Na lastni zemlji. Ni mož, kateri si ne zna pridobiti toliko ugleda in veljave, da bi ga spoštovali vsaj v njegovi lastni hiši in na njegovi lastni zemlji, ampak to je slaboten stvor, mevža. In narod, kateremu ostane duša mirna, ako se mu zadaja krivica za krivico, kateri se ne zgane pri rseh močnih udarcih, ki padajo dan za dnevom na njegov hrbet, kako naj imenujemo tak narod ? Vedeli bi pravo ime, a ne moremo ga zapisati, ker bi ga morali zapisati o svojem lastnem narodu, o Slovencih na Spodnjem Štajerskem. V Studeneih pri Mariboru je do Velike noči razpisano učitetjsko mesto. Na tem mesfu je provizorično poučevala že dve leti mlada učna moč, ki je med tem naredila skušnjo usposobljenosti. Postavr.o ni bilo torej sedaj nobene zapreke, da bi ne dobila razpisanega učiteljskega mesta. Krajni šolski svet je učiteljico, katera je poučevala z dobrim uspehom in v splošno zadovoljnost stariSev, postavil tudi v terno. Toda ta terno se lahko v okrajnem šolskem svetu spremeni, in le terno okrajnega šolskega sveta je odločilen za imenovanje. Kjer sede v okrajnih šolskih svetih možje treznega mišljenja in brez presodkov, se nikjer ne branijo, postaviti v terno osebo, ki je na razpisanem mestu v občno zadovoljnost že doslej poučevala. V mariborskem okrajnem šolskem svetu pa imajo večino protestantski odvetnik dr. Mravljak in njegovi nemškonarodni pristaši. In ti so glasovali proti nastavljenju omenjene učne moči, — ker je njen oče S1 o v e n e c. Ker imajo večiao, je terno sestavljen seveda po njihovi volji. Najbolj zaslužna in najbolj vredna prosilka torej n i dobila mesta, ker ima — slovenskega očeta! Da so Studenci po ogromni večini svojega prebivalstva slovenski, to ve vsakdo, in to so dokazale tudi zadnje deželnozborske volitve, ko so Slovenei z lahkoto zmagali Sedaj pa se zgodi ta š k a n d a 1, da prosilkaučiteljica ne dobi mesta v Studencih, torej na slovenskih tleh, ravno radi tega ne, ker je Slovenka. Enaki dogodki se pa dogajajo vsaki fias z onimi uradniki, ki so v državni službi. Najnovejši se nam poroča iz Celja. Tam je nastavljen pri c. kr. okrožni sodniji avskultant dr. Anton Mulej, rodom štajerski Slovenec. Tega so preštavili sedaj v Mokronog na Kranjsko. V Mariboru, Celju, Ptuju in pri drugih sodiščih je dovolj avskultantov, ki so prišli iz tujega k nam kruha jest. A ti so Nemci, in te pustijo mirno sedeti. Sinovi naših ljudi pa morajo v druge dežele, ker jim doma tujci zasedajb n&iboljša mesta in jemljejo kruh od ust. .Slovenski narod pa mirno gleda, kako se godi z njegovimi sinovi. Nemci so v tem oziru druge krvi. V Ptuju služi sodnijski adjunt dr. Torggler. Mladi mož je iz nemSkih krajev, je torej pri nas tujec. Ko je bilo v Mariboru pri okrožnem sodišču izpraznjeno mesto adjunkta, je dobil to mesto rodom Slovenec. Tudi dr. Torggler ie prosil, a ni dobil, ker je imel Slovenec več službenih let in boljše usposobljenje. Dr. Torgglerju se potemtakem ni zgodila nobena krivica. A vkljub temu so Nemci zagnali velikanski krup, ker se njihovemu rojaku ni izpolnila prošnja in ker je dobil Slovenec mesto, za katero je prosil tudi Nemec. Vsi nemški časniki so kar rohneli, nemški poslanci so se pritoževali v Gradcu in na Dunaju, in nemško prebivalstvo Maribora in Ptuja se je zgražalo, da se je nioglo sploh kaj takega zgoditi. Glejte tukaj nemško drznost, in sicer nemško drznost na našib slovenskih tleh! Kaj pa storimo Stajerski Slovenci, ako se kateremu našincev zgodi krivica? Molčimo in trpimo! Če hočemo še nadalje živeti, moramo drugače začeti, moramo včasi pokazati, da še imamo v sebi dovolj življenjenski moči, da še imamo občutljiv hrbet. Listi, poslanei in narod sam po zborovanjih mora po vsakem udarcu biti po koncu ter ne sme prej mirovati, dokler se nam ne da zadoščenje. Vzbudimo se in ne dajmo se vendar več kakor odreveneli sužnji teptati, in ie zraven teptati — na lastni zemlji, kjer nam pristoja gospodstvo!