POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ■U, U 4I Ojc^J, posfr. ffCuN .Telefon 21«. _________» krat, MET0VA1E GLASBO KMETIJSKE DRUŽBE D LJUBLJANI V»• strani .......Din 80 — Vu strani.......Din 160 — */• strani.......Din 250 — Inserati se raCunafo po naslednjih cenah: V« strani.......Din 350" V« strani.......Din 500" V» strani.......Din 700" Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20 —, vsaka nadaljna beseda 1 Din. V* strani.......Din 1000 — Vi strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. štev. 11. V Ljubljani, 15. junija 1930. Leto 47. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meijska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu. 1. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve. Amonijev sulfat 20/21% po Din 500 za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3 za kg. Kalijeva sol 42%, pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 176 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 180 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-ljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 8000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosf. kisline, dušika po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 220.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat 16% po 94 Din v vrečah po 100 kg in 96 Din v vrečah po 50 kg. Pri pol — ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Za 1 ha ajde po 300 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18%, pri odjemu 15.000 kg po Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče Ljubljana, Celje, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% po analizi tovarne se zaračuna Din 6 pri 100 kg. 2. Semena. Ajda siva po Din 3 — za 1 kg. Inkarnatna (rdeča detelja) po Din 14 za 1 kg. Semenska grahora (grašica), jara po Din 4.50 za kg. 3. Krmila. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Ribja moka v originalni vreči 75 kg po Din 6 za kg, na drobno Din 6.50 za kg, najmanj 5 kg. Ribje olje za živino v ročkah po 3kg = 70 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po % litra Din 18.—, v steklenicah po \lA 1 Din 30; v posodo kupca po 22 Din za kg. Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 12 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju. 4. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznica KS 2A za ročni pogon Din 2000. Slamoreznlce Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1750, VFS12 po Din 2150. VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alplna 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2500, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100; Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4550, „Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000.—. Reporeznica »Borek", EWAD po 630 Din, Borek EWB po D. 760, EWC po D. 980, EWL po D. 740, EWO po D. 740. Telečji napajalniki po Din I3u. Gumijevi seski za napajalnike po Din 30. Gobčni odpirači Expres Din 150 za komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 2800. „BaItic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, Ki 10 lit. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirlšče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 15, 50 gr po Din 25, 100 gr po Din 45, 500 gr po Din 180. Brzoparilnik Alfa s pocinkanim kotlom, 50 literski po Din 1250; 80 literski po Din 1625; 120 literski po Din 1850. Brzoparilnik Wema z bakrenim kotlom 70 literski po Din 1400; 90 literski po Din 1700; 130 literski po Din 1900. Brzoparilnik domači, s pocinjenim kotlom 60 literski po Din 1030; 80 literski po Din 1150. Garkon, sredstvo zoper uši in garje pri živini. Zavitek od Vi kg po 15 Din. Zivlnozdravnlški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 60; irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 25, navadni" po Din 20; toplomer za merjenje vročine po Din 20; znamke za perutnino po Din —.25 za komad. S. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Cepllna smola v škatljicah po V» kg po Din 8.— ; v škatljicah po Vt kg po Din 15.— ; V2 kg po Din 28.—. Najboljši cepilni noži, pripravni /a vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34 do Din 150. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40 do 90. Drevesne ščetl (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40. Strgale za drevje po Din 22 do 26 Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „NecJjville", .očno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-dal j Sevalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2900. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300. Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem po Din 1250. Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 220, po 2 lit. Din 230, ponikljane 1 lit. Din 230, po 2 lit. Din 250. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 30 za komad. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640 komad, s pumpo na poteg po Din 640 za komad. Škarje za striženje mei od Din 40 do Din 120. Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 z« meter, v zalogi Maribor. Šotor lepilo po Dm 50 za kg v zalogi Maribor. Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v zvitkih po 50 m, v zalogi Maribor. Vrtne zalivalke „Jajag" 10 lit. Din 160, 12 lit. Din 180, 14 lit. Din 200, 16 lit. Din 215. Arborm, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah pO 1M kg DO Din 20. V ročkah po kg Din 50. Sadni mlin K. Din 1500. Sadni mlin VVeiss Din 3500. Saxonia aparat za konserviranje sadja Din 180 za komad. Tobačni Izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Dm kg na drobno v pločevinastih kantah oo 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. RafIJevo ličje, kg po 20.— Din. o. Vinogradniški in kletarski predmeti. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480, prava francoska Superieur po Din 500, in original Austria po Din 500 za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Deut po Din 130, navadni razpršilnik po Din 16, Flickov razpršilnik za trte po Din 90 za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. Prehodna pipa z brizgalno cevjo s cedilom po Din 80 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechville po Din 140. Fenoffaleinov papir za preizkušanje galične zmesi po Din 1 za zvez. Gum. krogljlce po Din 2— do 2.50. Gum. plošče po Din 10 za 1 komad. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter, tenke po Din 8. Gumijeve vezi Reithofer kg po Din 120.—. Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.80 za 1 kg, v manjših količinah po Din 6,— za 1 kg. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiu, lkg po Din 120. Urania ali silezija zelenilo v zavitkih po 1 kg po Din 60, v zavitkih po % kg po Din 33, v zavitkih po 15 dkg 15 Din. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Eponlt za čiščenje vina po Din 50 za kg. »Jnliien" za čiščenje vina, za belo in rdeče Yk kg Din 30, ^ kg Din 50, 1 kg Din 90. 2veplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik za sode po Din 60 za komad. Žveplo dvojno ventilirano 85—95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg. Zveplalniki ročni po Din 65, nahrbtni orig. Vermorel po Din 420, žveplalnik Flick po Din 450, žveplalnik Kovina Din 400. 7. Poljedelsko orodje in stroji. Kose Flugs, kranjske 60 cm 65 cm 70 cm 75 cm (s patentiranim kosirjem) 22 col 24 col 26 col 28 col po Din 49 — 50'— 52"— 55"— Kose kranjske, sive 60 cm 65 cm 70 cm 75 cm po Din 25 - 25- 27-— 28- Brusni kamni Bergamo 23 do 24 cm po Din 18- za kos 25 do 26 „ „ , 25- v n Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150. Gnojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980; F 450 Din 1000. Gnojnična sesalka „Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250. Lopate za štihanje po Din 24. Lopate za štihanje, nasajene po Din 64 do Din 80. Lopate za nakladanje po Din 24. Grabile železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20. Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15. Vile, garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23. Kosilica dvoprežna Knotek Din 4400. Kolo za kosilico Din 400. Odlagalna priprava za žito Din 700. Mlatilnica US4b 57 cm široka, za pogon z roko ali vitij em po Din 2730; US4b, 57 cm široka, za motorni pogon po Din 1940; B2, 57 cm širine, s tremi stresali Din 4200; Jura, 57 cm širine z navadnim čistilom Din 5250. Žitočistilniki Č. po Din 1500 za komad; K. po Din 1600 za komad; Exner 4b 2000 Din. Sackovl plugi in plužni deli: R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900.— s plužno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR 700 Din, dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW7 po Din 1150, obračalni plug NW5 po Din 1130. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700. Glave D9SS po Din 410. D8MN po Din 400, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470, osipalnik DHUN po Din 480. Lemežl za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700. Izruvač za krompir sedemdelni 300 Din. Plužne, enokolesne po Din 150. Brane. Trodelna njivska brana IVa, široka 2.50 m, težka 92 kg Din 1300. Dvodelna njivska brana, IVb, a široko 1.66 m, težka 62 kg, Din 900. Dvodelna njivska brana I široka 2 m, težka 88 kg Din 1350. Trodelna njivksa brana Ia, široka 2.25 m, težka 107 m, Din 1450. Travniške brane z zvezdnimi členki široka 1.80 m, težka 60 kg po Din 900.—. Travniška brana Lipsia L3d, široka 1.65 m, težka 52 kg Din 850. Travniška brana Lipsia L4d, široka 1.95, težka 60 kg. Din 1000. Travniška brana Lipsia L5d, široka 2.25 m, težka 70 kg Din 1150. Konbinirana travn. in njivska brana KW1, dovdelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po Din 950. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po Din 1350. Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator. gln-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750, ročni po Din 180. Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po Din 4550; sejalni stroj Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800; sejalni stroj Sack devetvrstni H9 po Din 2700; sejalni stroj Sack petvrstni H5 po Din 1650. Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajstvstni po Din 4500 Sejalni stroji. Dvovrstni sejalni stroj za koruzo po Din 900. TrijerJI (originalni Heidovi), razr. II/2 po Din 3100, II/1» po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500. Izluščevalec za deteljo, EVSM Din 1650. Vitelj (gepelj) EGB po 3230 Din; EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680. transmisija za vitelj ER po Din 1630. D800 po Din 540. Bencin motorji Lorenz 3—4 KS Din 10.000, 3—4 KS stabilni Din 9000; 4—5 KS prevozni Din 14.000. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 m, 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mr* po Din 60 za 1 m. 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 31 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm po Din 25 za 1 ni. 1 Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din eino. Posamezna številka stane 1 D i rt Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu fl. 3 Urejuje Viljem Rohrman. štev. 11. V Ljubljani, 15. junija 1930._Leto 47. VSEBINA: Superfosfat in kalijeva sol zu ajdo. - Živinorejske zadruge in živinoreja. — Cepivo namesto gnojil. — Žlahtno listnato drevje naših gozdov. — Prehrana kuncev. — Rjava štajersko-zagorska kokoš. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Kmetijski tečaji in predavanja. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Tržni pregled. — Inserati. Superfosfat in kalijeva sol za ajdo. Opozarjamo vse kmetovalce, da je čas, da si priskrbijo potrebno količino superfostata in kalijeve soli za gnojenje strniščne ajde. Splošno je znano, da brez teh dvoje gnojil ni zadovoljivega pridelka na zrnju. Ajda je kratkodobna rastlina, ki hoče imeti takoj obilo lahko topljive hrane, če naj dobro uspeva. Superfosfat s svojo fosforno kislino tvori obilo klenega zrnja, skrajša dobo rasti in pospeši zoritev. Kalijeva sol vpliva na tvorbo moke in tudi na zoritev. Ta dejstva so dognana z dolgoletnimi izkušnjami, ki jih ima pri nas že vsak umnejši kmet. Saj marsikateri izmed njih noče niti sejati ajde, če nirna teh dvoje gnojil na razpolaganje. Zal pa, da čakajo kmetje pri dobavi teh sredstev na čas setve, ko jih že rabijo. Tedaj se pa več- krat zgodi, da jih ne morejo pravočasno dobiti in zato se setev zakasni ali se pa sploh gnoji brez njih. Posledica je: nezadovoljiv pridelek. Zato je priporočati, da si vsakdo pravočasno naroči; kolikor potrebuje, pri svoji podružnici. Na hektar (1% orala) potrosimo 300 kg super-fosfata in 100 kg kalijeve soli. Obe gnojili se morata pred setvijo zmešati, raztrositi po izprašeni njivi, nakar se ajda vseje in zavleče. Načelništva podružnic se poživljajo, da nemudoma razglasijo to članom, zberejo naročila za superfosfat in kalijevo sol ter jih čimprej dopošljejo družbi, ki jih bo pravočasno izvršila. Kmetijska družba r IJuhl/)ani. Živinorejske zadruge in živinoreja. Star živinorejski pregovor pravi, da je dober bik pol črede. Da je to resnica, bo potrdil vsak praktičen živinorejec. Vsled težke gospodarske krize, ki jo preživlja danes kmetijstvo povsod, so se v zadnjem času po vseh naprednih državah, kakor tudi pri nas ustanovile živinorejske zadruge. Kar je posamezniku nemogoče, se da z malimi žrtvami skupno doseči. Največje zlo v živinoreji je, ako primanjkuje dobrih bikov. Imej še tako lepo in dobro kravo, pripusti jo k biku, ki> ima več napak, pa jih bo gotovo imelo tudi tele, ker je narava vedno bolj nagnjena k slabemu, in je na človeku, da jo zboljšuje. Kjer imajo zavedni živinorejci v svoji sredi strokovno izvežbanega in marljivega človeka, so živinorejske zadruge pravi blagoslov za celo okolico. Umna živinoreja je bila, je, in bo ostala temelj vsega gospodarstva. Živinorejska zadruga v Št. Jerneju na Dol. je bila ustanovljena 1. 1926. in je štela ob ustanovitvi 21 članov; vsi drugi so pa zmajevali z glavo in gledali zadrugo po strani rekoč: iz vsega tega ne bo nič. Danes šteje zadruga 95 članov, ki imajo 250 glav krav in telic, 3 bike in 3 merjasce; v njeni lasti so 3 trokarji, 2 gnojnični sesalki, ter 2 gnojnična soda z razpršilnikoma. Preskrbuje članom tudi najpotrebnejša zdravila, posebno pri kužnem katarju spolovil, ki je bil svoj čas zelo razširjen, ter je šlo vsled te bolezni nešteto dobrih krav in telic pod nož, dočim jih sedaj nobeden več ne prodaja, ampak jih zdravi in redi zopet za pleme. Lahko rečem, da so živino-rejci-člani, kakor tudi drugi tekom let na dobičku vsled delovanja zadruge za stotisoče dinarjev. Koristi od dobrih bikov in krav niso vidni takoj, ampak še le tekom let, in sicer na boljši mlečnosti in lepši obliki. Kdor sodeluje pri komisiji za licencovanje bikov, se na lastne oči lahko prepriča, kako različni so v obče plemenjaki, ki so odbrani in so last živ. zadrug ali pa privatnikov. Da so pri nas tudi vneti živinorejci, kakor so bili svoj čas kot konjerejci, je * Nabirajte nove člane! — Citajte in shranjujte Kmetovalca dokaz podan s tem, da so iz neke vasi pristopili vsi posestniki za člane zadruge, 12 po številu. Veselje je bilo gledati v zgodnji pomladi člane zadruge, ko so pridno razvažali gnojnico iz gnojnih jam po travnikih; v zahvalo bodo imeli na jesen dosti krme in lepo živino. Največja napaka pri nas živinorejcih je ta, da se teletom pri sesanju krade mleko. Če so mladi pujski v hlevu, ali majhni otroci v hiši, vsem tem prija mleko; gospodinja pa, ki bi rada tudi tem postregla, skoči v hlev, pomolze na polovico kravo in liajdi z mlekom v prašičji hlev ali v hišo k otrokom. Toda, kdor tako dela, ta krade denar iz svojega žepa. Vsakemu sesalcu je mati narava določila, da dobi vse materino mleko, ako pa tega ne dobi, se nad njim maščuje s tem, da ima vampasto živinče v hlevu, ki je slabih nog in pobešenih reber; ko pa do-raste, požre veliko, da pa malo užitka in ni nikdar debelo. Dajmo teletu, ki ga redimo za pleme, vsaj tri mesece vse mleko,* potem pa tri mesece vsak dan nekaj močnih krmil. Stroške za to bo živinče pozneje povrnilo z bogatimi obrestmi. Po produktivnih zadrugah je najslabše to, ker te vrste zadrug ne dajejo takoj dobička, ampak šele pozneje in še takrat indirektno. Vsled tega je še bivši Oblastni odbor in pozneje g. komisar, podpiral delovne živinorejske zadruge, zato upamo, da bode banovinska uprava to delo še v večjem obsegu nadaljevala. Zadruge, ki redijo to ali ono pasmo, si morajo staviti nalogo, da si bodo med seboj zamenjavale dobre plemenjake, bodisi potom prodaje ali zamenjave. Da je krvno sorodstvo pri naših domačih živalih, posebno pri prašičih, krivo marsikateremu zlu, mnogi živinorejci niti ne verjamejo, je pa znanstveno dokazano in od praktičnih živinorejcev tudi potrjeno. Živinorejska zadruga v Št. Jerneju ima pleme-njaka originalne montafonske pasme, ki je sedaj 23 mesecev star in tehta 582 kg. Kdor bi hotel na jesen plemenskega bička ali teličko montafonske krvi, naj se obrne na živinorejsko zadrugo v Št. Jerneju na Dol. Na delo za skupnost! Kar bodemo sejali, to bo-demo tudi želi! F. Vide. Cepivo namesto gnojil Pod tem naslovom se v poslednjih mesecih dela pri nas reklama za sredstvo Jnokulin", ki naj nadomesti gnojila. Ker se vrši ta propaganda od nestrokovne strani, je potrebno, da se kmetovalcem pojasni učinek tega sredstva in pravi namen cepljenja semenja z njim. Vsak kmetovalec, ki čita strokovne liste, ve, da se na stročnicah in metuljnicah naselijo dušičnate bakterije v obliki gomoljčkov, ki imajo lastnost, da črpajo dušik iz zraka in ga obenem dovajajo tudi rastlini, na kateri živijo. To je vzrok, zakaj ie zemlja po fižolu, grahu, bobu, detelji, lucerni, grašici * Prav dobrim molznicam, ki molzejo po porodu tudi po 15 1 in več mleka, je treba zlasti v prvem času in tudi pozneje nekaj mleka odvzeti, navadnim molznicam pa ne. Op. ured. tako „močna". To dejstvo so skušali znanstveniki izrabiti tudi za prakso in gojijo te bakterije čiste ter jih prodajajo kmetovalcem, da z njimi cepijo seme teh rastlin- Takih sredstev za cepljenje tal je pa mnogo in ne samo Inokulin. Tako so v Nemčiji razširjene Hiltnerjeve kulture, Nitragin, Azdogen, Bio-gen, Radicin. Š temi sredstvi je Nemška kmetijska družba zadnja leta izvedla večje število natančnih poskusov, da končnoveljavno ugotovi pravo učinkovitost posameznih sredstev. Uspehi pa, ki so bili pri tem delu doseženi, niso zadovljivi. Ista sredstva so v enem kraju dobro učinkovala, v drugem so ostala brez učinka. Pri nekaterih poskusih je bil uspeh viden, pri drugih se je komaj poznala razlika. Končno so prišli preizkuševalci do naslednjih zaključkov: Na tistih zemljiščih in posestvih, na katerih so že dolgo gojili detelje, stročnice in slične dušičnate rastline, je cepljenje ostalo večinoma brez učinka. Znak, da cepljenja ni bilo treba, ker je bilo v zemlji že dovolj bakterij. Najbolj zanesljivi so bili poskusi z žitom, krompirjem, koruzo in sploh z nedušičnatimi rastlinami. Pri nekaterih je bil uspeh nekoliko viden, večinoma pa ni bilo opaziti učinka. Iz tega sklepajo preizkuševalci, bodisi da niso bile še prave bakterije za te rastline vzgojene, bodisi da te vrste rastlin sploh še ne morejo izrabiti teh bakterijev za črpanje dušika iz zraka. Končni sklep komisije je bil ta, da cepljenje semenja z dušičnatimi bakterijami še ni tako preizkano in izpopolnjeno, da bi se moglo izvajati že popolnoma zanesljive zaključke. Nikakor pa še ni mogoče s temi sredstvi nadomestiti dušičnatih gnojil. Iz tega sledi, da nemški znanstveniki in praktični kmetovalci si do danes še niso na jasnem, kakšno bodočnost bo imelo to cepljenje semenja z bakterijami. Vsekakor so priporočali, naj se poskusi še nadaljujejo. Tudi Kmetijska družba je pred nekaj leti delala poskuse z Azotogenom in Nitragenom. Ker so pa uspehi tega cepljenja večinoma izostali, je nadaljevanje teh ustavila. Samo v enem primeru je bilo cepljenje fižola z Azotogenom uspešno, ker je bil ta posajen na novišče, torej na preoran travnik, na katerem ni še nikdar fižol rastel. V kolikor se tiče „Inokulina", ki se ga sedaj pri nas in tudi v drugih pokrajinah naše države z vso silo priporoča, naj ga preizkusi tisti, ki ima trdno voljo in zmožnost, da poizkus natančno izvede in s tehtnico v roki ugotovi pravi učinek tega sredstva. Dokler pa ti uspehi ne bodo res vidni in tudi gmotno upravičeni, tako dolgo ga ne moremo priporočati v splošno uporabo- L. Žlahtno listnato drevje naših gozdov. (Dalje in konec.) Kjer je v bukovih gozdih kaka kotanja z rodovitno, globoko in prav vlažno zemljo, kak jarek ali studenec, tam bi izvrstno uspeval navadni jesen. To drevo potrebuje veliko svetlobe, ima redke veje in samo zase slabo vpliva na tla. Posamezno med bukovjem nastavi veje visoko gori na ravnili gladkih deblih. Trdni in prožni jesenov les zelo cenijo mizarji za pohištvo, kolarji za razne dele vozov in ga dobro plačajo. Jesen rodi od 30.—40- leta skoraj vsako leto. V dolgo perutko podaljšano seme (orešek) dozori oktobra. Potrga se, ko listje odpade. Vzkali šele drugo spomlad. Do tedaj se zakoplje na prostem v 30 cm globoke in istotoliko široke jamice ali jarčice, kjer se na debelo nasuje, pokrije nekoliko s slamo in nato s prstjo. Tudi v kleti, pomešano z vlažnim peskom, se lahko shrani. Seje se s perutkami na dobro obdelani vrtni gredici, v vrstice, ki so 15 cm narazen, in pokrije komaj 1 cm na debelo z zemljo. Za nasade na bukove poseke se porabijo dve-do triletna drevesca. Jesen zasluži več uvaževanja v gozdnem gospodarstvu, ker spada k našemu najdragocenejšemu drevju in hitro raste. Zato naj bi se gojil ne le v bližini vasi, kjer se obsekuje za živinsko krmo, temveč tudi na prej označenih gozdnih prostorih. V svojih odnošajih do zemlje je jesenu sličen javor. Beli in črni javor se nahajata skupno po gozdih in se v lesu in drugih svojstvih malo razlikujeta. Maklen za gozde ne prihaja v poštev. Javor ima močno srčno korenino in ljubi v prvi vrsti gnojen, prav vlažen ilovnat svet. Senčne lege mu najbolj ugajajo. Listja da več kot jesen. Med bukovim drevjem, s katerim se v rasti dobro ujema, napravi visoka ravna debla. Dostikrat se naseli tudi v smrečjih. Povsod je znan javorjev gosti, trdi in beli les. V grozdih viseče dvoperutkasto seme, ki ga rodi navadno vsako leto, dozori meseca oktobra- Otre-seš ga z drevja in shraniš v vreči, obešeno ali pre-zimiš med peskom v kleti. Poseješ ga spomladi s perutkami v jarčiče kakor jesenovo in pokriješ 2 cm s prstjo. Prvo leto zrastejo sadike do 15 cm visoko in triletne se sade v gozd. Jako vlažna tla zahteva tudi brest. V zavarovanih dolinah predgorja se pridruži hrastom, jesenom in javorjem v bukovih gozdih. Tla njim enako slabo varuje. Kakor hrastov, trpežni brestov temnorjavi les z rumenkasto beljavo kupujejo mizarji, kolarji in strugarji. Poraben je tudi za stavbe. Drobno, perutkasto seme dozori meseca junija. Potrga se in takoj poseje na vrtno gredico v vrstice, ki se vtisnejo po 10—12 cm vsaksebi, prav na gosto, ker je vedno nad polovico slabega. Skozi sito se gredica na tanko potrosi s prstjo. Setev, ki v kratkem času vzkali. se mora zalivati in pozneje z vmes potaknjenimi vejicami obsenčiti, da se ohrani vlaga. Spomladi se do 20 cm visoke enoletne sadike na vrtu presade in dve- do triletne, ki postanejo do 1 m velike, se porabijo za gozdni nasad. Na jugu naše države raste divje navadni oreh. Pri nas ga sade ob hišah in cestah, pri studencih in vodah v gorskih dolinah. Tudi na apnenčevih kraških tleh dobro uspeva. Rodi izvrsten sad in da od vsega našega drevja najdražji les. Gotovo je že vsak izmed nas počival poleti kedaj v prijetnem hladu tega košatega mogočnega drevesa. Navadni oreh ni naše gozdno drevo. Prava gozdna drevesa so pa razni njegovi ameriški so- rodniki, ki tvorijo tam velike gozde- Zato sem se ga spomnil tukaj. Vse pozornosti je vreden posebno v Kanadi in sosednjih krajih rastoči črni oreh. Njegov les se uvaža k nam in je še veliko lepši in tudi dražji od našega navadnega. Ni čuda, da hočejo gozdarji črni oreh udomačiti v naših gozdih in da ga že marsikje s polnim uspehom goje. Kakor našemu navadnemu ugaja tudi njemu vlažna, rahla in globoka, posebno peščena ilovnata zemlja, kot je v nižavah in po gričevju, pa milo podnebje in pred mrzlimi vetrovi zavarovane lege. Raste zlasti v mladosti zelo hitro. V prvem letu napravi do 40 cm visoke mladice in prav tako dolgo srčno korenino, štiridesetletna drevesa so 15—20 m visoka. Vzgojen med razmeroma gostimi bukovimi sestoji, razvije gladka čista debla. Okrogli neužitni orehi imajo jako trdo lupino. Posejani spomladi na gredo v vrste po 5 cm narazen in 5 cm globoko s konico navzdol, vzkalijo kasno, deloma šele poleti. Enoletne sadike, katerim se srčna korenina sme le malo prikrajšati, se posade v gozd, najbolje na poseke v zavetju starejšega drevia. ki jih varuje mraza. Drevesca treba prva leta okopa-vati. Seme črnega oreha in vsa druga- drevesna semena prodajajo naše gozdne semenjarne, sadike se dobe v gozdnih drevesnicah. Svojih gozdnih nasadov in setev vobče ter svojih žlahtnih ljstovcev posebno gospodar ne bo pozabil. Večkrat jih bo pregledal. Očistil bo mlada drevesca nadležnega plevela, odstranil tudi drevje, ki jih preveč obsenčuje ali celo duši. Pozneje bo svojim gojencem morebitne odganke po deblu in stranske veje gladko tik debla odsekal. Sploh bo skrbel, da se že od mladosti razvijejo čvrsto in za prvovrstni stavbeni les. Kolikor starejši so, toliko je manj skrbi ž njimi; ali tudi pozneje se ne smejo zanemariti. Posebno je paziti nanje, ko se gozd izredči. da jih manjvredno drevje preveč ne utesnjuje, temveč da jim zagotovi lep razvoj. Kmetovalec mora imeti v svojem malem gozdu raznovrsten les, za lastne gospodarske potrebe in nekaj za prodajo. Da je to najkoristneje zanj, o tem je pač vsakdo prepričan. Splošni gospodarski napredek in neizprosni boj za obstanek mu na naravnost veleva, da tudi svojo gozdno grudo najbolje izrabi. In to doseže le, če goji — seveda legi in tlam primerno — čim več prvovrstnega lesa, predvsem žlahtnega listnatega drevja. S tem tudi množi svoje imetje in ustvarja vrednote za bodočnost. Ing. A. Guzelj. Prehrana kuncev. Prehrana kuncev ni težka stvar, ki se pa največkrat zagreši. Slabe in hude posledice nastanejo najraje vsled nerednega in nepravilnega podajanja klaje. Pri krmljenju je treba polagati veliko pažnjo tudi na čistoto. Naravna hrana za kunce je trava. Za krmljenje je najboljša, posebno če je sladka in pomešana z listnato zelenjavo. Deteljo, lucerno in drugo tako klajo jedo kunci zelo radi. Polaganje v večji množini pa ni dobro, ker se živali lahko preobjedo in nam vsled napenjanja lahko poginejo. Za noseče samice je regrat posebno dober. Tudi osat, ki raste na njivi, je priporočljiv. Vse vrste salate je treba previdno dajati in v zelo malih odmerkih (porcijah). Odcvela sa-lata je manj nevarna. Tudi zelnate liste in zelju podobne rastline je bolje krmiti poredkoma. Dobrodošla hrana je kuncem tudi vresje (erika). Zelo radi jedo listje in poganjke dreves, posebno poganjke hrasta, breze, lešnikov, smreke in akacije. Tudi brinje, brinove jagode in borovničina je živalim všeč. Manj v poštev prihaja listje sadnega drevja. K zeleni klaji prištevamo nadalje še korenje, peso in repo. Vse vrste ostrih in strupenih rastlin in korenin je treba od klaje izločiti, kakor: čebulo in česen, breskev in' njeno listje, vse žgoče, kisle in mastne kuhinjske odpadke in drugo tem podobno. Nadalje je škodljiva zmrznjena in sparjena trava; tudi prašne klaje ne smemo polagati. Trava mokra od dežja pa ne škoduje, kakor misli marsikdo. Za poskušnjo sem polagal od dežja mokro travo, pa nisem mogel beležiti nikakih škodljivosti v svoji reji. Večkrat krmim kunce s takšno travo. Posebno če celi teden dežuje. Vendar jo mešam s suho krmo. Pridobivanje klaje, trave i. t. d. je najbolje zjutraj ali zvečer. Klaja, dobljena v vročini, zvene hitro in živalim lahko škoduje. Največ redilnosti ima klaja, poko-šena proti mraku. Dobro je, da imajo kunci v krmljenju precej spremembe. Najvažnejšo prehrano daje suha krma, ker vsebuje največ mineralnih snovi. Kuncu je treba polagati suho krmo poleti in pozimi. V jaslicah morajo imeti vedno suho krmo, če jim tudi podajamo svežo travo. Seveda je kakovost suhe krme različna. Najboljša je krma prve košnje, pokošena pred razcvet-jem. Sveže posušenega sena ni dobro pokladati. Biti mora posušeno že nekaj tednov. K suhi klaji štejemo tudi žitno zrnje, v prvi vrsti oves. Toda ovsa ni dobro veliko pokladati. Škoduje, namesto da nam koristi. Včasih opazimo, da živali pojedo le jedrca, luskine pa puste. Tedaj moramo krmljenje ovsa za nekaj dni ustaviti. Po prestanku ga lahko zopet polagamo. Pripomnim pa, da čisto sveži oves škoduje Sveži oves lahko posušimo pri peči ali na vročem solncu. Tudi ječmen in koruzo imajo kunci kaj radi. Ker pa vsebuje to zrnje dosti škroba, ga dajemo le, če živali pitamo in opitane zakoljemo. Da je tudi suh kruh slastna piča za kunce, je znano. Pred krmljenjem istega je treba vse odstraniti, kar je ožganega, plesnivega i. t. d. Zelo izdatno hranivo daje kuha. To je zmes, s katero naše gospodinje krmijo svojo perutnino. Otrobe iz kateregakoli-žita poparimo z vročo vodo. Med zmečkan kuhan krompir korenje, peso i. t. d. primešamo otrobe. Za noseče samice izboljšamo zmes (kuho) s pridevanjem mleka. Ne pozabimo pa vsako kuho malo osoliti. S tem pospešujemo prebavo in tečnost klaje. Večkrat se potom oglasov ponujajo tudi redilni praški. Vsak prodajalec hvali svojo robo. Koliko je resnične redilnosti pri teh praških, ne vem. To naj si poizkusi vsak rejec sam, če ga je volja. Kuho pa ni dobro pokladati dan na dan, temveč 3—4 krat na teden. Tedaj pridemo še do vprašanja: Kolikokrat na dan naj se kunci krmijo? To je odvisno večinoma od časa, ki ga ima rejec. Eni krmijo 3krat, drugi 2krat. Dovolj je tudi, da jih krmimo lkrat na dan, in takrat z večjo množino. Kdo ima prav, je težko odločiti. Po mojem mnenju bi bilo to prerekanje brezmiselno. Glavno je, da dobe kunci zadosti krme in da imajo kolikor mogoče veliko izpremembe v krmljenju. Važno je tudi, da krmimo živali redno in vedno ob istem času. Kaj kmalu se kunci navadijo na red v krmljenju in željno pričakujejo svojega gospodarja ob tem času pri vratcih svojih kletk. Največ zagreše rejci pri napajanju živali. Mnogo je rejcev, ki pravijo, da kunci ne potrebujejo vode. Čudno je to njihovo mnenje. Vsa živa bitja na svetu uživajo vodo, le kunci naj bi bili izjema. Jaz v svoji reji napajam kunce pozimi in poleti, ob vsaki klaji. In ni dneva, da bi kunci ne pili. Zato: Vsak dan kuncem svežo vodo! Še nekaj! O množini klaje pri krmljenju. Mislim, da bo rejec sam našel, koliko klaje je treba kuncem pri enkratnem pokladanju dajati. Gledati je pri tem na kakovost krmil in na vrsto pasme. Toda na nekaj je le opozoriti. Pri plemenskih živalih je bolje, da jih krmimo pičlo. Nosečim samicam in kuncem za zakol privoščimo boljšo krmo in v večjih količinah. Zvečer je dajati več krme kakor čez dan. Stremeti moramo za tem, da kunce prirejamo kolikor možno po ceni. Opominjam tudi k skrajno natančnemu vzdrževanju potrebne snažnosti ne le po kletkah in v klaji, ampak tudi pri posodi, v kateri se kuha ali poklada krma. Rjava štajersko - zagorska kokoš. O priliki letošnje perutniske razstave, ki se je vršila od dne 29. maja do 9. junija v Ljubljani na prostorih velesejma v Ljubljani (natančno poročilo sledi pozneje), je bila rjava štajerska kokoš v največjem številu zastopana. Ta kokoš se ne sponaša po kaki posebni lepoti, ali odlikuje se pa po užitku, ki ga nam daje. To pleme je za naše kraje najpripravnejše, saj ni nič drugega, nego izboljšana domača žival, ki se goji že na stotine let, osobito na Štajerskem. Tam so nastopili svoj čas rejci, ki so imeli več veselja in zmisla za rejo kokoši ter vzgojili s skrbnim odbiranjem živali z najboljšimi lastnostmi. Štajerska kokoš se odlikuje po tem, da je izredno dobra za nesenje, daje nam prvovrstno meso in je tudi dobra za valjenje, torej kakor nalašč za naše malokmetske razmere. Povprečno nosi ta kokoš okoli 130 jajc letno. Kjer je dobra reja, je nes-nost tudi 180 in več jajec. Povprečno tehtajo jajca 60—62 g, debela pa tudi 75 g. Velikanske vrednosti je tudi, da je ta kokoš za naše krajevne razmere najbolj^ utrjena, se rada pase in je izvrstna za pitanje. Štajerski kapuni so znani daleč po svetu. Štajerska kokoš se dobi v raznih barvah, so na pr.: bele, jerebičaste, grahaste in celo črne; največ je zastopana pa rjava barva. Pričujoča slika nam predstavlja rjavo štajersko kokoš. Petelin je lepe rdeče-rjavkaste barve in ponosne rasti, prsa in rep sta navadno črna. Života je bolj nizkega in širokega. Na glavi je srednje velike zobčasta roža in za njo majhen čopek perja. Podbradek je običajno močno razvit, lice je rdeče, ušesa bela, ali pa rdečkasta in celo rdeča. Oči rdečerumene in jako žive. Vrat je srednje dolg, dobro porasel in pokonci stoječ. Život je globok, hrbet dolg in širok, isto tudi prsa. Noge so nizke, gole in bele, kar je izredno važno pri oceni teh živali. Petelin tehta 3 kg in več. Kokoš (glej sliko) je srednje velika, pšenične barve, po vratu nekoliko temnejša, rep je črn- Tudi kokoš ima majhno glavo, ki je večkrat čopasta. Roža je nizka, včasih povešena. Gjede ušes in oči velja povedano, kakor pri petelinu. Život je na nizkih nogah in glede dolgosti ter širokosti dobro razvit. Kakor že povedano, je ni boljše pasme, kakor je ta kokoš za naše podeželske razmere. Poprimimo se te reje z večjo vnemo in razumevanjem, kajti s tem bomo zvišali najlažje dohodke naše kmetije. Fr. Kafol. Slika 24. Slika 25. Rjava štajersko-zagorska kokoš. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 30. Kupil sem kravo pred 10 dnevi od živinskega trgovca. Krava je dobila srbečico, se močno liže in drgne, tako da je dobila že male garje (kraste). Kako naj zdravim srbečico ali garje pri govedi? (F. K. v Č.) Odgovor: Garje ali srbečica je nalezljiva bolezen in jo razširjajo male živalice grinje, pršice ali srbci imenovane. Te s prostim očesom nevidne zajedalke žive na koži, oziroma se zarijejo vanjo in pijejo sok iz nje. Te pršice povzročajo izpuščaje ali mozolčke in na ta način ranijo kožo. Ker njih delovanje žival srbi, se ta liže in grize ter si povzroča rane in kraste. Glavni znak garij je vedno izpuščaj na koži in drgne-nje. Pri drgnenju se posamezne pršice odločijo -od živali, na kateri so se dosedaj nahajale in pridejo na drugo, ki jo tudi okužijo. Tako je mogoče v kratkem okužiti vso živino enega hleva. — Ce hočemo garje odpraviti, moramo vničiti povzročitelje. Zdravila, oziroma razkuževalna sredstva je treba čvrsto vdrgniti v kožo in to delo večkrat ponoviti, ker pri prvem razkuževanju' ne moremo nikdar popolnoma zatreti vseh zajedalk. Zato ponovimo to mazanje vsak četrti dan, in sicer petkrat zaporedoma. — Pred zdravljenjem namažemo kožo s smetano ali oljem, drugi dan pa z milnico. Ko se koža posuši, potem ji šele vdrgnemo zdravilo, ki obstoji navadno v petodstotni raztopini tobakovega izvlečka, kateri smo primešali 1 odstotek lizola; dobra je tudi 3—5 odstotna lizolova raztopina. Razen živali moramo razkužiti tudi prostor, kjer stoji in vse predmete, ki so prišli z njo v dotiko. Paziti tudi moramo, da se z bolno živino ne druži zdrava, kajti garie se kaj kmalu nalezejo. Podrobneje o tej bolezni dobite v Go- spodarskem navodilu štev. 63 „Garje pri konjih", ki ga za 2 Din dobite pri Kmetijski družbi. Vprašanje 3!. Na mojih travnikih se je zaredil v veliki množini plevel podlesek, katerega tukaj imenujejo „čemerika", ..čepur", ali „ušivec". Rastlino Vam pošiljam kot vzorec brez vrednosti. Ker bi to škodljivo rastlino rad ugonobil, prosim pojasnila, ali je to čemerika ali podlesek? Kako se ti dve rastlini razločujeti med seboj in kako jih uspešno zatiramo? (P. M. v C.) Odgovor: Doposlani plevel je podlesek, tudi „ušivec, ušivka" itd. (Merbstzeitlose, Colchicum autumnale). Ta rastlina požene po otavi, ima čebulast gomolj, cvete v jeseni zvo-nasto bledordeče. spomladi pa odžene stebelce iznad gomolja v obliki dolgih mečastih listov, ki imajo kot oreh debelo tro-delno plodnico v sredini. Čemerika (weisser Gerber, Veratrum album) pa cvete koncem junija in raste po gozdovih, vlažnih travnikih in pašnikih. I.e-ta požene 45 do 1 m visoko steblo, ki je popolnoma pokrito s cevastimi nožnicami velikih listov. Ta rastlina je hudo strupena za ljudi in živali bodisi v svežem, bodisi v suhem stanju. Zatiranje teh plevelov je izredno težavno. Ne preostane drugega, nego da jih v zgodnji spomladi, čim odženejo, izkopljemo s koreninami vred. To delo jc sicer zamudno, ali najuspešnejše. V novejšem času se priporoča nabadati rastline z žebljom, t. j. z dolgimi rjastimi žeblji in obenem posipati, ko se še mokre, z neoljnatim apnenim dušikom, ki jih požge. Nabodene in z dušikom posute rastline izginejo ali pa se posuše. K. Vprašanje 32. V šoli, zgrajeni iz lesa, rastejo že nekaj let gobe, in sicer najrajše okrog peči. Pred par leti so bile prenovljene nekatere deske v steni, ker so jih gobe uničile. Nekaj časa je bilo dobro. Sedaj so se pa pojavile še v večji množini v kleti, v razredu, v veži in na stopnjišču. Kako uničim lesno gobo? (F. Z. v 1. R.) Odgovor: Lesna goba se pojavlja tam, kjer je obilo vlage. Največkrat se pojavlja v zgradbah, ki so slabo pre-zračevane, oziroma si se dajo slabo sušiti. Morda je bilo šolsko poslopje zgrajeno iz še nepopolno suhega lesa. Oziroma, če je ta les v zvezi z zemljo, se iz nje navzame vlage. Uničuje se lesna goba v stanovanjih na ta način, da se najprej odstrani vse napadene deske in jih nadomesti s popolnoma suhim lesom. Tega je namazati s karbolinejem, ali z oljem za* mazanje poda, ker ta sredstva ovirajo podgobja. Kot izborno obrambno sredstvo proti lesni gobi priporočajo nekateri kuhinjsko sol. Ko so se napadene deske nadomestile z novitni, se ob straneh in na pod potrosi nekoliko kuhinjske soli. Izkušnje pričajo, da je sredstvo zelo učinkovito proti lesni gobi, ki se na takem lesu nikdar več ne pojavi. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da prezračevanje samo že veliko pripomore k odstranitvi te škodljivke. L. Iz delovanja podružnic. Totnišelj pod Krimom. V nedeljo, 25. maja po farni maši se je slovesno zaključil I. letnik kmet. nadaljevalne šole. V tem tečaju so predavali največ strokovnjaki Kmetijske družbe in poleg še gg.: inž. Novak, dr. Milavec, zdravnika dr. La-pajne in dr. Petrič, župnik Zaje, šol. upr. Belin, učitelj Škafar in upravnik Jurešič. To je prva kmetijska nadaljevalna šola na ižanski ravnini sploh, zato je bila slovesnost zelo lepa in pomembna. K zaključku so prispeli zastopniki: prof. Krošelj od banske uprave, g. Hladnik od sreskega načelstva, ravnatelj Lah od Kmetijske družbe. Vsi odposlanci so bili prijetno presenečeni nad sprejemom, kakor tudi nad uspehi, ki jih je pokazal letnik. Zato so se lepo čuli njihovi bodrilni govori v nabito polni obširni šolski sobi navzočih faranov. Tečaj je vodil šolski upravitelj Belin, ki vodi prosvetno delo pod Krimom že veliko let z dobrimi in lepimi uspehi. Domači fantje so postavili pred šolo mlaje in napis: „Iz naroda, za narod." Dekleta so okusno okrasila šolo z venci, zelenjem in cvetjem. Bil je lep praznik sloge in moči ob pogledu vseh navzočih gospodarjev občin Totnišelj in Vrbljenje. Dekletom, fantom in faranotn je le čestitati za njihovo vzajemnost. Vzpodbudno je deloval ves čas načelnik podružnice in šolskega odbora g. Jakob Modic iz Bresta, ki je bil in ostane dovzeten za vsak gospodarski in duševni napredek fare. Iz Blok. Kmetijska podružnica v Novi vasi je priredila v nedeljo, dne 25. maja po prvi maši v šoli kmetijsko predavanje. Udeležba je bila izredno dobra, ker je nad 80 samih gospodarjev bilo navzočih. Predaval je g. Kafol iz Ljubljane najprej o gnojilnih poizkusih z raznimi umetnimi gnojili, potem o napravi gnojiščnih jam in o pridelovanju krme na travnikih. Med navzoče se je razdelilo mnogo letakov o uporabi umetnih gnojil. Kmetijsko - šolski vestnik. Kmetijska šola v Šentjurju ob j. ž. obhaja letos 20. letnico ustanovitve. Uprava vabi tem potom vse bivše učence, zlasti vse one, kateri morda direktnih vabil niso dobili, da se udeleže te male zavodne slavnosti ter sporoče svojo udeležbo upravi vsaj do 1. julija t. I. Predpoldne bo ogled zavodnih naprav, ob 11. pozdrav absolventov in gostov, nato pa bo skupno kosilo na zavodu in popoldne se vrši ogled par vzornih posestev v okolici. Ravnteljstvo. Kmetijska šola na Grmu je izdala svoje izvestje za šolsko leto 1928.—1929, in upravno leto 1929. Iz šolskega poro- čila povzamemo, da je štela šola skupaj 46 učencev in sicer v letni šoli 35 učencev in v zimski 11 učencev. Med letom so izstopili 4 učenci, tako da je šolski pouk dovršilo skupaj 42 učencev, ki so bili z izjemo enega vsi kmetskega stanu. Največ je bilo Dolenjcev, po številu 23, za tem 8 Gorenjcev, 4 Štajerci, 1 Primorec in 2 Korošca. Zavodno osobje je štelo 5 stalnih učiteljev, 4 pomožne učiteljice, 2 pisarniške moči in 6 stalnih gospodarskih oseb in hišnika. Z odličnim uspehom sta šolo dovršila 2 učenca, s prav dobrim 20, z dobrim 27 in z zadostnim 5 učencev. Učiteljsko osobje je delovalo tudi na zunaj in prirejalo po deželi številna predavanja in tečaje. Z učenci je priredila tudi razne poučne izlete. V tem šolskem letu je priredila šola tudi lepo uspelo kmetijsko razstavo, ki je trajala od 12. do 15. oktobra. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je štela v šolskem letu 1928,—1929. skupaj 52 učencev, in sicer v I. letniku 28. in v II. letniku 24. Vsi gojenci so doma iz bivše mariborske oblasti. 42 gojencev je uživalo prosta mesta. Razen dveh so bili vsi kmetskega stanu. Šolo so z uspehom dovršili vsi z izjemo enega prvoletnika. Šolsko osobje je štelo 4 stalne in 5 pomožnih učiteljev, 4 inštruktorje in 2 pisarniške moči. Na šoli so se vršili številni kmetijski tečaji, izmed katerih je posebej omeniti pettedenski tečaj za sadjarske pomočnike, ki je bil prvi te vrste. Med letom je imela šola številne obiske od raznih strani. Pr»v tako je pa tudi ona priredila več poučnih izletov s svojimi učenci in učitelji. Na gospodarsko poročilo šole se še povrnemo. Izpit absolventov mlekarskega tečaja za kurjače pri parnih kotlih. Ministrstvo Socialne politike in Narodnega zdravja je s svojim odlokom z dne 2. novembra 1929 St. br. 76.381 dovolilo vsem onim absolventom petmesečnega mlekarsko sirar-skega tečaja na Specialni kmetijski šoli za mlekarstvo v Škofji Loki, ki so najmanj z dobrim uspehom položili izpit iz predmeta „Nauk o kurjenju parnih kotlov", da morejo polagati predpisani izpit za kurjače pri parnih kotlih in lokomobilih, ako so dovršili vsaj dvomesečno predpisano prakso pri parnih kotlih, odnosno lokomobilih in to brez obzira, da-li so dovršili to prakso pred ali po obiskovanju šole. Kmetijski tečaji in predavanja. Za vinogradnike v Prekmurju. V petek, dne 20. t. m. se višijo predavanja o vinogradništvu s praktičnimi navodili o zelenem precepljenju šmarnice po sledečem sporedu. L Ob sedmih zjutraj v Sebeborcih. 2. Ob desetih dopoldne v Kan-čovcih. 3. Ob štirinajstih 2.) popoldne na Selu. 4. Ob sedemnajstih (5.) popoldne ob glavni cesti Selo-Filovci na mestu, katerega naj sporazumno določita župana občine Filovci in Bukovnica. Za slučaj slabega vremena se vršijo predavanja v ponedeljek, dne 23. t. m. po istem sporedu. Kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel. priredi enodnevni tečaj o zelenem precepljevanju šmarnice na zavodu s praktičnimi vajami v sosednjem šmarničnem nasadu. Tečaj in prehrana je brezplačna. Tečaj se bo vršil 23. junija t. 1. od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure. Predavanja o dobičkanosnem perutninarstvu se vršijo ob sledečih nedeljah: V Cankovi, dne 1. julija, v Nedeljici, dne 15. junija in v Martjancih, dne 22. junija. Predavanja se vršijo v osnovnih šolah in začnejo vsakokrat ob H 15. (% 3.) popoldne. — Prav dobro uspelo perutninarsko predavanje pa je bilo v nedeljo, dne 11. maja v Predanovcih. — Povsod predava sreski kmetijski referent ing. Wenko. Kmetijska tečaja v Petešovcih in na Benici sta se vršila koncem februarja t. 1. in sta trajala po dva dni. Predmet jim je bila živinoreja, sadjarstvo in živinozdravstvo. Predavali so: gg. kmet. referent ing. Wenko, kmet. uradnik Novak in vete- rinarski svetnik Sok. Zanimanja je bilo veliko. Na Benici so se udeležili kolonisti, v Petišovcih pa poleg domačinov tudi kolonisti. Tečaj v Petešovcih se je vršil v slovenščini in mad-jarščini, na Benici samo v slovenščini. Gospodarske stvari. Mlekarska enketa v Škofji Loki. Na pobudo mlekarske šole dravske banovine se je sestala dne 25. t. m. v Škofji Loki skupina mlekarskih zadrug iz Slovenije z namenom, da se zedini za skupno akcijo, kako utrditi slovenskemu mlekarskemu zadružništvu v bližnji in daljnji bodočnosti obstoj in uspešen napredek. Od 24 povabljenih zadrug se je udeležilo zadružnega sestanka 18 mlekarskih zadrug z 31 delegati; poleg teh sta bili zastopani tudi Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza. Po podanem poročilu o trenutnem stanju slov. mlekarstva, odnosno sirarstva in mlekarskega zadružništva še posebej, se je razvila živahna debata o predlogu za vzajemno akcijo, da se rešijo najaktuelnejša strokovna vprašanja. Izvoljen je bil delovni odbor z nalogo, da prouči in izvede načrt za racionalno organizacijo produkcije specielno v sirarstvu ter da pripravi gradivo za ustanovitev osrednje mlekarske organizacije za Dravsko banovino, ki naj predvsem organizira prodajo mlekarskih izdelkov po vsej državi. Važno za svinjerejce v srezu Murska Sobota. Da bi se svinjska rdečica čim bolj omejila, je sreski kmetijski odbor sklenil poceniti cepljenje proti tej bolezni in prispevati po 1 Din za vsak komad cepljene svinje. Svinjerejci se vabijo, da se te ugodnosti poslužijo v čim večji meri in dajo cepiti svoje svinje proti tako razširjeni rdečici. Važno za vinogradnike. Da pospeši zatiranje šmarnice, bo kr. banska uprava prispevala po 50 para od vsake zeleno precepljene trte. Kdor se namerava te ugodnosti poslužiti, se more nemudoma prijaviti z nekolekovano prošnjo. Natančnejša navodila imajo vse vinorodne občine. Kmetijske novice. Uradni dnevi kmetijskega referenta v Dolnji Lendavi. Bodo ob lepem vremenu vsak petek na sreskem načelstvu. Ob slabem vremenu se vršijo uradni dnevi kakor dosedaj samo vsak drugi in četrti petek v mesecu. V Murski Soboti je sreski kmetijski referent strankam na razpolago vsako sredo istotako na sreskem načelstvu. Vsem čebelarjem sporočamo, da se je blagovni oddelek Čebelarskega društva otvoril v novem lokalu v Vošnjakovi ulici št. 4, to je ulica, ki vodi od gostilne pri Novem svetu proti kolodvoru v Šiški. Blagovni oddelek je odprt za stranke vsak dopoldne in popoldne. V zalogi ima vse čebelarsko orodje, umetno satje in razne vrste medu ter kupuje vosek razne količine. Priporočamo se za obila naročila. Družbene vesti. Radio-predavanja. Na prošnjo uprave Radio-Ljubljana je imel g. ^afol tri radio predavanja in sicer: v nedeljo, dne 11. maja ob poletnem zatiranju bolezni in škodljivcev v vinogradih, dalje na nedeljo, dne 1. junija o zatiranju bolezni na sadnem drevju in na binkoštni ponedeljek pa o zatiranju živalskih škodljivcev na sadnem drevju. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Od govoren Janez Vehar. Tržni pregled. Goveja živina. Sejmi so založeni z dobrim blagom. Kupujejo Avstrijci in Italijani. Cene za spoznanje popuščajo. Kupčija je živahna in se pričakuje v juliju in avgustu zopet boljših cen. Prašiči. Dogon debelih svinj je dosti manjši od onega v zadnji polovici maja. Cene so nekaj popustile kakor vsako leto v tem času. Poznavalci kupčije s prašiči se nadejajo jeseni dobrih kupčij. Konji. Cene neizpremenjene, kupujejo Italijani in Avstrijci. Žito. Za pšenico nekaj več zanimanja, tudi cene, dasi nizke, se čvrsto drže. V Ameriki in Kanadi pričakujejo slabo žetev. Tudi v Evropi bo žetev slabša od lanske. Stare zaloge v zapadnih državah so izčrpane. Ce Nemčija ne bo uvedla prisilne mletve rži, bo morala uvoziti velike množine pšenice. Za koruzo ni zanimanja, cene vedno slabe. Vino. Dalmatinci so prodali v prvi polovici maja kakih 100 vagonov vina, v drugi polovici in prvi v juniju pa kupčija popolno miruje. Vinogradi obetajo obilen pridelek. Slovenska izbrana vina se drže čvrsto in se je nekaj prodalo v Avstrijo. Jajca. V velikih množinah kupuje Anglija in Avstrija. Cene neizpremenjene. Blaga dovolj. Les. Kriza ponehuje, velike množine kupuje Francija in Anglija, pa tudi Nemčija. Italija je vsled gospodarske krize slabši kupec in tudi prekupčevanje ponehuje, vsled direktne prodaje naših in drugih prodajalcev interesentom drugih držav. Tržne cene doma. Cene so dinarjih. pšenic* ..... rž ....... ječmen ..... oves....... proso...... koruza (nova, sušena) m J I ajda....... C » I fižol,, ribničan . . . •g fižol, prepeličar . . ' krompir..... a i I i « ( f i ! - l sladko seno kislo seno slama . . Ljubljana Maribor 1 q 250' do 255'- 200' — do 300 1 ,, 215' — do 220*— 150 - do 300- - 1 200' — do 210*— 100' -do 200 - 1 195' - do 220'— 175' - do 223 - 1 „ 200. do 210*— 130' — do 300 - 1 150" - do 160'— 150 do 250 — 1 „ 200' - do 220'— 150' - do 300 - 1 360' — do —•— 200 do 500' - 1 „ 425' — do — —• - do 1 50* - do 75- - 75' - do 100'— 1 100' - do _ •_ 50 - do 65*— 1 75' — do —*— - • do 1 „ 50* — do 75'— 40 - do 45' — Ss O i a* s "i a t. o. i*< to ca ca « E "S* Voli 1.....žive teže 1 kg " m- • • • .' " ;; 1;; Krave, klobasarice „ „ i „ (Prigon v Lj- 107 v M«. 510 glav.) Teleta .... žive teže 1 kg (Prigon v LJ. 17, v Mar. 15 glav.) 6—8 tednov stari .... kom. 3—4 mesece stari...... 5—7 mesecev stari .... jj debel.....žive teže 1 kg debel .... mrtve „ 1 „ (Prigon v L). 488, v Mar 426 glav.) piščanec........ kokoš ........ mleko................i ju smetana......° i čajno maslo..........i kg surovo maslo..........i bohinjski sir..........j sirček.......[ j " iajce .....' 10 25 do — 9-50 do —•- 8 50 do —• 3 — do 5 - 9 — do 9-50 7-50 do 9- - 7 - do 8 - 3 do 4 50 14-50 do 16'---do —- 250*— do 400'-do do —do _.-—•— do — 17 Jo 30' 30 - do 45 3 t*{ kom. trda k, drva...... i m» mehka drva...... j 2*50 do do 44 do 56-35' dO 40- 84 - do 40" —• do 10-0 75 do f. 180'— do — 90-— do — 250'— do 300'— 300 — do 400*— 5( 0*— do 700*— 9 50 io 12 — --do__ 15-— do 27 50 30 do 60 2 — do o 50 12 - do 14 _ 46-— do jo - 36' do 48'— do 8 do 0 75 do 10 -1 — 150 do 160"-90 do UO' Tržne cene v inozemstvu. Na Dunaju 10. junija. Voli I, žive teže lkg 12.80—14.40 Din. Voli II, žive teže 1 kg 10.80—12,— Din. Skupni prigon 2200, iz Jugoslavije 41 Prašiči, peršutniki, žive teže 1 kg 14.00-20.00. Prašiči, debeli žive teže 1 kg 14.00-14.80 Din. Skupni prigon 14.177 iz Jugoslavije 1840. Irm Krave, ki se ne ©forejijo ali zvržejo, so največkrat obolele na sram-ničnem vnetju. „. . . več kot 1000 živali razne starosti zdravljenih z „Bissulin -om" z najboljšim uspehom " Živino/.dravnik I)., MUnch. Tierarztl. Wo-chensch., 55. Letnik, št. 15. Samo na živinozdravniško odredbo! Brošuro z bolezensko sliko razpošilja brezplačno H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Lykos", Mr K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. A.S o " si £ ca >N WQ © o ' _ > m Ž S O ® — * > o « N a> — t- S o. «•5 S C CD 0) « C > a 3 — O) ^ cc "r « j- <= .s "g m ® n > 3 O O o ta"® nIH 'tU TU >l ® ® E.S D-"O ..... ® ;e? o s a S o a » « © . > Tomasovo žlindro najboljše fosfatno gnojilo dobavlja KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI. Nadaljne dobave: ARTHUR JONAS, Wien XIX Lannerstrasse 16. HiSSlS apnenim dušikom s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno hvaležne. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvorraica 2£a dušik tiL tiL, RtlŠ£9 pošta Ruš® pri Mariboru. V tej tvornici se dobiva tudi jjHitrofoskal Ruse", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat. VARNO NALOŽITE SVOJ DENAR V VZAJENIll POSOJILNICI V LJUBLJANI POLEG HOTELA U3IION OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE POSOJILA SPROTI VKNJIŽBI NA POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD. LAiiENO OLJE, FIRMEŽt BARVE, LAKE. KIT, LANEliE TROPINE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIQ>ZANKL TOVARNE OLJA, LAKOV lil BARV družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC. Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvrdah in Domžalah. LJUDSKA POSOJILNICI! REGISTROVANA ZADRUGA Z MEOIH. ZAVEZO V LJUBLJANI obrestuj® vloge in daje posojila in kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Svoje prostore im£i tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači. — Miklošičeva cesta štev. 6. HRANILNE VLOOE ZNAŠAJO NAD 180 MILIJONOV DIN. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ,,MASTIN" ki pospešuje rast, odebelltev in omastitev domače, posebno klavne živine. - Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 šk&t. 46 Din, 10 škat. 80 D. Lekarna TRHKOCZV Ljubljana, Mestni trg V (Zraven Rotovža.) J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 Ustanovljena leta 1881. Celjska posojilnica d. d. v Celju -v lastni hiši »Narodni dom'4 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 mi-Ijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašaj i skupaj nad Din 14,500.000'— Podružnici i MARIBOR Šoštanj Aleksandrova o. St. ti (v lastni hiti) Prava pot, ki vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neve-selje do dela in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh takih bolezni. V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravlja pošljem vsakomur popolnoma zastonj. Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječ uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela _____ __ za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada • ^^^^I^MjiMiiMi velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha ; HH na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj na : ...ajLijJu«atJHBB!HM«ltm(lff'"'»b^i mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam nič ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na: Ernst Pasternack, Berlin S. O., Michaelkirchplatz 13, Abt. 356. proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20—, vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Drva >*ikova. suha. kupuje stalno proti takojšnjemu plačili tvrdka ..Kurivo" v Ljubljani, Dunajska cesta it. 33 (javna skladišča). 131 Služkinja (začetnica), 20—24 let stara, poštena, zdrava in pripravna za hišno in kuhinjsko delo. se sprejme v stalno in dobro službo v Ljubljani. Prednost ima sirota, da bo ostala več let pri hiši, za kar se mora obvezati. Ponudbe je poslati s sliko, katera se vrne in potrdilom od župnega urada o poštenosti na: Upravo lista ..Kmetovalec" v Ljubljani, Turjaški trg 3 (pod služkinja)._20 Nov posnemalnik s pinjo se proda ali zamenja za mlade prašičke. Naslov se izve pri Upravi ..Kmetovalca" pod ugodna kupčija št. 162.__ Pošljite nam tako) Vaš naslovi Dnevno Din 200 do 300 in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. „Tehna", družba, Ljubljana, Mastni trg 25/1.__M Kosilni stroj radi valovitih travnikov malo rabljen, zamenjam za srednje težko kočijo z ostranjaločim bokom, naravno lakirano. Ponudbe na Kmetiisko podružnico v Sodražlci. 147 Kose, vsasovrstne, tudi novo patentirane „Flugs", vse garantirane, najboljše brusne kamne in srpe kupite pri Jos. Jagodlču v Celju, na Glavnem trgu. Bogata zaloga drobne železnine, kuhinjske posode, najfinejše kave, riža, ruma, čaja in pravega malinovca. _f_|ff Stole navadne in boljše za dvorane, gostilniške ali za-klopne, nadalje mize. vrtne naslanjače s platnom Vam nudi najceneje Stoiarna in strugama Sodra-.Ica, Dolenjsko. (Ceniki na razpolago)._146 Slamoreznico brez verige in pletllni stroi 8(50 po zelo ugodni ceni proda. Jerančlč, Ljubljana, Karlovška c. 8. 145 Kmetijski strokovnjak 29 let star, samski, energičen, podjeten in vztrajen, dober kalkulant, s 5 letno prakso v vseh strokah naprednega gospodarstva na Češkem, vešč samostojnega vodstva večjih gospodarskih objektov, išče službo oskrbnika ali adjunkta, kjer bi mogel pridobljene izkušnje uveljaviti. Nastop kadarkoli. Pišite na Upravništvo ..Kmetovalca v Ljubljani pod: ..Rentabilnost" št. 136._136 Plemenske murodolske bike, čiste pasme, premirane, dve in pol. eno in trl-četrt leta stari, zdrave, vseskozi lepe živali, ima na prodaj po zmerni ceni: Fr. Kupnlk. Kostriv-nica pri Rog. Slatini, pošta in postaja: Podplat. 148 Zdravila za ljudi in živali razpošiljam vsak dan po pošti. Priporočam sledeča zdravila, ki se vedno rabijo : Hočevarjeva Aroma-tična železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost. H1 steslenica 20 Din. Naročiti je 3 steklenice. Hočevarjev želodčni prašek. Učinkuje pri želodčnem katarju, tiščanju in bolečinah v želodcu, kislem izpahovanlu in bljuvanju. 1 škatlja 20 Din. Protlnskl cvet, mazilo zoper trganje in revmatizem. 14 Din. Migrenol, v 10 min. učinkujoče tablete zoper glavobol, trganje in vročico. 15 Din. Kreosan sirup zoper kašelj, pljučni katar, tuberkulozo in druge bolezni dihal. 35 Din. Sadnlkarjev zdravilni prašek za prašiče. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali in zabrani rdečico. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulin svečice. Edino zdravilo zoper sramnično vnetle pri govedi ter zoper jalovost krav in telic. Sk. 30 Din. Protlkatarallčen prah za konje. Zoper konjski kašelj, težko dihanje in prehlajenje konj. šk. 20 Din. Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila! Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR, Vrhnika it. 96. Fige za žganjekuho nbavlia najugodnejše veletrgovina Ivan Jclačln, ' Inbljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbe! 257 Rabljen elektromotor 4 Ks. se ceno proda. Dopisi naj se pošljejo na Upravo ..Kmetovalca" pod št. 151. 151 Krasne tlakove