ■’. V samoupravnih interesnih skupnostih, skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah . morajo biti veliko bolj zastopani mladi in ženske.
Ker je kadrovska politika sestavni del, politike družbenega razvoja, mora biti načrtovana in dolgoročna. - Ta ugotovitev mora biti prisotna tudi v Zvezi socialistične mladine. Vsi. organi, pred-, vsem pa občinske organizacije, bi morale, nefrehno spremljati potrebe po svojih kadrih na podlagi programov ter predvidevanj pove-
čane dejavnosti, organizacijskih sprememb in rotacije kadrov.
Ni odveč, da poudarimo, da je osnovna usmeritev kadrovske politike, kot pomembnega sestavnega dela sleherne politike, ustvarjanje takšnih družbenih razmer in možnosti, ki bodo ompgočile vsestranski razvoj vseh delovnih ljudi, zlasti mladine, uveljavljanje svobodne, odgovorne, idejno in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njenih socialističnih ter moralno-političnih vrednot.
Tudi mladi moramo imeti pred očmi, da samo delo in uspeh določajo materialni in družbeni položaj slehernega človeka. Zato se mora tudi ZSMS vključevati v prizadevanja, da vsem delovnim ljudem in občanom zagotovimo take pogoje, ki jim bodo v kar največji meri omogočali dosegati svojemu znanju in .sposobnostim ustrezno kvalifikacijo in delovno mesto.
Subjekte naše družbe, samo-upravljalce, bodoče delegate, družbenopolitične delavce vedno boij označujejo določene človeške vrednote, ki so izraz stopnje razvoja socialistične družbe, samoupravnih odnosov’ in družbene zavesti. Vrednote, kot so odnos do pridobitev socialistične revolucije, tradicije NOB, bratstva'dri enotnosti: narodov in narodnosti SFRJ, odnos do dela, samoupravljanja in delitve po delu, odgovornega gospodarjenja z družbenim premoženjem, povezovanje pravic z obveznostmi, vestna in odgovorno opravljanje nalog,, poštenost, 'od-, govoren odnos do poverjenih funkcij ter ZSM morajo postati vedno bolj odločujoč v kadrovski politiki nasploh in v Zvezi socialistične mladine.
Te vrednote morajo biti osnova za oblikovanje meril pri kadrovanju za vse funkcije, ki jih opravljajo mladi v ZSM.
V ZSMS moramo zagotoviti najširšemu krogu mladine, dejanski vpliv na kadrovske odločitve, saj je pomemben element naše samoupravne prakse in družbenopolitičnega delovanja prav javnost in demokratičnost kadrovske politike. Seveda pa ne smemo dopuščati, da se v imenu demokracije uveljavljajo ozki in samoupravnemu Socializmu tuji interesi, ker tako prihaja večkrat do nesprejemljivosti kadrovskih rešitev. Torej zavedati: se moramo, da demokratičnost kadrovske .politike nima nič skupnega s stihijo. Za uspešno delo na. področju kadrovske politike moramo prav za to delo usposobiti določen krog svojih, kadrov in ustanoviti ustrezne organe na nivoju republike in občine.
Namen stalnega evidentiranja, kot osnove stalnih kadrovskih priprav, je spremljati in evidentirati tiste mlade ljudi, ki se v dnevni samoupravni praksi s svojim delom .uveljavljajo in pridobivajo družbeni ugled, ter spodbujati razvoj 'tistih posebnih pozitivnih last-hostitin nagnjenj, ki jih želijoraz-vijativ Svojo in družbeno korist. Za kvalitetnejše odločanje mladih, so potrebnejše popolnejše informacije. Pri uresničevanju kadrov-' ske politike v ZSMS potrebujemo zato konkreten in popoln pregled z delom v ZSM in v drugih organizacijah in skupnostih uveljavljenih kadrov, ki so se usposablja-
li na različnih področjih dela in različnih ravneh. Šele tako osveščeni mladi družbenopolitični delavci v ZSM bodo lahko z vso odgovornostjo spremljati najustreznejše kadrovske odločitve. Evidentirati morajo ne le občinske organizacije ZSMS, temveč tudi akti v j v vseh sredinah za vse funkcije v organizaciji.
Pri opredeljevanju konkretnih meril moramo . imeti' pred očmi troje vrst meril, ki gih je naša dosedanja družbena praksa oblikovala.
1.	Družbeno-politična-idejna merila, s katerimi vrednotimo idejnopolitično usmerjenost in naravnanost potencialnih kandidatov za posamezno družbeno funkcijo. Ta merila moramo V ZSMS konkretnejše opredeliti v smislu pripadnosti mladih v ZSM, dejanskega odnosa posameznika do tradicij NOB in socialistične revolucije, samoupravljanja, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v SFRJ.
2.	Moralno-etična merila, s katerimi postavljamo zahteve po moralnih vrednotah, ki jih mora tudi mlad družbenopolitični delavec imeti pri kandidiranju za sleherno funkcijo.
3.	Strokovna merila, s katerimi postavljamo zahteve po strokovni-teoretični in politični usposobljenosti kandidatov za opravljanje določenega dela. Ta merila ne smemo obravnavati enostransko, ozko in formalistično. Posebno za opravljanje odgovornih funkcij v ZSMS se mora zahtevati določeno teoretično in praktično znanje, ki je rezultat vsestranskega usposabljanja in dela, ne le formalne šolske izobrazbe.
Evidentiranje mladih za možne kandidate za funkcije v ZSMS je stalna naloga, vseh nosilcev kandidacijske funkcije in sloni na naslednjih temeljnih izhodiščih:
—	mladi v okviru ZSM uresničujejo svoje pravice in odgovornosti na področju kadrovske politike v okviru osnovne organizacije ZSMS v KS, TOZD in šolah ter v občinskih konferencah ZSMS. •Vodstva le-teh so dolžna mladini omogočiti kar najbolj kvaliteten izbor kandidatov za organe in individualne funkcije v ZSMS; to ne smejo opraviti s kampanjsko izve- -deno akcijo, temveč le š stalno dejavnostjo in soodgovornostjo, ki se v volilne priprave vključujejo;
—	mladi, povezani v-ZSMS določijo na podlagi sprejetih načel kadrovske politike tudi merila za kandidiranje svojih delegatov . v: širše organe Zveze socialistične mladine in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter v samoupravne interesne, skupnosti. S tem določijo mladi tudi temeljne kvalitete svojih bodočih delegatov;
—	svojo družbenopolitično in operativno aktivnost ■ moramo; usmeriti v to, da bo evidentiranih čim več možnih kandidatov iz vrst mladih delavcev iz neposred-; ne proizvodnje, kmetijske proizvodnje in ženske mladine;
—	z načrtnim vključevanjem mladih V različne organe in konkretne dejavnosti jih bomo lahko postopno uveljavljali in usposabljali. za vse. bolj zahtevne in odgovorne družbene naloge in funkcije, ki jih prinaša demokratizacija samoupravnega, političnega in skupščinskega sistema torej ne le za samo organizacijo ZSM;
—	potrebno je ustvariti med mladino takšno vzdušje, da bo že samo vključevanje posameznika-v
evidenco možnih kandidatov za vodilne funkcije pomenilo mlademu človeku družbeno priznanje za njegovo dosedanje delo.
Kadrovska politika oziroma konkretne rešitve na vseh nivojih, od občine do republike, se morajo v okviru ZSMS medsebojno usklajevati in razreševati na 'podlagi sporazumevanja. V občinah so bili sprejeti ha osnovi skupščinske resolucije »O osnovah kadrovske politike v SRS« samoupravni sporazumi. Nova ustava opredeljuje SZDL kot najširšo družbeno-poii-tično organizacijo, v kateri delovni ljudje in občani zbirajo kandidate za družbene funkcije. Nedvomno pa ima ZSM tudi . po-; membno vlogo predvsem pri izbiranju mladih ljudi ne le za organe v organizacije, temveč tudi za ostale družbene funkcije. Zaradi koordinirane akcije se morajo ustrezni organi stalno povezovati s koordinacijskimi telesi SZDL in se vključevati v izvajanje 'skupnih nalog.
Na področju kadrovske politike je treba v ZSMS posvetiti posebno pozornost in akcijo še naslednjim vprašanjem:
Načelo rotacije, ki velja za voljene družbene funkcije, je sredstvo socialistične samoupravne drUžbe v boju proti različnim negativnim pojavom in posledicam, do katerih lahko pride, če se organi kadrovsko prepočasi obnavljajo. Ta ugotovitev mora biti nenehno prisotna tudi v kadrovski politiki Zveze socialistične mladine.
Za mlade profesionalne družbenopolitične delavce je pomembna ugotovitev, da 'morajo biti profesionalne funkcije le naravno nadaljevanje sodelovanja v delovnem procesu. To pomeni, da se kadri, iki prevzemajo v mandatnem obdobju nekatere, volilne funkcije kot profesionalno obveznost, po poteku mandata vračajo v neposredni delovni proces. Pri tem ne smemo zanemariti stalnega preverjanja in ocenjevanja dela teh kadrov.
Med temeljnimi opredelitvami socialistične samoupravne kadrovske politike je uveljavitev idejnopolitičnih, moralnih in' drugih vrednot, ki morajo biti lastne tudi osebnosti mladega človeka-samo-upravljalca. Zaradi tega se ZSM zavzema za neločljivost idejnopolitičnih, moralnih in strokovnih kvalitet pri izbiri kadrov za opravljanje različnih družbenih funkcij. ZSM mora tvorno vplivati tudi pri izbiri ljudi’ ža odgovorne družbene funkcije tudi izven same organizacije.
Pri izbiri kandidatov in-sestavi posameznih organov ZSM moramo upoštevati naslednje:
—	primerno zastopanost delavcev, predvsem neposrednih proizvajalcev, , .
—	zastopanost ženske mladine,
—	zastopanost mladih kmetov,.
—	zastopanost mladih s posameznih področij družbenega življenja in dela,
—	rotacijo kadrov, torej primerno osvežitev ob upoštevanju kadrovske kontinuitete,
—	primerno starostno, strukturo,
—	v organizacijah, ki združujejo mlade predstavnike manjšin zastopanost, tudi le-teh,
—	da mladi Uspešno delujejo v ZSMS že nekaj let,
—	potrebe : po profesionalnih funkcijah v ZSMS in ZSMJ. -
ZDRAVNIKOVI NASVETI TUDI V KLASI MLADIH KONTRACEPCIJA
Beseda kontra — proti, coricep-cio — zanositev, skupaj; preprečevanje zanositve, je danes , že zelo’ poznan in udomačen izraz. Pomeni namreč, da imamo metode in sredstva, s katerimi lahko vpliva* mo na prekomerne in nezaželje* ne nosečnosti.
Če se ozremo nazaj v zgodovino človeških prizadevanj regulirati in. kontrolirati zanositev*, vidimo, da se človek s tem problemom ukvarja že tisočletja. Prešli'smo že čase primitivnih in nezanesljivih kontracepcijskih sredstev kot ,so razna zelišča, membrane' in podobno. Prešla je tudi doba detomora, ki je bila ena najbolj kru-. tih oblik reguliranja rojstev, Od teh. oblik se je najdalj obdržal abortus kot način, s katerim nasil-. no prekinemo že začeto nosečnost,. Danes, ko se ukvarjamo z moderno tehniko, elektroniko itd., so nastopile tudi spremembe v tem, kako naj bi:človek načrtoval svo--je potomstvo.'Naša ustava.navaja v 233. členu naslednje:. »Pravica človeka je, da svobodno odloča a. rojstvu otrok in njegovem števir. 1U ter presledkih med njimi, To pravico uresničujejo občani v odgovornih medsebojnih odnosih in s tem, da si zagotovijo potrebno znanje za izvajanje teh ciljev.« Planiranje družine je torej naloga celotne družbe in posameznika. S tem, ko poskušamo posredovati nekaj znanja s področja kontracepcije, želimo opozoriti Zakonce, oziroma partnerjema to, da‘odgovorno sprejemajo prizadevanja, ki jih nudi medicina S tem, da svobodno odločajo o načrtovanju družine. * 1 2 3 4 5 6
Krogličar v TOZD I
Na 'nagradni kviz znanja iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli 42 rešitev. Pravilni odgovori SO:
1.	a) makro-ekortomija
2.	Bloudek Stanko
3.	c} jeklo
4.	a) Pivka
5.	b) Sternen
6.	a) Valj
2a pravilne odgovore so bili izžrebani:
1.	nagrada (30 din) Slokan Nada
2.	nagrada (20 din) Zore Vinko
3.	nagrada (10 din) Grčar Vili
Znano je, da je človekova reprodukcija prebogata in da jo je treba regulirati. Dokazano je namreč, da 80 “/o fertilnih (plodnih) žena zanosi v teku 1 leta, če he uporablja nobenega kontracepcijskega sredstva. Fertilna doba žene traja 30—35 let, to je od 15. do 45. leta starosti in dlje. Možna zanositev je tudi večkrat na leto. Zaradi tega je dobro poznati nekaj Sredstev, s katerimi se Zakoncu, mož'ali žena, iahko zaščitita pred neželjeno nosečnostjo. Nikakor ni to Samo naloga žene, čeprav nosi v nosečnosti in kontracepciji prav žena največje breme: Premnogokrat slišimo v ordinacijah obupane žene; ki se same borijo s: tem problemom, največkrat ob negodovanju nerazumevajočega moža ali partnerja. Vsa' uspeš-nost kontracepcije je v tem, da oba partnerja (zakonca) sprejmeta kontracepcijo kot sredstvo za reguliranje * rojstev in preprečevanje nosečnosti V primeru, ko ni zaželena. »Sprejeti kontracepcijo je faktor za efikasnost uporabe.« Naj naštejem nekaj sredstev in metod kontracepcije, ki se danes Uporabljajo: Poznamo jih že precejšnje število,'po. njihovem učinku pa jih razdelimo takole:
1.	Mehanična sredstva, to so diafragma in kondomi, ki mehanično preprečijo spermijem pot do jajčeca.
2.	Intrauierini obročki, ki se vlagajo" v maternico in preprečujejo možnost, da bi se jajčece v maternici vgnezdilo. s I
3.	Kemična sredstva so tista, ki na kemičen način oslabijo in uničijo spermije ■ ter tako preprečijo oploditev.
4.	Biološka sredstva so tablete, ki jih poznamo že več vrst. Vsa delujejo na istem principu, in sicer tako, da zavirajo delovanje jajčhikov, da ne izločajo jačec za oploditev. „
5.	Metoda ritma ali Ogino-Knausova teorija (plodni dnevi).
6.	Metoda prekinitve spolnega akta in izliv semena izven nožnice. .
Na. tem. področju je še veliko raziskovanj, kar kaže, da še nismo zadovoljni z današnjim izborom kontracepcije. Želeli bi še boljša, enostavnejša in zanesljivejša sredstva, kar pa lahko pričakujemo v prihodnosti.
- -Dr. tJlaga-Pust Majda

Bohinj pozimi — poleti bo ob našem bivanju v drugi obleki
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii:aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiii!iiiiiiimiiiii!iiinliiiiiiiiiiiimir aniiniiimiitiiiaiiiimntmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii 3 *	I
3	1
1 NAGRADNI	KV MLADIH J
1.	Leta 1941 je bilo partizansko gibanje po--sebno močno na Gorenjskem, Zato so Nemci sklenili, da partizane za vsako ceno uničijo. Ofenzivo so začeli pozimi. Upali so. da bodo -partizane-našli po vaseh in da Se jim ne bodo mogli umakniti v gozdove. Povsod' je ležal visok sneg. Januarja leta 1942 je prišlo do velike bitke v vasi, ki leži na strmem pobočju (južnem) Jelovice. Katera vas je bila priča te velike bitke. -
a)	Bašiča
b)	Dražgoše
c)	Begunje
2.	Raste povsod na suhih sončnih mestih,: , ob robu gozdov in plotov. Največ ga je na območju Črnomlja, Sežane, Gorice, Ilirske Bistrice. Je do 2 m visok grrri, ki ima velike, rož* nate cvetove in ostre trne. Dozoreli plodovi 30 živo rdeči. Če ga cepimo, dobimo Vrtnice,' ki So okras vsakega vrta. Katera rastlina je to?
a)	Ribez
b)	Malin jak
c)	Šipek
3.	Bil je narodni heroj, učitelj. Služil je na Gorenjskem v Dobravi pri Kropi. Že dolga leda pred vojno je bil eden najbolj zaslužnih komunistov. V času stare Jugoslavije, ko so komuniste najbolj preganjali, so se zbirali pri ’njem vodilni komunisti iz Slovenije in iz Jugoslavije. Leta 1942 je v spopadu blizu Škofje Loke (pri Crngrobu) padel. Za velike zasluge
je bil po Vojni proglašen-za narodnega heroja. Kdo je bil to? /
a)	Stane Žagar
b)	Karel Destovnik-Kajuh
c)	Tone Tomšič
4.	V Ljubljani je deloval narodni heroj. Bil je Tržačan. Že zgodaj pa je s starši pribežal v Ljubljano. Iz Trsta so se umaknili pred italijanskimi fašisti. Že zelo mlad je postal, komunist. Presedel je več let po zaporih in bil eden vodilnih komunistov. Policija ga je neprestano zasledovala in ga zadnjič zaprla le7 nekaj mesecev pred izbruhom druge svetovne
. vojne. Uklonjenega so peljali v Ljubljano. Malo pred Ljubljano pa je skočil, iž drvečega vlaka in se težko poškodoval. Med drugo svetovno vojno so ga ustrelili V Gramozni jami.¡Kdo '• je bil ta narodni heroj? 7
a)	Tene Tomšič
b)	Franc Rozman-Stane
c)	Ivo Lola-Ribar
5.	Je veda, ki raziskuje zakonitosti razvoja določenega načina produkcije, pogoje, oblike, v katerih družba proizvaja, razdeljuje in troši produkte. To vedo sta razvila Karel Marx in Friderik Engels na temelju prejšnjih postavk. Katero vedo?
a)	Politična ekonomija
b)	Filozofija
c)	—
3
i
iTiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiniiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitKiiiiitiiiiiiiiiiiiiiEciir