370
Dopisi.
Iz Tržaške okolice 8. nov. — Vzrok, da se je okolica tržaška s stražo vojaško zaprla, ni le bolezen na gobcu in parkljih, ampak menda neka druga nevarnisa bolezen, vsled ktere je že poginilo mnogo živinČet. Uradni razglasi jo imenujejo „antrax, dvssenteria ty-phica *) — živino začne namreč zel6 gnati in kmalu je po njej. Okoli sv. Ane in Skedna najbolj razsaja, in enemu kmetu so v malo dneh poginile 3 krave in 2 vola. Tržaški listi od 7. novembra naznanjajo to-le: Zapazila se je bolezen 10. oktobra, in od tega dne do 22. oktobra je zbolelo '29 živinčet, 28 jih je poginilo, eno so pobili; — od 22. do 29. oktobra je zbolelo troje živinČet, dvoje je poginilo, eno in še drugih 24 sumljivih je bilo pobitih. — Natančneje bomo poročali v prihodnjem dopisu.                                                  Okoličan.
Iz Spodnje Idrije 8. nov. (Mnogovrstne nadloge našega kraja.) V 24. listu ,,Novic" se je nekoliko povedalo, kako da se ubogim rudarjem v nemški Idriji godi in kaj jim preti; al Še hujše se dela kmetom, posebno pa kar je kmetov županije spodnje Idrije; al od nobene strani se ne more tem ubogim revežem pomagati v prvič zarad dela dveh novih cest, drugič zarad strupenega smradu Idrijske fabrike in v tretjič zarad vzetih mu starih pravic v cesarskem gozdu.
*) Črnica (antrax) ni turška kuga%                  Vred.
Od tega tretjega naj tu najpred govorimo. Naši posestniki so v cesarskem gozdu imeli staro pravico do drv in lesa; letošnje leto pa so tem revežem malo krajcarjev za servitutno odvezo spoznali, in s tem so odvezam za zrnirom. Ali ni to huda nadloga? ali je to pravično? Ce marsikak teh revežev po kaki nesreči ob svoje pohištvo in poslopje pride , bo moral vse v nemar pustiti in beračit iti, ker lesa imel ne bode, da bi poslopje si zopet postavil. Komisija je le na mapo gledala, a nič po gozdih: ali ima kmet v svojem deležu kaj sme-rekovega ali jelkovega lesa za poslopje aii ne. Bogatim so dovolj dali, da se niso tožili; revež pa revež ostane, ker nima, da bi tožiti mogel. Naš c. k. okrajni glavar gospod Ogrinc noče jim drugače pomagati, samo to jim pravi: če nimate lesa, le tožite, potem utegnete kaj dobiti. Al, kako bode tožil revež, ki z velikim trudom komaj toliko skupaj spravi, pa davek plača. Komisijski spisi kažejo, da na Vojske m, kjer so bolj bogati kmetje in sredi gozda, je komisija prvo delo začela in po pravici med 32 kmetov 21.466 gold. 60 kr. za odvezo dati spoznala. Iz tega se vidi, da komisija zn& po pravici delati. Al Bogu bodi potoženo! Ko je komisija revnim kmetom v gornji Kanomlji razdelovat prišla, se je pa morala po povelji Idrijskih gospodov ravnati, kakor se to iz zapisnika vidi, ker gornja Kanomlja ima veliko manj gozda, iu vendar je 16 kmetom le 469o gld. 51 kr. za odvezo dati prisodila, na Karnicah 5 kmetom 739 gold. 28 kr., v srednji Kanomlji 31 kmetom 7471 gold. 42 kr. In od tega denarja bolj premožni, ki ima mlin in žago, dobi 1085 zato, ker sta njegov prednik in on po pašniku bivša drevesa razrezala in prodala ter si lepe denarje pridobila, ostane toraj 30 kmetom še 63J* 6 gld. 42 kr., ti pa imajo veliko manj gozda kakor na Vojskem. — V spodnji Kanomlji je spoznano 27 kmetom 6365 gold. 85 kr. Od tega denarja tudi dobi najpremožniši 1174 gold. 83 kr., Čegar prednik je na njegovem posestvu drva sekal, da je mogel apno in opeko žgati za-se in na prodaj, kakor vOtalaže za cerkev, na Vojskem invTribušah za farovže itd., apno pa ces. kralj, rudariji v Idriji, s čemur si je lepe denarje pridobil, a vendar se še ni hotel za 1174 gold. 83 kr. podpisati, da so mu morali še 60 dreves za kozolec obljubiti; drugi revež pa, komur se je 15 gold. 99 kr. ponudilo , se je voljno podkrižal, ko mu je bilo rečeno, da, če ne vzame tega, znabiti da ne dobi nič. Kako da unemu za 1174 gold. 83 kr. ni bilo tako rečeno? Ali ni to dvojna mera, da se Bogu usmili. Po takem ostane še 26 kmetom 5191 gold. 2 kr. razdeliti, kteri nimajo v svojih gozdih nič smerekovega ali jelovega lesa za popravljanje svojega poslopja. Na Vojskem sredi gozda dobi 32 kmetov 21.466 gold. 66 kr., v spodnji Idriji pa 5 občin z 79 kmeti, kteri imajo veliko manj lesa za poslopje, le 19.273 gold. 6 kr., tedaj za 2193 gold. 60 kr. manj, kakor na Vojskem. Tudi se mora opomniti, da na V o j s k e m dobi farovž 397 gold. 80 kr. in mežnarija 440 gold. 40 kr., v spodnji Idriji pa, kjer je stara cerkev, kteri je bila stara cerkev na Vojskem podružnica, in so jej zmirom dajali za cerkev, farovž in mežnarijo, sedaj nič več ne dobi. Kje tedaj — vprašamo — je ljuba pravica? ali pride kedaj v Idrijo ali ne?
Prihodnjič o Idrijskih cestah.
Iz Motnika konec oktobra. (Po naključbi zakasnjeno.) Z letino smemo pri nas zadovoljni biti v vsacem ožim. Pšenica je tukaj po 3 gold. in 80 do 40 kr., nekaj zmirom draži kakor v Ljubljani. Z lesom se tako splošno trži, da se je bati, da ga čez kakih 50 let tudi za domače potrebe ne bo. Drva so seženj po 3 do 4 gold.;  bukove deske fanernice gred6 ze!6 v Trst.    Kaj
371
dobro bi bilo za Motnik, ako bi železnico memo njega naredili, ki bi marljivim Motničanom mnogo zaslužka dala. Ali jo imajo kapitalisti kaj v mislih, kakor so „Novice" spomladi načrt prinesle?
NovomestO. {Očitna zalivala.) Za podelitev 10 gold., ktere je dež. poslanec in grajščak gosp. Viktor Langer pl. Podgoro v Pogančah namenil v korist okrajni buk-varnici za učenike, ktera se bo v Novemmestu ustanovila, izreka mu podpisani šolski svet očitno zahvalo.
Predsedstvo c. k. okrajnega šolskega sveta.
Gorensko 7. nov. — Marsikdo bi rad se zavoroval zoper škodo ognja pri ,,Sloveniji": pa ni še nič znana tarifa njena. Kdaj bo naznanjena? Drugi bi radi odstopili od druzih zavarovalnic, na pr. od Graške (ki je menda iz vseh najdraža), kaj imajo storiti taki, da ne bodo škode trpeli? Pojasnite to reč ljudem in domači banki na prid in korist.
Odgovor na to vprašanje. Izmed vseh zavarovalnih društev je graška zavarovalnica edina, ki ima posebne predpravice, je tako rekoč ,,patentirana". Ona sme na priliko zavarovanca za dolžno zavarovalnino rubiti in sploh tako postopati, da se je človek prav težko reši. Kdor namreč hoče od graške zavarovalnice odstopiti, se mora pismeno odpovedati. Dotični župan mora odpoved s podpisom in pečatom potrditi in konečno mora dotični zastopnik graške zavarovalnice odpoved v zavarovalni knjižici zaznamovati. Ob sebi se pa razume, da mora biti premij a vsa plačana, tedaj letos tudi za 1872. leto. Za take odpovedi je letos še čas do konca tekočega meseca novembra. Kdor zamudi ta obrok, more od graške zavarovalnice še le prihodnje leto odstopiti. Društveno leto in zavarovanje pa se konča letos izvanredno pri graški zavarovalnici zadnjega decembra t. 1. — Kdor se je tedaj pravilno odpovedal, je pri tem društvu še zavarovan do konca tega leta; potem še le se sme zavarovati drugod. Od vseh druzih zavarovalnic pa se brez vsake sitnosti lahko odstopi, kedar preteče zavarovalni obrok.
Kar se tiče tarif banke ,,Slovenije" glede zavarovanja proti ognju, to povL sledeči posnetek.
Tarifa in premija se ravna po krajnem razredu. Vsi zavarovalni predmeti so namreč razdeljeni v G razredov. V 1. krajni razred spadajo vsi kraji, ki so skozi in skozi iz kamna in žgan.h opek zidani, trdo kriti, imajo popolne gasilne priprave, vodotoke, dovolj no vodo in gasilno stražo. Premija v tem razredu znaša 6 do 18 krajcarjev za 100 gold. zavarovane vrednosti. Po tem razredu se tarifirajo vse cerkve, farovži, samostani, grajščine, gradovi in vsa javna poslopja, če so okoliščine sicer ugodne.
V 5. in 6. krajni razred spadajo kraji, kjer je mehka kritba. Premija za najslabši predmet, leseno in s slamo krito poslopje znaša 1 gold. 30 kr. za 100 gld. zavarovane vrednosti, in hiša zidana in z opeko, kosi-tarjem ali skalcami krita, ki je v sredi med tacimi predmeti, bi se v najugodnejem položaji zavarovala za 25 kr. na 100 gold. vrednosti.
Al tako se premija preminja po razmerah in kraji, da se vsi slučaji ne morejo naštevati. Za načelo pa veljd pri banki „Sloveniji" to, da se vsak predmet, ki je že zavarovan bil, vzame za isto ceno, isti kup, kakor pri drugem društvu, da se tedaj ne zavaruje dražje, kakor drugod.
Sicer se pa tarife banke „Slovenije" dobivajo pri vsacem zastopniku in pri ravnateljstvu; posameznikom, ki jih žele, se pa tudi po pošti pošiljajo na ogled, da je po tem takem dovolj skrbljeno za zavarovance.
Končaje ta sestavek živo priporočamo banko »Slo-
venijo"  —  prvi  narodni  zavod  v materialnem   oziru. Domoljubi podpirajte ga!
Iz Ljubljane. — Deželni zbor je pričel delovanje svoje v odborih, ki imajo zdaj že dela na kupe, da rešijo vse, kar jim je naložil zbor; zato so očitne seje prestale za nekoliko dni.
„Laibacherica", ktera, čeravno uradni časnik, se dandanes prav nič ne razločuje od „Tagblatta", je koj drugi dan po začetku našega deželnega zbora pod naslovom „Zur Action der Landtage" prinesla sledečo „elegantno" noticijo: „Tudi dežeini zbor Kranjski more letos malo skrbi delati ustavo verni stranki. Nad slovensko narodno večino visi Damoklov meč razpusta, in Slovenci, če so pametni, se morajo ognjiti temu naj-skrajnemu koraku vladnemu. Ustavoverna stranka sme prepričana biti, da očitno zasmehovanje prava in postave , ki se je vsako leto ponavljalo v Kranjskem deželnem zboru, ne bode nestrahovano ostalo, ako se zopet ponavlja letos".
Tako beseduje uradni časnik ,,Laibacherica".
Na to žuganje je treba odgovoriti le malo besedi.
Največa pregreha deželnega našega zbora je ta, ua v njem sedi narodna večina, kakor tudi v deželi naši, razen male kopice Kočevarjev in Weissen-felserjev, biva narod slovenski. Ustavoverci pa hočejo „narobe svet". — Slovenci zahtevajo le pravico, po postavi jim zagotovljeno; al ker to zahtevajo, zasmehujejo po besedah „Laibacherice" „pravo in postavo". In ker bodo to v tem in v vsacem zboru zahtevali, žuga jim uradna ,,Laibacherica" z razpustom deželnega zbora. Al mislite res, da se kdo tega boji? Naš narod že dobro zdramljen v narodni zavesti in dobro vedoč, kdo je njegov prijatelj , kdo ne, je poslednja leta pri volitvah sijajno pokazal, da se mu studijo nemČurji, če tudi se mu slinijo in hlinijo; pozna jih, da so, kakor turki, ki tudi kristijanu pravijo: ,,ne boj se", pa mu glavo odsečejo. Ustavoverci ne sekajo sicer narodnjakom glav, kakor je oni ljubeznjivi mož „z guiletino" v mestnem zboru Ljubljanskem jim žugal, al po ravnoprav-nosti narodni in avtonomiji dežel sekajo neprenehoma kakor turek po glavah. Imajo pa zmirom pripravljen še drug meč — Damoklov meč — razpust deželnega zbora. Dajte ga no razpustiti! In kaj se bode potem zgodilo? Narod naš, tega smo si v svesti, že dosti razdražen po večnih volitvah v najhuji zimi in v naj-huji vročini, volil bode zopet narodne može in večina zborova bode zopet narodna. Pa če bi se tudi zgodilo, česar se nikakor ne bojimo — da bi zgubili par poslancev (nemčurji špekulirajo na Idrijo, Kamnik in Ko-vomesto!), kaj potem? Narodni poslanci ne pridejo v tak zbor, kjer ne bi večine imeli, in - zbora ne bode. Posnemali bodo v takem primerljeji po izgledu sedanjega gospoda c. kr. deželnega predsednika le ustavoverce naše, ki so bili ministerstvu Hohenwar-tovemu nepokorni, a s tem razločkom, da narodna večina je zborovala brez njih, oni pa ne bodo brez narodnih poslancev. Ergo: ali narodna večina v zboru ali pa noben zbor! To je tako gotovo kakor amen v Očenašu. Dajte tedaj „Damoklov meč" pasti na narodno večino! „Es wird ein prachtiger Jux".
{Iz seje deželnega odbora 8. in 11. novembra.) Deželni odbor je v sejah 8. in 11. novembra sklenil predložiti deželnemu zboru: 1) načrt o napravi sadje-in vinorejske šole na Slapu pri Vipavi v potrjenje; 2) poročilo o izpeljavi nove konkurenčne ceste čez Wa-gensperg z dotičnim obrisom; 3) načrt cestne postave; 4) poročilo o volitvah deželnih poslancev ljubljanskega mesta; 5 prošnjo magistrata ljubljanskega mesta zastran mestnega posojila poldrugi milijon goldinarjev; 6) poročilo deželnega odbora o prikladah na vžitninski davek
za potrebe deželnega zaklada in zemljišČine odveze. — Dalje je deželni odbor sklenil, da se za napravo utr-jenja bregu pri Gorenji Savi pri Kranji predlaga deželnemu zboru dovolitev 10(0 gold. podpore iz deželnega zaklada, in da se prošnja občine Lož in Ostrož-nega Brda za razdelitev občinskega gozda priporoči deželnemu zboru.
—   (Dramatičnega društva) zadnja predstava v deželnem gledališču, napravljena na čast deželnim poslancem, bila je v prvi igri najslabeja vseh dosedanjih slovenskih predstav. Igro, že samo po sebi malovredno, skušala sta, kar sta mogla, gospa V a len ta- Brus o v a in gosp. Nolli oteti potopa; al nič ni pomagalo, gosp. Kocelj jo je potopil popolnoma. Bolje bi bilo, da bi bila cela ta komedija izostala. Nadjamo se, da prihodnja predstava „Jamske Ivanke" v pondeljek pokaže, da narodna dramatika ne gre rakove poti. Zato pozor, če-stito vodstvo!
—   Misel o napravi „Narodnega doma" v Ljubljani menda ni popolnoma zaspala. Naj razodenem narodnim našim možem , kako bi se dala lepa ideja vresničiti. Dandanes ni lahko mogoče zidati tako hišo na akcije, ker bi bilo treba preveč obresti plačevati od glavnice; zato naj bi se tudi mi poprijeli loterije, po kteri ni dvomiti, da tudi mi spravimo skupaj kapital za lepo hišo, in če Nemci iščejo pomoči za svojo ,,Tonhalle" tudi v Nemčiji, potem se menda tudi nam ne bo za zlo vzelo ^ ako prodajamo svoje srečke tudi zunaj Avstrije in tudi na Kuskem. Slovenci! poprimimo se tedaj z vso eneržijo ideje, zidati narodni dom; naj bi se v vseh županijah in farah začelo o tem pogovarjati, ali bi ne bilo mogoče po poti nabiranja desetič (se ve da pri premožnih tudi goldinarjev) doseči- potrebni fond. Pričakujemo srečnih razprav o tej zadevi!
—   Odbor, kteremu je naročeno osnovati pravila živo zaželene „občne banke" v Ljubljani, predlaga zdaj vladi že vdrugič predelani načrt po zahtevah mi-nisterstva. To moremo naznaniti na nektera nam došla vprašanja z zaupanjem, da se ta „banka" srečno reši.
—     {Prva beseda v Čitalnici naši) bode v nedeljo zvečer. Pevski in instrumentalni razdelek bode prinesel zanimive stvari, al tudi govorniški oddelek se bode odlikoval z humoresko, prav današnjemu času primer-jeno pod naslovom: ,,Kaj bi dandanes ne K"tel biti?' Nadjamo se med obilnim dohodom naših udov videti tudi Čestite naše gospode poslance pri tej „be sedi",   s ktero  začne   narodna čitalnica zimsko sezono.
—   {Demonstracija na sramoto fJTagblattuu) je v gledališči v nedeljo, ko se je igrala nemška šaloigra, bila tako eklatantna, da morala „Tagblattovce" v ušesa boleti, če imajo še tako kosmata. „Tagblatt" — prav v maniri „Slov. Naroda" — psuje kaj, kar drug svet hvali; tako je njegovemu poročevalcu letošnja opera trn v peti (menda zato, ker so kapelnik in še-^eki drugi pevci, Cehi po rodu), čeravno je občinstvo' ž njo dosti zadovoljno. V nedeljo je komik kuplete pet in v enem mimično kazal, da „Tagblattov" kritikus menda ima ajdovco v glavi — in pri tej priliki donijo s ploskom tako živahni dobro klici, da se je gledališče treslo. Se ve, da ta „merks" ne bode spokoril obrekovalca, — v službi svojih čednih gospodov.
372